186 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 187Kako so se divje živali odzvale na zmanjšano prisotnost ljudi v okolju v času pandemije covid-19? • Ekologija SKA - največji radijski teleskop na svetu • Naše nebo Ekologija • Kako so se divje živali odzvale na zmanjšano prisotnost ljudi v okolju To postaja vedno bolj pomembno ob nara- ščajočih pritiskih na naravo zaradi človeške aktivnosti, kot so turizem, rekreacija, vožnja v naravnem okolju in izkoriščanje naravnih virov. Omejitve gibanja v naravi, do katerih je pri- šlo v mnogih državah kot odziv na pande- mijo covid-19, so privedle do velikih spre- memb tudi v obnašanju živali. V največji študiji doslej nas je 220 raziskovalcev iz celega sveta združilo podatke o aktivnosti 163 vrst sesalcev, zbrane z avtomatskimi kamerami v tem edinstvenem obdobju. S primerjavo podatkov o vedênju živali v ča- su pred pandemijo in med njo smo prišli do poglobljenega razumevanja o vplivih človeka na živali, ki niso bili tako enoznačni, kot si je marsikdo predstavljal. Odziv rastlinojedcev na človeka je lahko precej drugačen kot pri zvereh. Vrste, kot je jelenjad, se lahko začnejo približevati človeškim naseljem, deloma tudi zaradi izogibanja plenilcem, ki jih je manj v bližini ljudi. Foto: LIFE Lynx. Raziskava je v splošnem pokazala, da kadar se prisotnost ljudi v naravnem okolju zmanj- ša, postanejo živali bolj aktivne, saj očitno začutijo, da niso več pod takšnim pritiskom in lahko v večji meri izražajo svoje naravno vedênje. Ti rezultati kažejo pomen omeje- vanja rekreacije in druge človeške aktivno- sti v najbolj ohranjenih in občutljivih delih okolja. To je možno doseči z ustvarjanjem mirnih območij ali s sezonskimi omejitva- mi človeških motenj v času, ki so za živali še posebej pomembne, na primer v obdobju parjenja. Drugačne odzive pa so živali po- kazale v kulturni krajini, kjer je stikov med živalmi in ljudmi bistveno več. V tem okolju so postale živali ob večji človekovi dejavno- sti predvsem bolj aktivne ponoči. Sklepamo, da jim to pomaga pri izogibanju ljudem, saj smo mi aktivni predvsem podnevi. To opo- zarja na pomen miru v nočnem času na ob- močjih, kjer živijo ljudje. Živali imajo tako možnost za svoje dejavnosti vsaj v tem času. Odziv se je zelo razlikoval med različnimi skupinami živali. Kot najbolj občutljive na človeka so se pokazale velike zveri, ki so na svetu tudi tiste vrste, med katere ljudje najmočneje posegajo. To se je pokazalo tu- di v Sloveniji, kjer smo največje spremembe opazili pri rjavih medvedih, ki so v odzivu na povečano prisotnost človeka med vsemi vrstami najbolj spremenili svojo aktivnost in takrat postali še bolj dejavni ponoči kot sicer. Odzivi so bili po drugi strani precej drugačni pri rastlinojedcih, ki se neredko celo približujejo človeškim naseljem. To je verjetno zato, da bi se izognili plenilcem, saj so se naučili, da se njihovi sovražniki iz- ogibajo ljudem in je zato zanje včasih bolj varno iskati bližino človeka. Upamo, da bo novo znanje prispevalo k laž- jemu sobivanju ljudi in živali ter omogočilo bolj učinkovito blaženje negativnih posledic rekreacije in drugih človekovih dejavnosti v naravi. Vir: Burton, C., in sod., 2024: Mammal responses to global changes in human activity vary by trophic group and landscape. Nature Ecology and Evolution, doi: 10.1038/ s41559-024-02363-2. SKA - največji radijski teleskop na svetu Mirko Kokole V prejšnji številki revije Proteus smo nekaj povedali o radijski astronomiji in njeni častitljivi obletnici. Tokrat si poglejmo projekt SKA (Square Kilometer Array, Mreža s površino kva- dratnega kilometra), ki je eden največjih znanstvenih tehnoloških projektov današnjega časa in morda presega celo LHC (Large Hadron Colider, Veliki hadronski trkalnik) v CERN-u. Medtem ko je za Veliki hadronski trkalnik slišal skoraj vsakdo, pa projekt SKA, Mreža s površino kvadratnega kilometra, ostaja večinoma skrit pred očmi javnosti, čeprav gre za izjemno velik mednarodni projekt. Ideja o radijskem teleskopu z zelo veliko zbiralno površino se je pojavila že v osem- desetih letih prejšnjega stoletja. Ideja o tele- skopu z zbiralno površino kvadratnega ki- lometra se je oblikovala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Sledilo je več desetletij raziskav in testnih projektov, ki so vrhunec dosegli leta 2019, ko so uradno ustanovili 188 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 189Naše nebo • SKA - največji radijski teleskop na svetu SKA - največji radijski teleskop na svetu • Naše nebo šumom, nato se signal pretvori v digitalne podatke. Ti se iz vseh teleskopov mreže zberejo v lokalnem podatkovnem središču, kjer se združijo in obdelajo. Za primerja- vo povejmo, da bo teleskop SKA-Mid imel kar štirikrat boljšo ločljivost in petkrat ve- čjo občutljivost kot VLA (Karl G. Jansky Very Large Array, Zelo velika mreža Karla G. Janskega). Celotno nebo bo lahko posnel kar šestdesetkrat hitreje. Teleskop SKA-Low bo postavljen na ogro- mnem območju na jugozahodu Avstralije. Sestavljen bo kar iz 131.072 anten v obliki božičnega drevesca. Te antene bodo ureje- ne v 512 opazovalnih postaj, vsaka bo imela 256 anten. Skupna površina teleskopa SKA- -Low bo znašala 419 kvadratnih kilometrov, največja razdalja med opazovalnimi posta- jami bo merila 75 kilometrov. Opazovalne postaje bodo bolj gosto postavljene v sredici teleskopa in nato bolj redko v oddaljenih krakih. Morda so antene teleskopa SKA-Low na prvi pogled videti nadvse preproste. Vendar se v njih skriva izjemno napredna tehnologi- ja, zaradi katere je teleskop SKA-Low pravo čudo sodobne tehnologije. Vsaka od 131.072 anten ima kot vsak radijski detektor nizko- šumni ojačevalec. Signal nato pretvorijo v optični signal, ki ga vsaka postaja s hitro- stjo 7,2 terabajta (1012 bitov) na sekundo pošlje v osrednje podatkovno središče (CPF, Central processing facility). Osrednje po- datkovno središče signale prečisti, obdela in spremeni v digitalno obliko. Digitalni signal nato potuje v superračunalniško središče v mestu Perth, kjer dokončno združijo signale iz vseh anten. Teleskop SKA-Low uporablja tako imenovano tehniko fazne mreže: s ča- sovnimi zakasnitvami signala iz vsakega de- tektorja usmerjamo pogled stacionarne mre- že detektorjev. Ta tehnika nam omogoča, da nimamo počasnih mehansko premikajo- čih delov in lahko opazovalni snop (oziro- ma pogled) zelo hitro usmerjamo. Ker smer pogleda računsko usmerjamo, lahko hkrati opazujemo tudi več predelov neba hkrati, kar je še posebej uporabno pri opazovanju večjega števila pulzarjev ter drugih preho- dnih pojavov. Teleskop SKA-Low lahko primerjamo s te- leskopom LOFAR (Low-Frequency Array, Nizkofrekvenčna mreža) na Nizozemskem. Teleskop SKA-Low bo imel četrtino boljšo ločljivost, osemkrat večjo občutljivost ter bo lahko celotno nebo pregledal kar stopetin- tridesetkrat hitreje. Teleskopa SKA-Low in SKA-Mid vsako se- SKAO (Observatorij SKA) kot meddržavno organizacijo, ki bo nadzorovala in upravljala teleskope SKA. Uradna gradnja SKAO se je začela 5. decembra leta 2022 in v začetku letošnjega leta so začeli postavljati prve an- tene v Avstraliji, v Južnoafriški republiki pa je prva antena doživela tako imenovano »pr- vo svetlobo«, se pravi, da je pričela delovati. Ideja SKA je sicer preprosta. Želijo postaviti radijski teleskop, ki bo imel čim večjo zbi- ralno površino in s tem čim večjo občutlji- vost. A izvedba takega teleskopa je izjemno zahtevna, saj ni mogoče postaviti enega tako velikega teleskopa, ampak je teleskop treba razdeliti v več manjših teleskopov, katerih signale nato računsko sestavimo skupaj. Ka- kšni bodo ti manjši teleskopi, je seveda od- visno od frekvence elektromagnetnega valo- vanja, ki ga zaznavamo. SKAO bo upravljal dva teleskopa: SKA-Low, ki bo opazoval radijske valove s frekvencami od 50 do 350 megahercev, in SKA-Mid, ki bo opazoval frekvence od 350 megahercev do 14 giga- hercev. Skupaj bo tako najobčutljivejši tele- skop z največjo spektralno širino do sedaj. Teleskop SKA-Mid bo postavljen v Juž- noafriški republiki v regiji Karoo in ga bo sestavljalo 197 paraboličnih teleskopov s premerom 13,5 metra in 15 metrov. Sku- pna zbiralna površina bo 33 kvadratnih kilometrov, največja razdalja med teleskopi pa bo merila 150 kilometrov. Vsak teleskop ima glavni parabolični ref lektor (krožnik) ter manjši sekundarni ref lektor, ki radijske valove usmeri v skupino detektorjev, ki jih lahko izmenično uporabljamo - odvisno od frekvenčnega pasu, v katerem želimo opa- zovati. Detektorju sledi ojačevalec z nizkim Pogled na del anten teleskopa MeerKAT v Južnoafriški republiki. Te antene bodo postale del teleskopa SKA-Mid. Postavili so jih zaradi testiranja in razvoja tehnologije. SKA-Mid bo sestavljalo skupaj 197 takih anten. Foto: SARAO, SKAO. 188 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 189Naše nebo • SKA - največji radijski teleskop na svetu SKA - največji radijski teleskop na svetu • Naše nebo šumom, nato se signal pretvori v digitalne podatke. Ti se iz vseh teleskopov mreže zberejo v lokalnem podatkovnem središču, kjer se združijo in obdelajo. Za primerja- vo povejmo, da bo teleskop SKA-Mid imel kar štirikrat boljšo ločljivost in petkrat ve- čjo občutljivost kot VLA (Karl G. Jansky Very Large Array, Zelo velika mreža Karla G. Janskega). Celotno nebo bo lahko posnel kar šestdesetkrat hitreje. Teleskop SKA-Low bo postavljen na ogro- mnem območju na jugozahodu Avstralije. Sestavljen bo kar iz 131.072 anten v obliki božičnega drevesca. Te antene bodo ureje- ne v 512 opazovalnih postaj, vsaka bo imela 256 anten. Skupna površina teleskopa SKA- -Low bo znašala 419 kvadratnih kilometrov, največja razdalja med opazovalnimi posta- jami bo merila 75 kilometrov. Opazovalne postaje bodo bolj gosto postavljene v sredici teleskopa in nato bolj redko v oddaljenih krakih. Morda so antene teleskopa SKA-Low na prvi pogled videti nadvse preproste. Vendar se v njih skriva izjemno napredna tehnologi- ja, zaradi katere je teleskop SKA-Low pravo čudo sodobne tehnologije. Vsaka od 131.072 anten ima kot vsak radijski detektor nizko- šumni ojačevalec. Signal nato pretvorijo v optični signal, ki ga vsaka postaja s hitro- stjo 7,2 terabajta (1012 bitov) na sekundo pošlje v osrednje podatkovno središče (CPF, Central processing facility). Osrednje po- datkovno središče signale prečisti, obdela in spremeni v digitalno obliko. Digitalni signal nato potuje v superračunalniško središče v mestu Perth, kjer dokončno združijo signale iz vseh anten. Teleskop SKA-Low uporablja tako imenovano tehniko fazne mreže: s ča- sovnimi zakasnitvami signala iz vsakega de- tektorja usmerjamo pogled stacionarne mre- že detektorjev. Ta tehnika nam omogoča, da nimamo počasnih mehansko premikajo- čih delov in lahko opazovalni snop (oziro- ma pogled) zelo hitro usmerjamo. Ker smer pogleda računsko usmerjamo, lahko hkrati opazujemo tudi več predelov neba hkrati, kar je še posebej uporabno pri opazovanju večjega števila pulzarjev ter drugih preho- dnih pojavov. Teleskop SKA-Low lahko primerjamo s te- leskopom LOFAR (Low-Frequency Array, Nizkofrekvenčna mreža) na Nizozemskem. Teleskop SKA-Low bo imel četrtino boljšo ločljivost, osemkrat večjo občutljivost ter bo lahko celotno nebo pregledal kar stopetin- tridesetkrat hitreje. Teleskopa SKA-Low in SKA-Mid vsako se- SKAO (Observatorij SKA) kot meddržavno organizacijo, ki bo nadzorovala in upravljala teleskope SKA. Uradna gradnja SKAO se je začela 5. decembra leta 2022 in v začetku letošnjega leta so začeli postavljati prve an- tene v Avstraliji, v Južnoafriški republiki pa je prva antena doživela tako imenovano »pr- vo svetlobo«, se pravi, da je pričela delovati. Ideja SKA je sicer preprosta. Želijo postaviti radijski teleskop, ki bo imel čim večjo zbi- ralno površino in s tem čim večjo občutlji- vost. A izvedba takega teleskopa je izjemno zahtevna, saj ni mogoče postaviti enega tako velikega teleskopa, ampak je teleskop treba razdeliti v več manjših teleskopov, katerih signale nato računsko sestavimo skupaj. Ka- kšni bodo ti manjši teleskopi, je seveda od- visno od frekvence elektromagnetnega valo- vanja, ki ga zaznavamo. SKAO bo upravljal dva teleskopa: SKA-Low, ki bo opazoval radijske valove s frekvencami od 50 do 350 megahercev, in SKA-Mid, ki bo opazoval frekvence od 350 megahercev do 14 giga- hercev. Skupaj bo tako najobčutljivejši tele- skop z največjo spektralno širino do sedaj. Teleskop SKA-Mid bo postavljen v Juž- noafriški republiki v regiji Karoo in ga bo sestavljalo 197 paraboličnih teleskopov s premerom 13,5 metra in 15 metrov. Sku- pna zbiralna površina bo 33 kvadratnih kilometrov, največja razdalja med teleskopi pa bo merila 150 kilometrov. Vsak teleskop ima glavni parabolični ref lektor (krožnik) ter manjši sekundarni ref lektor, ki radijske valove usmeri v skupino detektorjev, ki jih lahko izmenično uporabljamo - odvisno od frekvenčnega pasu, v katerem želimo opa- zovati. Detektorju sledi ojačevalec z nizkim Pogled na del anten teleskopa MeerKAT v Južnoafriški republiki. Te antene bodo postale del teleskopa SKA-Mid. Postavili so jih zaradi testiranja in razvoja tehnologije. SKA-Mid bo sestavljalo skupaj 197 takih anten. Foto: SARAO, SKAO. 190 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 191SKA - največji radijski teleskop na svetu • Naše neboNaše nebo • SKA - največji radijski teleskop na svetu nastanka našega vesolja, vse od nastanka prvega vodika do nastanka prvih zvezd in galaksij. Drugi pomembni cilj je opazova- nje pulzarjev, hitro vrtečih se nevtronskih zvezd, ki oddajajo radijske pulze z natanč- no določeno periodo in jih lahko uporabimo kot izjemno natančne ure. SKA bo lahko opazoval več pulzarjev hkrati, kar nam bo omogočilo opazovanje potovanja gravitacij- skih valov skozi našo galaksijo. Potovanje gravitacijskih valov nam bo veliko povedalo o temni snovi in temni energiji v naši ga- laksiji. Preko pulzarjev bodo lahko testi- rali tudi relativistično fiziko v ekstremnih razmerah, kot je na primer v bližini črnih lukenj. Nadaljnja cilja SKAO bosta tudi opazovanje kozmičnega magnetnega polja ter iskanje znakov življenja in inteligence v vesolju. Sedaj se lahko samo še vprašamo, kdaj bo SKA dokončan. Po trenutnem časovnem načrtu naj bi vse antene in infrastrukturo postavili do leta 2027, bolj verjetno pa se bo to zavleklo do leta 2029. Precej gotovo pa lahko pričakujemo izjemno zanimive re- zultate in predvsem presenečenja v začetku tridesetih let tega stoletja. To obdobje bo močno zaznamovano, predvsem z novimi dognanji o najbolj zgodnjih obdobjih našega vesolja in nastanku prvih galaksij. Za konec povejmo, da je geslo SKAO zna- nost za vse, kar pomeni, da bodo vsi podat- ki dostopni, seveda po določenem obdobju, tudi splošni javnosti. Omogočili bodo tudi obdelovanje podatkov na superračunalnikih regionalnih središč SKAO, ker pomeni, da bodo lahko vsi obdelovali podatke z ra- čunsko močjo superračunalnika, tudi tisti, ki sicer nimajo dostopa do tako naprednih računalnikov. To pa je seveda posebej vzne- mirljivo za amaterske astronome. kundo ustvarita več deset terabajtov podat- kov, ki jih je treba računsko obdelati. V ta namen bo imel SKAO postavljenih skupino superračunalnikov, imenovanih SDP (Sci- ence Data Processors, Znanstveni podat- kovni procesorji). Vsak od teh računalnikov bo imel računsko moč okoli 135 PFLOPS (peta f loating point operations per second, peta (1015) operacij s plavajočo vejico), kar pomeni, da bo tak računalnik med račun- sko najhitrejšimi superračunalniki na svetu. Za primerjavo povejmo, da bo SKAO le- tno ustvaril kar tisočkrat več podatkov kot ALMA (Atacama Large Millimeter Array, Atacama velika milimetrska mreža), ki velja trenutno za najzmogljivejši radijski teleskop na svetu. Tipični procesor v osebnem ra- čunalniku, če malo poenostavimo, ima ra- čunsko moč okoli 0,1 TFLOPS (tera (1012) operacij s plavajočo vejico), kar pomeni da ima Znanstveni podatkovni procesor moč okoli milijona osebnih računalnikov. SKAO bo letno ustvaril kar 300 petabajtov podat- kov, ki bodo shranjeni v arhivih regionalnih središč SKA vsake od držav članic SKAO. Glavni cilj SKAO je postaviti in upravlja- ti najnaprednejši radijski teleskop, ki teh- nološko presega vse dosedanje teleskope. Njegovi najpomembnejši znanstvenimi cilji so: opazovanje vodika v zgodnjih obdobjih Pogled na našo galaksijo v radijskem spektru elektromagneten valovanja, ki so ga naredili v okviru projekta GLEAM (The Galactic and Extra-Galactic All-Sky MWA Survey, Galaktična in zunajgalaktična preiskava celotnega neba, narejena z MWA). GLEAM je deloval v radijskem spektru s frekvencami od 72 do 231 megahercev in je bil testni projekt za teleskop SKA-Low. Na sliki vidimo verjetno enega najbolj impresivnih pogledov na naše nebo. V sredini vidimo galaktično ravnino naše galaksije Rimske ceste. Če podrobno pogledamo, vidimo veliko mehurčkov, ki so ostanki izbruhov supernov. Majhne pike, posejane po celotni sliki, niso zvezde, ampak galaksije, ki močno sevajo v radijskem delu spektra. Teleskop SKA-Low bo lahko izdelal podobne poglede na nebo, le da bosta njegovi občutljivost in ločljivost še veliko večji. MWA (Murchison Widefield Array, Murchisonova širokokotna mreža) je bil pilotski projekt, ki je preizkusil predvsem delovanje anten, elektronike ter obdelave podatkov, ki jih bodo uporabljali pri teleskopu SKA-Low. Foto: Dr. Natasha Hurley-Walker (ICRAR/Curtin), GLEAM in MWA. Postavljanje prve antene teleskopa SKA-Low marca leta 2024. Teleskop SKA-Low bo sestavljen iz 131.072 takih anten, ki bodo urejene v 512 opazovalnih postaj, v vsaki postaji pa bo 256 anten. Teleskop SKA-Low nima premičnih delov in tako opazuje celotno nebo v vseh frekvencah hkrati. Šele pri obdelavi signalov se lahko odločimo, kateri del neba bomo opazovali. Ta tehnika nam omogoča tudi, da imamo pogled obrnjen v več smeri hkrati. To je zelo koristno, kadar opazujemo hitro spreminjajoče se objekte, kot so pulzarji. Foto: SKAO. 190 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 191SKA - največji radijski teleskop na svetu • Naše neboNaše nebo • SKA - največji radijski teleskop na svetu nastanka našega vesolja, vse od nastanka prvega vodika do nastanka prvih zvezd in galaksij. Drugi pomembni cilj je opazova- nje pulzarjev, hitro vrtečih se nevtronskih zvezd, ki oddajajo radijske pulze z natanč- no določeno periodo in jih lahko uporabimo kot izjemno natančne ure. SKA bo lahko opazoval več pulzarjev hkrati, kar nam bo omogočilo opazovanje potovanja gravitacij- skih valov skozi našo galaksijo. Potovanje gravitacijskih valov nam bo veliko povedalo o temni snovi in temni energiji v naši ga- laksiji. Preko pulzarjev bodo lahko testi- rali tudi relativistično fiziko v ekstremnih razmerah, kot je na primer v bližini črnih lukenj. Nadaljnja cilja SKAO bosta tudi opazovanje kozmičnega magnetnega polja ter iskanje znakov življenja in inteligence v vesolju. Sedaj se lahko samo še vprašamo, kdaj bo SKA dokončan. Po trenutnem časovnem načrtu naj bi vse antene in infrastrukturo postavili do leta 2027, bolj verjetno pa se bo to zavleklo do leta 2029. Precej gotovo pa lahko pričakujemo izjemno zanimive re- zultate in predvsem presenečenja v začetku tridesetih let tega stoletja. To obdobje bo močno zaznamovano, predvsem z novimi dognanji o najbolj zgodnjih obdobjih našega vesolja in nastanku prvih galaksij. Za konec povejmo, da je geslo SKAO zna- nost za vse, kar pomeni, da bodo vsi podat- ki dostopni, seveda po določenem obdobju, tudi splošni javnosti. Omogočili bodo tudi obdelovanje podatkov na superračunalnikih regionalnih središč SKAO, ker pomeni, da bodo lahko vsi obdelovali podatke z ra- čunsko močjo superračunalnika, tudi tisti, ki sicer nimajo dostopa do tako naprednih računalnikov. To pa je seveda posebej vzne- mirljivo za amaterske astronome. kundo ustvarita več deset terabajtov podat- kov, ki jih je treba računsko obdelati. V ta namen bo imel SKAO postavljenih skupino superračunalnikov, imenovanih SDP (Sci- ence Data Processors, Znanstveni podat- kovni procesorji). Vsak od teh računalnikov bo imel računsko moč okoli 135 PFLOPS (peta f loating point operations per second, peta (1015) operacij s plavajočo vejico), kar pomeni, da bo tak računalnik med račun- sko najhitrejšimi superračunalniki na svetu. Za primerjavo povejmo, da bo SKAO le- tno ustvaril kar tisočkrat več podatkov kot ALMA (Atacama Large Millimeter Array, Atacama velika milimetrska mreža), ki velja trenutno za najzmogljivejši radijski teleskop na svetu. Tipični procesor v osebnem ra- čunalniku, če malo poenostavimo, ima ra- čunsko moč okoli 0,1 TFLOPS (tera (1012) operacij s plavajočo vejico), kar pomeni da ima Znanstveni podatkovni procesor moč okoli milijona osebnih računalnikov. SKAO bo letno ustvaril kar 300 petabajtov podat- kov, ki bodo shranjeni v arhivih regionalnih središč SKA vsake od držav članic SKAO. Glavni cilj SKAO je postaviti in upravlja- ti najnaprednejši radijski teleskop, ki teh- nološko presega vse dosedanje teleskope. Njegovi najpomembnejši znanstvenimi cilji so: opazovanje vodika v zgodnjih obdobjih Pogled na našo galaksijo v radijskem spektru elektromagneten valovanja, ki so ga naredili v okviru projekta GLEAM (The Galactic and Extra-Galactic All-Sky MWA Survey, Galaktična in zunajgalaktična preiskava celotnega neba, narejena z MWA). GLEAM je deloval v radijskem spektru s frekvencami od 72 do 231 megahercev in je bil testni projekt za teleskop SKA-Low. Na sliki vidimo verjetno enega najbolj impresivnih pogledov na naše nebo. V sredini vidimo galaktično ravnino naše galaksije Rimske ceste. Če podrobno pogledamo, vidimo veliko mehurčkov, ki so ostanki izbruhov supernov. Majhne pike, posejane po celotni sliki, niso zvezde, ampak galaksije, ki močno sevajo v radijskem delu spektra. Teleskop SKA-Low bo lahko izdelal podobne poglede na nebo, le da bosta njegovi občutljivost in ločljivost še veliko večji. MWA (Murchison Widefield Array, Murchisonova širokokotna mreža) je bil pilotski projekt, ki je preizkusil predvsem delovanje anten, elektronike ter obdelave podatkov, ki jih bodo uporabljali pri teleskopu SKA-Low. Foto: Dr. Natasha Hurley-Walker (ICRAR/Curtin), GLEAM in MWA. Postavljanje prve antene teleskopa SKA-Low marca leta 2024. Teleskop SKA-Low bo sestavljen iz 131.072 takih anten, ki bodo urejene v 512 opazovalnih postaj, v vsaki postaji pa bo 256 anten. Teleskop SKA-Low nima premičnih delov in tako opazuje celotno nebo v vseh frekvencah hkrati. Šele pri obdelavi signalov se lahko odločimo, kateri del neba bomo opazovali. Ta tehnika nam omogoča tudi, da imamo pogled obrnjen v več smeri hkrati. To je zelo koristno, kadar opazujemo hitro spreminjajoče se objekte, kot so pulzarji. Foto: SKAO.