TEEETEoESSEKE Politika sindikata je dejansko politika delavcev Občni zbor sindikata, na katerem smo izvolili tudi novo sindikalno odstvo delovne organizacije, je bil opravljen pred dobrim mesecem, ato smo novega predsednika sindikalne konference Jožeta Prijatelja a začetku vprašali, ali je novo vodstvo že pričelo z delom in katerim prašanjem so namenili pozornost v tem mesecu. . Sindikalna konferenca je pričela z delom že v vem tednu po izvolitvi na občnem zboru. Dogodili smo se o čimprejšnjem konstituiranju iz-silnih odborov, kar je že realizirano v vseh os-ivnih organizacijah, o delu organov sindikata in egovih aktivistov, ki morajo spremljati in pozna-vzdušje v kolektivu in na posamezne probleme ro reagirati, o medsebojnem obveščanju v orga-l sindikata z zapisniki, in o metodah dela nas-)h. Obravnavali smo tudi vlogo za podaljšanje V tej številki * Program dela sindikata Predilnice Litija za obdobje 1987—1989 * Program dela delavskega sveta za prvo polletje 1988 * Sprejetje bil plan poslovanja za leto 1988 ► Sprejete so spremembe in dopolnitve Zakona o združenem delu * Delovni koledar za leto 1988 za proizvodne in neproizvodne oddelke 1 Nadurno delo v II. polletju 1987 * Fluktuacija delavcev v letu 1987 1 Mehanična delavnica skozi objektiv * Letna konferenca ZRVS Litija nočnega dela žensk v letu 1988 in dali soglasje delavskemu svetu, opredelili smo pogoje za predlaganje solidarnostnih pomoči ob smrti ali nesreči v družini, in obravnavali druge sprotne zadeve. V tem in prihodnjih mesecih bodo aktivnosti Stališča vseh teh razprav bomo sklenili na razširjeni seji sindikalne konference in jih posredovali ustreznim organom in delavskemu svetu. Ali ti izkušnje predsednika izvršnega odbora osnovne organizacije iz prejšnjega mandata koristijo pri sedanjem delu in, ali se kaže delo predsednika sindikalne konference zahtevnejše in bolj odgovorno? Izkušnje predsednika izvršnega odbora iz prejšnjega mandata so dobra osnova za delo, ki ga bom opravljal kot predsednik sindikalne konfe- (Dalje na 2. strani) Delovno predsedstvo občnega zbora sindikata usmerjene predvsem na tri pomembne razprave. V javni obravnavi so ustavni amandmaji (razpravo v združenem delu vodi sindikat), predsedstvo republiškega sveta ZS Slovenije je dalo v javno razpravo stavkovna pravila, seveda pa moramo posvetiti veliko pozornost tudi obravnavi zaključnega računa. Vse te razprave bomo organizirali v povezavi z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in strokovnimi sodelavci v delovni organizaciji. ‘legati pozorno sledijo poročilu. Zboruje prisostvoval tudi sekretar Občinskega sveta zveze \dikatov Litija. O vlogi sindikata Gre za afirmacijo »Ključnega pomena je, glede na razmere, vloga sindikata — njegova aktivnost in usmeritev. Ob zvezi komunistov je v tej situaciji na preizkušnji najbolj ravno sindikat. Moral bi biti na strani delavcev — za uveljavljanje njihovega ustavnega samoupravnega položaja. Moral bi biti, skupaj z delavskim svetom, sogovornik delavcem. S tovarniško uporabo — kadar gre za urejanje vprašanj, ki jih je mogoče urediti znotraj delovne organizacije. Skupaj z njimi bi moral biti sogovornik z državnimi organi, katerih ukrepi so otežili pogoje poslovanja, pridobivanje dohodka, razvoja in standarda — ki so postavili posamezen kolektiv v neenakopraven položaj. r Mislim, da bi bilo dobro vztrajati na tej posebni odgovornosti in posebnem pomenu sindikata, ki sta le drugačna kot odgovornost delavskih svetov. Gre za afirmacijo, ne za odgovornost, za afirmacijo te organizacije, ker sicer so zahteve po razformi-ranju sindikata utemeljene. (Milan Kučan na seji CK ZKS v dec. 1987) Politika sindikata je dejansko politika delavcev (Nadaljevanje s 1. strani) renče, vendar smatram, daje odgovornost veliko večja. Potrebno je koordinirati delo med osnovnimi organizacijami, slediti posameznim terminom za določene naloge, odgovarjati za uresničevanje sprejetih sklepov konference, itd. Zal so tudi gospodarski pogoji, ki so v zadnjem času vse slabši zaradi gospodarske politike Jugoslavije tisti, ki bodo narekovali še več dela in večjo angažiranost celotne sindikalne organizacije in še predvsem vodstva sindikata. Zaradi tega bo potrebno med delavci vzbuditi zavest, da sindikat kot družbenopolitična organizacija ni samo njeno vodstvo in predsednik, temveč, da smo sindikat celotno članstvo v delovni organizaciji in daje kon- ferenca organ, ki delo sindikata koordinira in vodi akcije. Politika sindikata je dejansko politika delavcev. Program aktivnosti sindikata v delovni organizaciji je bil sprejet na občnem zboru. Kako ga nameravate uresničevati, da bodo delavci zaupali v svoj sindikat in njegovo vodstvo? Program aktivnosti sindikata ni obširen, je pa konkreten. Če bomo uspeli program v celoti, ali vsaj v pretežni večini, realizirati menim, da bodo delavci zaupali v svoj sindikat in njegovo vodstvo. V našem sindikalnem programu je tudi zapisano, da bo sindikat deloval tako, da ne bo prihajalo do neorganiziranih oblik uveljavljanja interesov delavcev. Je ta naloga uresničljiva, ali je vodstvo sindikata pripravljeno in usposobljeno tudi za razreševanje event. »konfliktnih situacij«, kakor radi poimenujemo zadnje čase vse bolj popularne stavke? Ta točka našega sindikalnega programa je v obstoječi situaciji zelo pomembna in je realno uresničljiva. Koliko je vodstvo sindikata pripravljeno in usposobljeno tudi za razreševanje even-tuelnih prekinitev dela oz. stayke,je v tem trenutku težko reči, saj vemo, ila takšne izkušnje še nimamo. Verjetno pa bi še bilo potrebno pošteno potruditi za obvladovanje stanja, v povezavi z DPO, samoupravnimi organi in vodilnimi delavci. Večina stavk pomeni ostro reakcijo na zaostren gmotni oz. socialni položaj delavcev. Če pride do stavke, je treba hitro reagirati, analizirati vzroke in ugotoviti vse pozitivne težnje, ki vodijo k izboljšanju stanja. Da bi lahko organizirano in učinkovito razreševali zahteve delavcev in da bi se znali demokratično in kulturno pogovarjati, bo prepubliški svet Zveze sindikatov Slovenije sprejel stavkovna pravila (kot sem že uvodoma omenil je predlog v razpravi do marca), po katerih bodo delavci lahko organizirano uveljavljali svoje zahteve. In kaj pravijo stavkovna pravila? Sindikat na zahtevo delavcev ali na lastno pobudo organizira stavko, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji: (cit. iz predloga pravil): — če ugotovi, da so bile izkoriščene vse samoupravne možnosti, — če je bil pred tem že organiziran izredni zbor, ne da bi bile zahteve delavcev v predvidenem roku in obsegu uresničene (razen, če sindikat oceni, da te zahteve niso upravičene), — če je sindikat pred tem storil vse, kar je v njegovi pristojnosti, — če so zahteve delavcev skladne z »družbenimi usmeritvami«, sprejetimi v zvezi sindikatov in drugih organizacijah političnega sistema, in, če so usmerjene v odpravljanje slabosti pri uresničevanju »samoupravnega in družbenoekonomskega položaja delavca«. Novoizvoljeni predsednik sindikalne konference tov. Jože Prijatelj Ko pride do stavke, imajo delavci pravico in dolžnost, da ustanovijo stavkovni odbor, v katerem so predstavniki stavkajočih delavcev, delavskega sveta in sindikata. Stavkovni odbor sicer ne more prevzemati pristojnosti samoupravnih ali poslovodnih organov, vendar pa obravnava in oblikuje delavske zahteve. Toliko o tem skrajnem posegu delavcev za uveljavljanje njihovih zahtev, čeprav smatram, da imamo v delovni organizaciji pred tem še veliko drugih možnosti, da se nam z organiziranjem stavke ne bo treba preizkušati. Kako boste razreševali sprotne porajajoče probleme v delovni organizaciji z event. posledicami na socialni položaj delavcev? Zaradi težkega gospodarskega položaja se tudi tem problemom ne bo mogoče povsem izogniti. V razpravo se je vključil tudi glavni direktor tov. Jože Mirtič Bo jih pa potrebno reševati sproti, predvsem pa pravočasno. Preprečevanje posledic na socialni položaj delavcev j e ena glavnih nalog sindikata, saj je to tista naloga, zaradi katere je v zgodovini sindikalno gibanje sploh nastalo. Ena pomembnih nalog v takšni situaciji je tudi pravočasno in odkrito obveščanje delavcev o gospodarskem položaju in rezultatih poslovanja in ocenah za vnaprej, dosledno izvajanje stabilizacijskih programov in ukrepov, odgovorno delo vsakega posameznika in delovna disciplina. Da bomo, kolikor je v naši moči, preprečili probleme, moramo izboljšati kvaliteto na vseh fazah proizvodnje, povečati produktivnost, zmanjšati stroške in izdelano blago sproti plasirati na trg. S tem bomo zagotovili pogoje za plačilo po delu — torej dober socialni položaj delavcev. Izvršni odbori preteklega mandata v vseh osnovnih organizacijah niso bili dovolj aktivni. Kako nameravate spodbuditi njihovo delo? Odgovor je kratek. Nenehno seznanjanje s tekočo problematiko in gospodarsko situacijo, ocenjevanje angažiranosti članov izvršnih odborov vsakih šest mesecev in po potrebi tudi zamenjave (tako smo se dogovorili na prvi seji sindikalne konference), pa tudi sindikalna konferenca bo nenehno spodbujala njihovo delo. Povezovanje z organizacijami Zveze komunistov in Zveze socialistične mladine v delovni organizaciji je koristno za marsikatero aktivnost, kako boste zasnovali to sodelovanje za bodoče? Nedvomno je povezovanje z organizacijami ZK in mladine v delovni organizaciji koristno in potrebno. Prva priložnost za tesnejše sodelovanje bodo že aktivnosti v razpravah o ustavnih amandmajih, o stavkovnih pravilih, kot tudi pri obravnavi zaključnega računa. Vsekakor bo potrebo po tesnejši povezavi narekovala tudi gospodarska situacija, saj bomo s skupnimi močmi uspešneje obvladovali krizo. Večkrat bo potrebno organizirati razširjene seje sindikata ali katere od teh organizacij. Ne smemo dovoliti razkoraka med organizacijami, ker bi to vodilo v naskladne in neučinkovite akcije. Vse sile je potrebno napeti za boljši danes in jutri. Na koncu zaželimo novemu predsedniku kot tudi vodstvu sindikata uspešno delo! Del udeležencev letne konference. Gostje na konferenci: Dušan Dolenc — sekretar MS ZRVS ljubljanske regije, generalpolkovnik Branko Jerkič — predsednik RK ZRVS Slovenije in Jakob Černe — sekretar RK ZRVS Slovenije. (Od leve proti desni). Letna konferenca ZRVS Litija V sejni sobi poslovne stavbe naše delovne organizacije je bila 18. januarja 1988 letna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin občine Litija. Udeležba na letni konferenci sicer ni bila najboljša, vendar sklepčna, o čemer je bilo kasneje v razpravi veliko povedanega. Konferenci so prisostvovali tudi gostje: generalpo- Pohvala ob dnevu JLA Samostojni vod TO naše delovne organizacije je na osnovnem usposabljanju v celoti, pravočasno in uspešno izvršil vse postavljene naloge. V vodu prevladujeta tovarištvo in kolegialnost, dober odnos med starešinami in vojaki, samoiniciativnost in zavestna disciplina, kar je ob dobrem vojaškostrokovnem delu privedlo k uspešno izvedenem usposabljanju. iH HStBK A M POHVALO sAeksmgt-snu vobuto mrliUike ijtjbijm*, ** k.n.m* ■: lkovnik Branko Jerkič — predsednik RK ZRVS Slovenije, Jakob Černe — sekretar RK ZRVS Slovenije in Dušan Dolenc — sekretar MS ZRVS ljubljanske regije. Poročilo o delu organizacije RVS za minulo leto je podal predsednik OK ZRVS Litija tov. Tone Pavliha. Ocenil je delo krajevnih organizacij, aktivov in komisij ter nakazal problematiko s katero se sooča organizacija. Tov. Tone Pavliha je med drugim dejal, da z delom krajevnih organizacij in aktivov še ne moremo biti zadovoljni. Izjema je le krajevna organizacija ZRVS Kresnice, ki hitreje kot druge uresničuje zastavljene cilje. Razprava, ki je sledila predsednikovemu poročilu je bila zelo razgibana in je potekala v izmenjavi izkušenj, ki so nam jih posredovali gostje na podlagi poznavanja dela ostalih organizacij RVS in lastnih izkušenj ter obratno. Da bi z vsem, kar smo se na letni konferenci dogovorili, lahko seznanili vodstva krajevnih organizacij, je bila imenovana komisija za zaključke, ki bo le-te posredovala krajevnim organizacijam ZRVS. Po pravilih ZRVS občine Litija je potekel mandat dvema članoma predsedstva OK ZRVS. Delegati so ponovno izvolili za predsednika OK ZRVS Litija tov. Toneta Pavliho, za podpredsednika pa tov. Borisa Žužka. Konferenca je sprejela tudi predlog izvajanja programa usposabljanja RVS občine Litija za leto 1988, katerega značilnost so samo trije sklici v trajanju od 12. — 14. ur. Sprejetje bil tudi sklep o enotni višini članarine od 1. januarja 1988 dalje in znaša 1000.— din letno. O porabi zbrane članarine odločajo krajevne organizacije ZRVS samostojno. Pred zaključkom konference so zbrani delegati sprejeli tudi zaključni račun za leto 1987. Vojko Bizjak ii m Komandant teritorialne obrambe tov. Rihard Urbanc izroča pohvalo tov. Janezu Kosu. SPREJET JE BEL PLAN POSLOVANJA ZA Delavski svet je 28. decembra 1987 sprejemal plan poslovanja Predilnice Litija za poslovno leto 1988 le v fizičnih kazalnikih, v finančnem delu pa ga bo sprejemal meseca februarja 1988. Pred tem sta osnutek plana obravnavala IO in komisija za plan in programiranje razvoja Predilnice Litija. Delo omenjenih samoupravnih organov je potekalo v ugotovitvah in spoznanjih, da nam zadnja devalvacija dinarja, sprejeti protiinflacijski ukrepi z zamrznitvami večine cen na ravni pred 1. oktobrom 1987 na eni strani, na drugi strani pa enkratna velika podražitev električne energije, prevozov, surovine in drugo, kar predstavlja za našo DO najvišje kalkulativne postavke, pogojuje črnogledo perspektivo za poslovno leto 1988. Naenkrat postane vhodna surovina s spremljajočimi proizvodnimi stroški višja za vse dovoljene prodajne cene naših proizvodov. V trenutni situaciji, bi delo v naši DO morali ustaviti, ker bi sicer zavestno kopičili izgubo, če si ne bi mogli podaljšati dela in življenja s pomočjo določenih starih zalog surovin. Le-te zaloge pa vežejo velika obratna sredstva za katera moramo najemati kratkoročne kredite in plačevati oderuške obresti, kar more biti ob tako visoki stopnji inflacije zopet razumljivo. Likvidnih lastnih sredstev nimamo, ker se večina obveznosti pokriva z menicami, tu pa se s plačilnimi inštrumenti zamuja, eskont menic pa je tudi omejen. Poleg tega zahtevajo kupci daljše plačilne roke in drugo. Postopna dobava surovin pa je nemogoča. Zvezna in republiška resolucija ob sprejemanju plana še nista bili sprejeti, ne rešujeta pa nakopičenih gospodarsko sistemskih problemov še danes, ko sta že sprejeti. Ne ostane nobenega časa več, da bi tenko prisluhnili napačnim odločitvam inte-vencijskih ukrepov ZIS in jih počasi odpravljali. Trg ima najboljšo regulativno vlo- Proizvodnja za leto 1988 ODDELEK PREDILNICE Ocena Plan Ind. 1987 1988 88/87 Mikana preja 6.854 7.230 105,5 — bombaž 2.630 2.700 102,7 — stanična 211 240 113,7 — sintetika 2.268 2.415 106,5 SN (sirospun) 250 223 89,2 — OE bomb. (enoj. prev.) 1.330 1.445 108,7 — OE sintet. (enoj. prev.) 165 207 125,5 česana preja 846 904 106,9 SKUPAJ 7.700 8.134 105,6 0Nm 27,8 27,7 ODDELEK SUKALNICE A — klasični B — Allmat (dvoj. + suk.) C — DD (suk. + prev.) SKUPAJ 2.660 2.660 100,0 0Nm 29,8 31,8 ODD. EFEKTNE SUK. Efektna suk. 430 430 100,0 0Nm 5,1 4,2 Sukana preja (usl. suk. prev.) SKUPAJ PROIZVOD. SUKANE PR. 0Nm ODDELEK PREVIJALNICE Enojna preja previta 2.680 2.637 98,4 0Nm 32,8 33,6 SN (sirospun) 250 223 89,2 0Nm 31,7 32,1 sukana preja previta 2.590 2.660 102,7 0Nm 30,3 31,8 SKUPAJ PROIZ. PREVITE PR. 5.520 5.520 100,0 0Nm 31.1 32,6 go ukrepanja, zdravi gospodarski subjekt pa tudi dovolj poslovne pameti, da bi morali prisluhniti njihovim ugotovitvam in zahtevam ter takoj pozitivno ukrepati. V taki situaciji, popolne neorienti-ranosti pogojev gospodarjenja v letu 1988 in nerešenih ključnih sistemskih vprašanj, ki so bila (in so še) v živahni razpravi zveznih družbenopolitičnih teles, nismo mogli sprejemati finančnega dela poslovanja. Sprejeti resoluciji in obljube pa nam tudi danes ne morejo pripomoči k rešitvi likvidnostnih težav v katere tonemo. Dolžnost nas vseh naj bo, da z največjo zavzetostjo in osebno odgovornostjo storimo vse, kar se more pisati na naš račun dobrega gospodarja, za znosnejše objektivne pogoje gospodarjenja pa mora poskrbeti še preostanek naše naj višje družbenopolitične skupnosti. Pogoji gospodarjenja in življenja bodo vsekakor težavnejši od vseh preteklih let, zato pomagaj mo vsak s svojimi močmi in znanjem, da bodo postali znosnejši, ker drugih alternativnih rešitev ne poznamo. Delovni koledar proizvodnih in neproizvodnih enot Zaradi pripomb na samoupravnih delovnih skupinah na prvi osnutek koledarja proizvodnih enot, sta bili pripravljeni še dve varianti koledarja, delavski svet pa je potem sprejel varianto, ki najbolj ustreza pogojem in potrebam proizvodnje ter trga. Neproizvodne enote so ostale pri osnutku tako, da objavljamo danes v enem prikazu obe varianti. Plan delovne sile Delovne sile v višini 1166 delavcev, kot smo jo sprejemali s srednjeročnim planom, da bi zapolnili vse razpoložljive kapacitete, ne moremo načrtovati. Poiskali smo vsefastne-in zunanje vire vendar si več kot 1077 zaposlenih ne moremo obetati. V celoti gre povečanje le na račun proizvodnih delavcev. Tako bi kadrovsko splošni sektor, komercialni, finančno-računovodski sektor združevala 125 ljudi, v letu 1988 pa enega manj. Vsa ostala razlika od 1056 zaposlenih v tekočem letu na 1077 zaposlenih v prihodnjem letu, torej 952 delavcev gre na račun preostalih služb. Za potrebe počitniškega doma zaposlitev ne planiramo posebej. Tako kot v tekočem letu, bo gotovo potrebno tudi v letu 1988 premeščati ljudi iz enega oddelka v pomoč drugemu, če bodo komercialna naročila specifična ali pa bo potrebno nadomeščati prevelike upravičene izostanke nekega oddelka. To bomo morali sprejemati vsi s popolnim razumevanjem, saj delamo vsi za skupni dohodek in naše dobro. Plan proizvodnje Plan proizvodnje za leto 1987 bomo realizirali le okoli 88%-no pri 0 Nm 27,8 (planirani 27,6). Za leto 1988 načrtujemo 0Nm 27,7 le da računamo proizvesti skupno 8134 ton enojne preje. Glavni vzrok nedoseganja plana v tekočem letu kot nižje načrtovanega za poslovno leto 1988, je pomanjkanje rezervnih delov in delovne sile, zato je slab izkoristek proizvodnih kapacitet. Zaradi manjših komercialnih naročil se moramo prilagajati tudi trgu glede asortimenta, čeprav za nas neugodnega. Obeti pri tolikšni fluktuaciji in vedno novem uvajanju delavcev tudi za prihodnje leto ne morejo biti boljši. Zaradi pomanjkanja deviznih sredstev za uvoz rezervnih delov, pa bo gotovo ponovno trpelo investicijsko vzdr- Nadstrešek pred zbiralnico cevk Zbiralke cevk so morale ob vsakem vremenu večkrat pred zbiralnico. Odslej jim bo občasno delo na prostem pod nadstreškom znatno olajšano. Tudi zaboji bodo suhi počakali, da pridejo na vrsto za sortiranje oziroma čiščenje cevk. 1 LETO 1988 zevanje. To se posebno pozna pri izrabljenih sukalnih in previjalnih strojih, ki so postali ozko grlo naše proizvodnje. V planu proizvodnje so upoštevana komercialna naročila skoraj v celoti, pri bistveno spremenjeni proizvodnji glede na število in kvaliteto preje od podrobno načrtovane, pa bo lahko prišlo tudi do nihanja doseganja proizvodnje. Iz povzetka proizvodnega plana je razvidno, koliko načrtujemo proizvesti skupaj enojne preje po asortimentu, iz le te v nadaljevanju uslug sukanja in previjanja skupaj sukane ter previte preje. Da ne bi prihajalo do večjih zastojev v sukalno previjalnih kapacitetah, si bomo morali prizadevati prodati čimveč enojne preje na Wc cevkah. Efektne preje, dohodkovno najbolj zanimive, kanimo proizvesti v višini 430 ton, toliko, kolikor naj bi jo proizvedli letos. Predilne kapacitete povečujemo le za renovirane prsta-nčne stroje v novih prostorih predilnice. O dejansko doseženi proizvodnji bomo govorili ob zaključnem računu. Fizična produktivnost in kakovost Merimo jo v razmerju produkcije na opravljanje delovne ure. Pri planu smo upoštevali tudi nadurno delo v oddelkih, kjer brez njega ne moremo in v oddelkih, kjer se pojavljajo ozka grla, kot v letošnjem letu. Ce ne bo potrebno, se bomo nadurnemu delu izogibali. V globalu povečujemo produktivnost za vse proizvodne oddelke za 2,1%. Kakovost postaja neizogiben element gospodarske uspešnosti. Poleg potreb po najboljši kakovosti in asortimantu za vključitev v poslovanje z zunanjim tržiščem, so le te zahteve izbile na dan tudi na domačem tržišču. S kvalitetnim in poceni delom se bomo morali obdržati v konkurenci, zato posvečamo tej skrbi vedno več časa. Plan investicij v letu 1988 Zbiralnik protipožarne vode je bil v planu že za poslovno leto 1987, ker dela nismo mogli realizirati, ga obdržimo v planu še za leto 1988. V oceno 90 mio din so vključena tudi pripravljalna dela za bodočo gradnjo skladišča in nov manipulativni prostor. Skoraj v celoti gre tudi pri ostalih predlogih le za ponovitev plana investicij, kijih zaradi objektivnih težav — pomanjkanja denarnih sredstev nismo mogli realizirati že v letu 1987. Možnosti pa so vedno manjše, ker pokrivajo kupci svoje dolgove že 80% z menicami. To velja za potrebe zamenjav ali dokupa vse navedene strojne opreme (1.570 mio din). Kot vsako leto namenjamo sredstva tudi za dopolnitev poslovnega in obratnega inventarja ter opreme (49,7 mio din), popolnih pa bomo morali tudi interne transportne potrebe (60,8 mio din). Že v letu 1987 je bila izdelana projektna zasnova za gradnjo efektne sukalnice in zaklonišča, v letu 1988 pa bi izdelali še potrebne načrte in pričeli z delom, če bodo sredstva zagotovljena. Zamenjati bi morali tudi posluže-valno telefonsko mizo, kije že precej izrabljena, nova, modernejša pa ima tudi 20 spominov za nastavitev. Skupaj, po cenah november 1987 bi potrebovali 1.840.500.000 din. Plan investicijskega vzdrževanja Po pregledu potreb investicijskega vzdrževanja je prišlo do plana, potrebnih sredstvih v višini 500 mio din, konkretne zahteve in prioriteto del pa bo potrebno sproti, načrtno reševati. Pri uspešnem popravilu strojnih naprav bodo verjetno zopet nastopile nepremagljive težave zaradi pomanjkanja deviznih sredstev za uvoz rezervnih delov. V ostalem gre za popravila zgradb, transportnih poti, streh na zgradbah, zamenjave izrabljenih podov, popravila in zamenjave vodovodnih in ogrevalnih naprav, elektro in strelovodnih naprav, popravila dvigal, transportnih sredstev in drugo. Delavski svet je obravnaval še plan izobraževanja, ki zasleduje cilje kadrovskih in izobraževalnih potreb v naši DO; plan potreb za SLO in družbeno samozaščito, ki zajema področje potreb civilne zaščite, narodne zaščite, teritorialne obrambe in družbene samozaščite; plan varstva pri delu, ki zajema osebna zaščitna sredstva, preventivne zdravstvene preglede, pomoč zunanjih investicij, po- trebe po strokovnem izobraževanju in literaturi ter investicijske potrebe, (ki so zajete že pri planu investicij); plan varstva pred požari, ki obravnava zamenjavo izrabljene gasilne opreme in izobraževanja. Potrebe naštetih področij po izobraževanju in izpopolnjevanju so vsebovane tudi v planu izobraževanja. V. K. Predlog plana investicij v letu 1988 — Zbiralnik protipožarne vode 90.000.000 — Načrti za gradnjo efektne sukalnice in zaklonišča 70.000.000 — Poslovni in obratni inventar ter mehanizacija pisarniške opreme 15.000.000 — Dopolnitev AOP opreme 20.000.000 — 2 kom dvojilni stroj 370.000.000 — 1 kom raztezalka za sintetiko 65.000.000 — Stiskalnica za briketiranje odpadkov 85.000.000 — 2 kom DD sukalni stroj 480.000.000 — Oprema za hohbavširanje preje 560.000.000 — Posluževalna telefonska miza za telefonista 1.000.000 — Črpalka za nafto in naprave za pranje viličarjev 30.000.000 — 2 kom viličarji 30.000.000 — Plug-freza za odstranjevanje snega 800.000 — Dopolnitev opreme v obratu družbene prehrane 3.700.000 — Manjši stroji in delovne priprave 10.000.000 — Zamenjava gasilne opreme 10.000.000 SKUPAJ 1.840.500.000 Sprejete so spremembe in dopolnitve Zakona o zduženem delu V Uradnem listu SFRJ številka 85 z dne 25. decembra 1987 je bil objavljen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu. Ker gre za obširnejše spremembe, se bom v tem sestavku omejil le na poglavje o medsebojnih delovnih razmerjih delavcev v združenem delu. Prav pri spreminjanju in dopolnjevanju tega poglavja so bile norme pretežno izoblikovane pod pritiskom številnih nezaposlenih v nekaterih republikah in avtonomnih pokrajinah. V oddelku sklenitev delovnega razmerja je sprememba v tem, da lahko delavci določijo največ dve zaporedni stopnji strokovne izobrazbe za opravljanje določenih del oziroma nalog. Novo je tudi to, da ima pri izbiri prednost kandidat z višjo stopnjo strokovne izobrazbe. Nadalje je urejeno tudi poskusno delo, ki ne sme trajati več kot šest mesecev (po stari ureditvi največ 3 mesece). Ponovno je uvedena obveznost sprejemanja pripravnikov ali pa financiranje novih delovnih mest drugje. Predvidena je tudi možnost začasne razporeditve, vendar največ 6 mesecev iz ene tozd v drugo tozd iste delovne organizacije oz. sozda; iz ene tozd v drugo tozd v sestavi različnih DO oz. sozd. Nova ureditev pa je tudi uredila stalnost zaposlitve v primeru ekonomskih težav oz. tehničnih in tehnoloških izboljšav. V takem primeru je delavec prerazporejen v drugo tozd oz. DO brez njegove volje. V primeru prenehanja ozda pa ima delavec, ki mu preneha delovno razmerje, pravico do denarnega nadomestila. V naslednjem oddelku — določanje pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnem razmerju — pa so naslednje novosti: Poslovodni organ oz. določeni delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi lahko pod posebnimi pogoji sankcionira lažje kršitve delovnih obveznosti, odloči o začasni razporeditvi delavca na druga dela oziroma naloge, odloča o delu prek polnega delovnega časa, o odobritvi odsotnosti z dela, odloča o suspenzu, lahko pa tudi daje mnenje o prispevku delavca pri delu. Ta nova ureditev precej radikalno spreminja dosedanje možnosti individualnih poslovnih organov. Nadalje so spremembe tudi v določanju delovnega časa. Zakon daje možnost da se lahko vpelje delovni čas, ki je krajši od 42 ur na teden, vendar ne krajši od 36 ur. Opredeljena je tudi prerazporeditev delovnega časa, ki bo omogočila bistveno bolj prožno urejanje delovnega časa, saj vpeljuje zakon o združenem delu letni sklad delovnega časa. Bistvena novost je tudi ta, da imajo pravico skleniti delovno razmerje s polovico delovnega časa tako delavci kot delavke (dosedaj samo delavke). Nova je tudi ureditev, ki le izjemoma dopušča zaposlitev delavca ki je že zaposlen v eni OZD tudi še v drugi oZD, vendar največ do ene tretjine delovnega časa in še to le v primerih in pod pogoji, ki jih uredi republiški zakon. V četrtem oddelku — odgovornost za delovne obveznosti — so v členu 194 starega dodana določila kot hujše kršitve delovnih obveznosti: uporaba družbenih sredstev v nasprotju z njihovim namenom, družbeno in ekonomsko neracionalna ter neustrezna uporaba družbenih sredstev, ter neuvedba postopka s strani pooblaščenega delavca. V 195. členu pa so ostali v veljavi isti disciplinski ukrepi kot v dosedanji ureditvi, vendar v drugačnem vrstnem redu. Denarna kazen je bila v stari ureditvi na 4. mestu, sedaj jena tretjem. Razporeditev na drugo delo je sedaj na 4. mestu. Na novo je dodano tudi določilo, da se delavcu lahko izreče denarna kazen v višini do 15% osebnega dohodka (dosedaj 10%). Denarna kazen se lahko izreče za čas od 3 do 6 mesecev. Prerazporeditev pa lahko traja od 3 do 12 mesecev. Popolnoma na novo je tudi urejeno prenehanje delovnega razmerja kot disciplinskega ukrepa. Obvezno se izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja za naslednje hujše kršitve delovne obveznosti: — kdor neopravičeno izostane z dela najmanj 3 delovne dni oziroma s prekinitvami najmanj 5 delovnih dni v 12 mesecih, — za neizpolnjevanje delovnih obveznosti, — za nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi, — za opustitev dejanj, ki jih je dolžan storiti poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v okviru svojih pooblastil, — če delavec zaporedoma 3 mesece med letom neopravičeno ne dosega rezultatov dela, — za kršitev predpisa o varstvu pred požari, eksplozijami, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih snovi, — za kršitev predpisa o SLO in družbeni samozaščiti, — za opustitev določenih ukrepov za varstvo delavcev pri delu, — za zlorabo položaja, — za izdajanje poslovne, uradne in drugih tajnosti, — za izostanek z dela zaradi zlorabe pravic do bolezenskega dopusta, — za opustitev ukrepov za varstov in izboljšanje človekovega okolja. Na novo in jasneje je tudi določeno glede disciplinske komisije. Disciplinsko komisijo sestavlja liho število članov. Izvoli se tako kot delavski svet, lahko dela v senatu, ki ima najmanj 3 člane, predsednik disciplinske komisije lahko določi člana senata, da vodi delo senata. Novost je ta, da v komisiji ni več zunanjega člana. Novost je tudi ta, da sindikat ne more več predlagati uvedbo disciplinskega postopka. Prav tako je tudi novost povečana odgovornost vodilnih delavcev glede možnosti da zahtevajo uvedbo disciplinskega postopka (ne torej, da bi dali le pobudo). Sankcioniran pa j e tudi primer, če zahteve za uvedbo ne dajo, čeprav so seznanjeni s hujšo kršitvijo delovne obveznosti. Zoper odločbo delavskega sveta oz. disciplinske komisije lahko sproži poleg delavca sedaj postopek tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja in OZD pred sodiščem. V zadnjem oddelku — prenehanje delovnega razmerja — pa je člen 164 spremenjen v toliko, da uvaja 3 nove primere prenehanja delovnega razmerja •delavca: — če je sklenjeno delovno razmerje v nasprotju z zakonom oz. samoupravnim splošnim aktom, — če na poskusnem delu ne doseže ustreznih rezultatov, in — če ni prihajal na delo zaporedoma 7 delovnih dni, pa o razlogih ni obvestil svoje OZD. V 65. členu pa je zaostrena obveznost delavskega sveta, da mora sprejeti odločitev o prenehanju delovnega razmerja zoper delavce, zaradi katerih je OZD zašla v težek položaj. Tudi člen 168 je na novo uredil ukrepanje zoper — slabe delavce. In končno je na novo urejeno še prenehanje delovnega razmerja v samem zakonu, ko delavec dopolni 40 let zavarovalne dobe oz. delavka 35 let, ali ko delavec dopolni starost 65 let oz. delavka 60 let. Pri delavki je lahko še izjema, da dela do 40 let zavarovalne dobe oz. ko dopolni 65 let starosti. Spremembe in dopolnitve sicer že veljajo od 3. januarja letos. Treba pa je poudariti, da republiški zakon o delovnih razmerjih še vedno velja in se bodo te določbe začele uporabljati šele s spremembami in dopolnitvami republiškega zakona o delovnih razmerjih in seveda s spremembo pravilnika o delovnih razmerjih delovne organizacije. Anton Primožič Delovni koledar za leto 1988 za proizvodne in neproizvodne oddelke januar februar marec apri 1 maj junij julij avgust september oktober november december D P N S T) P N S D P N S D p N S D P N s D p N S D P N s D p N s D p N s D p N S D p N s D p N s 1. X X X X 3 3 2 D 1 2 3 D 2 3 1 D 2 3 1 D 3 1 2 D 2 ,3 1 D ,i 1 2 D 1 D X X X X 1 2 3 D 1. 2. X X X X 3 3. 2 D 1 2 3 D 2 D X X X X 2 3 1 D 0 0 O 0 2 3 1 D 3 1 2 D 3 1 2 D 1 2 3 D 2. 3. ") 1 2 D 1 2 3 D X X X X 2 1 1 D 2 3 1 D 0 0 0 D 2 3 1 D 3 1 2 D 1 2 D -L. -fr 2 3 1 D 3 1 2 D 1 ~2 3 'S -jv-i- 2 D 1 2 3 D 0 0 0 D X X X X 2 3 1 D 2 3 1 D 3 1 2 D 4. 5. ? 3 1 D 3 1 2 D 1 .0 «3 1 2 D 1 2 3 D 1 ? 3 D 2 3 1 D 1 2 ,3 D 2 3 1 D lil D 2 3 1 D 5- 6. ? 3 1 D 3 CO '3 1 2 D 1 2 3 D 3 1 2 D 1 2 3 D O 0 0 1 2 3 D 2 3 1 D 2 3 1 D 6. 7. 2 3 1 D 2 3 1 D 3 1 2 D 1 D 3 1 2- D 1 2 3 D 1 2 3 D 2 ,3 1 D 1 2 3 n 2 3 1 D 7. 8. 2 3 1 D i 2 1 D 2 3 1 D 3 1 2 D 3 1 2 D 1 2 3 D 3 1 2 D 1 2 3 D 2 D 1 2 3 D 2 3 1 D ti. 9. 2 D i 2 3 D ? t 1 D 3 Id 2 3 1 D 3 1 2 D 0 0 0 D 3 1 2 D 1 2 3 D 1 2 J D- 2 3 1 D