Zeleznica Rogatec—Brežice— Rudolfovo. K dopisa BDr. Beckovvč kot politik" v 5tcv. 15 nNarodnega Ligta1". Kar celi dve strani je ,,Narodni List* posvetil jjoslancu dr. Benkoviču pod gornjim naslovom. Vprašali sino se bitro: Kaj je vendar zopet zakrivil ta preklicani dr. Benkovič, da liberalcem in nemškutarjem ne da mirno apati ? Ali je mari hudo oškodoval narodne koristi brežiških Slovencev, s katerimi se je ramo ob rami skozi leta brezobzirno bojeval proti sovražni nam birokraciji in nemškutarskemu raešSanstvu v prid gospodarske neodvisnosti svojih sobojevnikov, in v prid okrepitve narodne zavednosti ljudstva? Saj okolnost, da je dopis bojda iz Brežic, nam je navdahnila ta sum. Ali je mari oškodoval politiko slovenske delegacije v deželnem zboru štajerskem? Saj liberalni listi venomer trdijo, da je obstrukcija le sad njegove kaprice, fietudi se je žo neštetokrat pribilo, da je slovenski klub vsled soglasnega sklepa posegel po tem orožju zopcr nasilstva nemško-nacionalne večine. Ali je morda celo dr. Benkovič kriv, da baron Fjienertb še vedno mebko sedi na sedežu ministrskega predsednika? Pregledali smo brzo dopis in spoznali, da je dr.Benkovič zakrivil neodpustljiv greli, ker je iinel predrznost, zoper par breških mogotcev vložiti v svojem in v imenu več drugib ovadbo radi žaljenja 8asti pred novomeškimi porotn.iki, ne da bi si vnaprej zasigural vspeh obtožbe. Rcs, v javnem življenju kakor povsod, odlofiuje le vspeh. Toda dalee bi prišli v našem javnem, posebno narodnem delovanju, če bi pri našib razmeraH vedno le na neposreden vspeh računali! Ko smo prečitali cel dolgovezni filanek, mislili smo si z velikim pesnikom: ,,Ako želiš, da ne bodo kavke okrog tebe kričale, ne smeš biti jabolko na zvoniku!" Trakuljasti dopis je namreč v obratnem razmerju z važnostjo snovi članka. Prav za prav moramo biti dopisniku bvaležni za njegov umotvor, ki mu je očividno delal mnoge pre-  glavice; saj nam jo dal lepo, priliko, da moremo en- krat odkrito govoriti o želežttiškern vprašanju, iz ka- terega se je izciraila ta afera. Najprej nekoliko zgodovine! Dne 14. septembra 1907 se je v Brežicah osnoval železniški odbor z namenom, da pripravija dela za zgradbo soteljske železnice. S posebnim cirkularom se je pozvalo ob6ino ob progi te železnice, naj pošijejo v železniški odbor po dva člana obfinskega odbora, med katerimi naj bo, ce mogoce tudi župan; saj veC občin brežiškega okraja jc prejelo vabilo te vsebinc. V železniškem odborit so bili zastopani sploh le ob5inski in okrajni odbnrniki. N i r e s tedaj, kot trdi dopisnik, in pred njim žfi letak železniškega ,,odseka" od 6. oktobra 1909, d a občinenisohoteledr. Benkovičavodb o r v o 1 i t i , paf p a g a vsled besedila eirkulara na občine in okrajne zastope niso mogle volit i , ker tedai ni bil on ne občinski in ne okrajni odbornik! Tako je, vlopisunče! . Značilno je za namen Vašega skrpucala, da ravno to neresnico s tako slastjo konstatirate. Vrh tega pa je dr. Benkovič bil tedaj že državni poslanec breškega okraja, in radi tega bi moral imeti tehtne poraisieke, vstopiti v odbor; kajti za poslanca, ki ume z enako vnemo zastopati koristi več krajev, je gotovo najbolj nehvaležna naloga, delovati v železniških odboiib in se potegovati za eno traso; s tem si namreč nakoplje nasprotstvo drugih krajev. Resnicoljubni dopisnilc trdi dalje, da so bili v odboru Nemci ter Slovenci obeb strank; v resnici pa so v n a č e 1 s t v u o d b o r a , ki se je osnoval v seji dne 8. grudna 1907, in ima malo govoriti, 5 N e m o e v , 2 Slovenca, in eden brez narodne barve, m e d t e m i n o b e d e n p r i s t a š S. K. Z.; širši odbor ni iinel ničesar odločevati, anipak je služil le za štaiažo ožjemu odboru. V izvrševalnem odboru (geschaftsfiibrender Ausschuss), ki ima odločilno besedo, in je vse posle sam vodil, ne da bi se brigal za načelstvo ali širši odbor, pa jo bilo 'pet brežiških Nemcev, a noben Slovenec in noben zastopnik iz celegabreškega okraja! Tako grdo zapostavljanje more prenesti samo brezmejna slovenska ponižnost in brezbrižnost. Par breškira Nemcem naj se tedaj mirno in brez kontrole prepusti reševanje vprašanja, ki je velikanske gospodarske važnosti za cele okraje! Tej peščici naj bi se tedaj prepustilo odločevanje o vitalnih koristih našega ljudstva! Pa da bi se saj kaj delalo! A poldrugo leto se železniško vprašanjo ni premaknilo za korak dalje. Sele tedaj, ko je poslaneo dr. Benkovič zvedel, da so se pogajanja med železniškim odborom in inž. Daubachy radi nakupa železniškega projekta izjalovila, in se je iz raznih, došlih mu izjav prepričal, da med interesenti vlada velika nevolja nad ,,Eisenbahnausschuss-om". osnoval je on že koncem sept e m b r a 1909 ožji pripravljalni odbor, sestoječ prvotno iz treh članov,ki se ieysejidne2. oktobra 1910 d o p o 1 n i 1 n a 20 6 1 a n o v. Za prvotni ožji pripravljalni odborjedr. Benkovičsestavilletakdto. 26. septembra 1909., ki je dvignil toliko prahu, ker je v živo zadel stari izvrševalni odbor. Stari izvrševalni odbor je tedaj hitro dal prvi znak življenja od scbe v podobi letaka od 6. oktobra 1910, katerega je brez dovoljenja (!) podpisal ,,Eisenbahnausschuss", ne pa samo izvrševalni odbor; v tem je ne le dr. Benkoviča — kot namiguje dopisnik »Narodnega Lista" — ampak člane novega odbora sploh nazival ,,samo politične hujskače" (rein politische Hetzer", torej v množini, kakor se glasi dotično inesto v nemškem (!) izvirniku) in jim očital, da jih vodi le politiena hujskarija. Radi tega žalečega izraza je 20 članov novega železniškega odbora po dr. Benkoviču vložilo ovadbo na kazensko sodišče zoper tri člane izvrševalnega odbora ,,Eisenbahnaussebussa", to je tri korifeje breŠkega ,,nemštva", zoper dva agitatorja tega posilinemštva, in zoper dva uslužbenca breške mestne občine, ne iz mašeevalnosti dr. Benkoviča ali drugih nizkotnih namenov, ampak zgolj iz nesebičnih, interesu slovenske stvari v Brežicah služečih posebnih vzrokov, ki so gotovim narodnim krogom v Brežicab dobro znani, ali pa jih vsakdo more zvedeti iz bivše neposredne bližine dr. Benkoviča. Saj za take ,,žalit- ve" poslanec dr. Benkovifi osebno, ki že delj časa stoji v sredini politifinih viharjev, in je že kaj drugega ravnodušno prenesol, ne more imeti drugega, kot pomilovalen posmeh. Ker se vkljub temu tako vsiljivo povdarja, da dopis ,,Narodnega Lista" izhaja iz Brežic, sklepamo, da je dopis skovan v štajercijansko-nemškutarski liberalni novomefc^o-breški kuhinji, ki ga je po vsikdar uslužnih posredovalcih zanesla v celjska narodno-liberalna trobila, da dr. Benkoviču prizadene političen udarec. Namen dopisa je tako prozoren, da tudi političnim finesam nevajeno oko more zaslediti tajne niti, ki vodijo med narodno-liberalno in štajercijansko-nemškutarsko stranko v skupnem boju zoper dr. Benko viča. Radi letaka od 6. oktobra 1909. bi se tedaj koriieje breškega nemštva morale zagovarjati pred novomeškimi porotniki. Iz posebnib taktičnih razlogov tekom sodne preiskave dr. Benkovič ni razkrival zgodovine novega železniškega, zlasti pripravljajiiega odbora, in posebej še okolnosti, da je obstojal ožji, že koncem septembra 1. 1909. osnovani, in potem širši, dne 2. oktobra 1. 1009. osnovani pripravljalni odbor; obtoženci pa so to nepopolnost preiskave izrabili, da so se izognili porotnikom, in potom nevidnih političnih uplivov pri višji deželni sodniji dosegli, da je zavrnilo obtožnico. Kaj je izreklo višje deželno sodišče? Reklo je, da tožitelji niso opraviceni tožiti obtožencev, ker iz letaka ne sledi, da bi obtoženci imeli ravno tožitelje v raislih; obtoženci sanii so se že tekom preiskave zagovarjali, da niso imeli namena, koga osebno žaliti. Torej radi tega, ker so breški Neinci na celi črti zlezli pod klop, in napeli vse sile, da se ubranijo zaslužene sodbe porotnikov, zato je tako veselje v liberalnem Izraelu! Patent-narodnjaki se radujejo, ker je višje deželno sodišče v prid breškib Nemcev poseglo v delokrog porotnikov, in obtožnico kratkomalo zavrnilo, mesto, da bi zahtevalo več pojasnil o ,,pripravljalnem" odboru. Narodno-štajercijansko-liberalna zveza v benjjalični luči! Uganka nam je, kaj ima poslanec dr. Benkovič s tem opraviti, zakaj se je dopisnik ,,Narodnega Lista" radi tega ravno spravil nad njega. S svojega strankarskega stališča ima dopisnik končno popolnoma prav; kajti načelc njegove stranke je menda: Pridno nasprotnika obrekovati, nekaj se bo že prijelo! Pribiti pa moramo, da je dr. Benkovičkot poslanec v tej zadevi vsaj tolikodosegel,daježelezniškiodbor prebudiliz spanjapravičnega, daje pereče železniško vprašanje krepko potisnil za par korakov naprej do uresnifienja, da je stari železniški o dborvendarzačelstrasiranjemželeznice, dabonoviželezniški odborv kratkem času trasiralsvojetračice, in da so se vsi interesirani krogi ob progi živo za5eli zanimati za to velev a ž n o v p r a Š a n j e. Dr. Benkovič kot odvetnik v tej zadevi ni iskal dobička, in ga ne bode; v zadoščenje naj mu bo politični in narodno-gospodarski vspeb. Dobiček radovoljno prepušča onim, ki stoje za dopisnikom ,,Narodnega Lista"; dopisnik očividno ne more umevati, kako more imeti kdo tako malo smisla za pridobivanje premoženja, da v korist dobre stvari žrtvuje tudi svoje ime kot odvetnik, in svojim poslanskiin dolžnostim zapostavlja stanovske koristi. To diši prav po nekem novomeškem receptu! Dopisnik vNarodnega Lista" javka, kako da more slovenski krnet voliti takega poslanca, ki kot poslanec pri vsakern koraku v političnem delovanju ne pomisli, ali mu ne bo kot odvetniku škodoval; s tem pa je nehote dal najbolje spričevalo dr. Benkovifiu, katero bodo njegovi volilci gotovo uvaževali, in za katero mu bode posl. dr. Benkovio zelo hvaležea. Hujše ni mogoče obsoditi liberalnib kapitalističnih nazorov, kakor je to storil dopisnik ,,Narodnega Lista", med čegar vrstioami se bere: Na.ipre,|e kupičenje premoženja, izkoriščanje poklica, potem šele javao delovanje! Slovensko Ijudstvo je take koristolovce že davno pomedlo; zato pa tudi oni, ki stoji za dopisnikom, kljubu sivini lasero mecl Ijudstvom ne vživa stotine zaupanja, kot ga ima dr. Benkovič od svojih volilcev. Konfino nekaj splošnih opazk! Zgodovina železniškega vprašanja nam zopet jasno dokazuje, da se naši liberalci vedno nemškutarjem in štaiercijancem za škrice obesijo, kadar menijo, s tem naši stranki škodovati; dokazano je znova, da gredo naši liberalci celo v strogo gospodarskih vprašanjih rajši s štajercijanci, nego z nami ;Vdokazano je celo, da naši liberalci tudi strogo gospodarske zadeve izkoriščajo le v svoje strankarske namene, in da se za nje le toliko časa brigajo, dokler jih morejo tako izkoriščati. Kajti v celem železniškem vprašanju so liberalci na Kranjskem in Stajerskom le privesek nemškutarjev, med tem ko je naša stranka energično in odločno posegla vmes, in stvar spravila v tir. Kar se tiče osebnih napadov na dr. Benkoviča, naj zadošča, da ponovimo pregovor o kavkab, ki hreščijo najrajši visoko okrog jabolka na zvoniku. Tudi to je potrebno zlo na svetu; kajti tako kavkanje je le vzpodbuja k novemu smotrenemu delu. Dr. Benkovič kot poslanec bi hitro izgubil zaupanje slovenskega ljudstva, če bi si ga lmrodno-štajercijansko-liberalna zveza sem ter t,ja ne ,,privoščila". Znafiilno za pomanjkanje novib napadov je to, da morajo že na Kranjsko na posodo boditi. V očeh volilcev dr. Benkoviča veljajo bese.lo Irancoskega državnika: ,,Vrednost vsakega politika se meri po množini oseb, katerim je na potu!" Kakor se vidi, je še vedno zelo na potu ne le nemškutariji v Brežicah, četudi je ,,odkuril" v Celje, ampak da ima gorke prijatelje tudi v — Novem mestu.