ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ21iAJZMAJZMAJa zmaja 1980 letnik XV december 12 Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij Z K A J Mestna L,- ■ nj>(je Ko se leto 1980 izteka... Preden si nazdravimo in voščimo srečno novo leto, bi želel podati nekaj misli o našem preteklem delu in načrtih za prihodnost. Letošnje leto lahko ocenimo kot eno najbolj dinamičnih in zahtevnih let na vseh področjih našega dela in ustvarjanja. Kljub vsem težavam in problemom s katerimi smo se srečevali ob našem delu, pa lahko danes, ko se leto izteka, z veseljem ugotovimo, da smo večino zastavljenih ciljev uspeli uresničiti. i v O Še posebej smo ponosni na naše uspehe v izvozu, saj smo planirane količine presegli skoraj za loo %. Za takšen podvig gre v prvi vrsti zahvala delavcem v obeh temeljnih organizacijah, ki so bili pripravljeni skozi vse leto prilagajati svoj delovni čas potrebam domačega in tujega tržišča. Pri naštevanju vidnejših uspehov v letu 198o nikakor ne smemo mimo novega programa svetilk, ki se ravno ob koncu leta uspešno uvaja v proizvodnjo. Skupno z ostalimi baterijaši smo uspeli tudi z uvedbo diferencirane kvalitete baterij. Tako bomo povečali kvaliteto in asortiman naših izdelkov in si ustvarili možnosti za še hitrejši prodor na tuje tržišče. Ob koncu leta se poslavljamo tudi od dosedanje podobe "Zmaja" ki smo je bili vajeni na iz- delkih in drugih pojavnih znakih naše delovne organizacije. Torej gremo v novo leto tudi z povsem novo zunanjo podobo. Še veliko je pomembnih uspehov, ki bodo v zgodovini Zmaja nosili letnico 198o. Na sejmu Elektronike smo se uspešno predstavili s programom miniaturnih baterij, iz Amerike je prispela linija za baterije 4E 25 in mešalec depol.paste, prodali smo staro stavbo na Šmartinski cesti, kupili nove skladiščne prostore v Pančevu in še bi lahko naštevali. Če že delamo kratko bilanco naših uspehov v letu 198o, potem ne moremo mimo nekaterih težav, ki so nas spremljale v tem času. Največji problem je predstavljala oskrba z domačimi in tujimi repromateria-li. Delali smo često "iz rok v usta", zaradi česar je padala produktivnost in kvaliteta. Bili smo priče občutnemu padcu potrošnje baterij na jugoslovanskem tržišču, kar je izredno negativno vplivalo na doseganje naših planskih rezultatov. Nismo bili uspešni pri realizaciji planiranih investicij, borili smo se z nelikvidnostjo, imeli smo kadrevske težave itd. Takšne in podobne težave smo uspešno iloi>o iLECO reševali z dobro voljo in pomočjo vseh zaposlenih. Naša pričakovanja za naslednje leto morajo biti realna in osnovana na resničnih možnostih razvoja. Ničesar revolucionarnega ne moremo pričakovati. Pospešeno moramo nadaljevati to, kar smo začeli letos, ob tem pa stalno iskati nove možnosti na programskem, razvojnem, komercialnem in drugih področjih. Glavno težo naših prizadevanj bomo še vedno dajali izvozni usmeritvi, izpopolnitvi programa svetilk, dosledni uvedbi diferencirane kvalitete in proizvodnji miniaturnih baterij. Če smo letos kasnili z realizacijo nekaterih investicij, potem mora biti v prvi polovici naslednjega leta imperativ dokončanje linije za alkalne baterije LE 6 in pogon novega mešalca za depol. pasto. Naredili bomo vse napore za nakup nove linije za baterije E 6 in 3E 12, kar pa v veliki meri zavisi od naših izvoznih uspehov. Temeljni organizaciji imata v programu večje število investicij, katerih realizacija bo zlasti odvisna od naših lastnih sposobnosti v razvoju, vzdrževanju in nekaterih drugih službah. Ko na hitro naštevam investicije v naslednjem letu, potem moram povdariti, da bomo posebno pozornost dajali naložbam v boljše in varnejše delovne pogoje vseh zaposlenih. Med drugim moramo usposobiti lastno pralnico, zaklonišče za večnamensko uporabo, pridobiti ustrezen prostor za proizvodnjo miniaturnih baterij, kupiti kontejner za hrambo nevarnih in strupenih snovi, usposobiti ustreznejši pro-r štor za voznike, dokupiti stavbo v Šentvidu pri Stični in drugo. Ne nazadnje naj povem, da bomo v drugi polovici naslednjega leta realizirali kooperacijo za montažo signalno varnostnih svetilk z zahodno nemško firmo Horizont, ki nam bo omogočila večjo prodajo baterij 4R 25 na domačem in tujem trgu. žati načelu: za približno ei ko delo približno enako plačilo. Uspehov in hitrega razvoja si ne moremo zamisliti brez pristnega sodelovanja z znanstvenimi institucijami, ba-terijaši doma in v svetu, JLA, našimi dobavitelji, trgovino in z drugimi delovnimi organizacijami v SOZD Iskra s katerimi nas vežejo skupni interesi. Ko končujem s tem razmišljanjem ne morem mimo dejstva, da je leto 198o zadnje leto tega srednjeročnega obdobja in da bo leto 1981 prva preizkušnja v izpolnjevanju naše bodoče srednjeročne usmeritve, v kateri smo si zadali izredno smele cilje. Naj povdarim samo veliko izvozno rast, popolno posodobitev našega proizvodnega parka, doseganje svetovne kvalitete baterij, stalno uvajanje novih proizvodov, zamenjava nekaterih uvoznih surovin z domačimi, dograditev proizvodnih prostorov in stalno rast življenskega standarda zaposlenih. Naše baterije si bodo kaj kmalu v prihodnjem letu nadele novo obleko in tako tudi po svoji zunanjosti predstavljale diferencirano kakovost. od naših prizadevanj pa zavisi, koliko se bomo približali ali ceb presegli naša planska pričakovanja. Dovolite mi, da se vam ob prehodu v novo leto iskreno zahvalim za vaš trud in prizadevanja z željo, da nas bodo tudi v letu 1981 družili skupni cilji in želje po še večjih uspehih. Želim vam zdravja in osebne sreče tako v vašem privatnem življenju kot v delovni sredini. Enake želje izrekam vsem vašim svojcem in upokojenim sodelavcem. Torej imamo jasno začrtano perspektivo za naslednje obdobje, Franc Smolič Veliko je še stvari, ki bi jih tudi veljalo povdariti. Prepričan sem, da tudi v bodoče ne bi mogli realizirati tako zahtevnih nalog, če ne bi posvečali vse pozornosti razvoju naših samoupravnih odnosov in samoupravni organiziranosti, pri čemer odigrajo izredno pomembno vlogo naše družbenopolitične organizacije. V začetim naslednjega leta bomo morali uveljaviti ustreznejše nagrajevanje ustvarjalnega in produktivnega dela, ki mora biti bolje nagrajeno od neproduktivnega in administrativnega dela. čimbolj se moramo pribli- V/////////////////////////////^^^^^ Srečno 1981 vam želi uredništvo * Naši temeljni razvojni cilji za srednjeročno obdobje 1981 -1985 V mesecu decembru končujemo več kot enoinpol letno pripravo temeljnih planskih dokumentov, ki jo zaključujemo s sprejemom TEMELJEV PLAHOV TOZD na referendumu 16.decembra in sprejemom SAMO UPRAVNEGA SPORAZUMA 0 TEMELJIH PLANA delovne organizacije. V tem času smo pripravili, obravnavali in dopolnjevali navedene planske dokumente od Analize preteklega obdobja, Razvojnih možnosti, Smernic, Elementov, osnutkov Temeljev planov do končnih predlogov Temeljev plana temeljnih organizacij in Samoupravnega sporazuma o temeljih plana delovne organizacije. Končni predlog smo vskladili s pričakovanimi zaostrenimi pogoji gospodarjenja v pogledu stopenj rasti proizvodnje in devizne izravnave ter potreb in možnosti razvoja v naslednjih petih letih. Temeljni cilji, ki smo jih sprejeli za naslednje srednjeročno obdobje so: - modernizacija tehnološke opreme, - izboljšanje kvalitete izdelkov, - razširitev proizvodnega programa, Napaka na stroju je odkrita. Kratek posvet, kako kar najhitreje zamenjati izrabljeni del in čimpreje začeti s formiranjem členov. - povečanje izvoza in nadomeščanje uvoženih surovin z domačimi, - izboljšanje življenskih in delovnih pogojev delavcev. Z modernizacijo tehnološke opreme želimo znižati 9o % odpi-sanost strojne opreme in s tem omogočiti večjo produktivnost dela, stabilnejšo kvaliteto izdelkov, povečanje proizvodnih kapacitet za izvoz in zmanjšanje izmenskega dela. To usmeritev bomo dosegli z realizacijo naslednjih investicijskih programov: - Modernizacija tehnološke opreme in povečanje proizvodnje baterij sistema Le-clanche - Uvedba proizvodnega programa alkalnih in miniaturnih baterij ter svetilk - Modernizacija proizvodnje specialnih baterij. V te investicijske projekte je vključena tudi rekonstrukcija in dograditev proizvodno skladiščnih prostorov. Skupno ocenjena vrednost investicij v petletnem obdobju znaša 2o5 milijonov din, po cenah iz leta 198o. Z razširitvijo proizvodnega programa želimo doseči postopno prestrukturiranje programa na zahtevnejše izdelke in dopolnitev programa baterij z njihovimi porabniki ter tako doseči stabilnejše pogoje poslovanja v kriznih obdobjih. Proizvodni program bomo razširili z novimi alkalnimi baterijami, miniaturnimi baterijami in svetilkami. Pričeli bomo tudi z razvojnim delom na sekundarnih virih energije. Usmeritev v povečanje izvoza in nadomeščanje uvoza je nujno glede na veliko odvisnost naše proizvodnje od uvoženih reprodukcijskih materialov in zaostreno stabilizacijsko politiko. S povečanjem izvoza želimo izravnati razliko med uvozom in izvozom ter zagotoviti pothebna devizna sredstva za nabavo sodobne tehnološke opreme. Ta cilj bomo dosegli s povečanim izvozom specialnih baterij in baterij široke potrošnje kot tudi z vključevanjem novega programa alkalnih baterij. Na področju osvajanja surovin bomo dali poudarek osvajanju elektrolitskega in naravnega mangana ter nekaterih drugih materialov. V ta namen bomo s sovlaganjem skušali zainte-sirati domače proizvajalce in se povezali z drugimi porabniki v poslovni skupnosti baterijskih proizvajalcev. Izboljšanje življenskih in delovnih pogojev delavcev želimo doseči na področju delovnega okolja z zmanjšanjem ropota, onesnaževanja in fizično težkih del ter izboljšanjem klime in odplak. Na področju izboljšanja življenskih pogojev delavcev bomo dali poudarek ureditvi družbene prehrane, povečanju počitniških kapacitet, sodelavi pri reševanju stanovanjske problematike s krediti in nakupom samskih ležišč ter odpravi zaostajanja osebnih dohodkov za sorodnimi organizacijami. V temeljih plana sprejemamo tudi usmeritve glede izboljšanja informacijskega sistema in izobraževanja ter razvoja področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Te cilje bomo dosegli z ostva-ritvijo realne rasti proizvodnje po poprečni stopnji 5,6 %,izvoza 25 %, domače prodaje 5 %, uvoza 5,2 %, celotnega prihodka 5,2 %, dohodka 4,2 %, čistega dohodka 4,9 %, osebnih dohodkov 3 % in akumulacije 8,4 % letno. Pri tem bo znašala stopnja rasti zaposlenosti 1,2 % in to predvsem na proizvodnih delovnih nalogah. Z realizacijo planiranega dohodka in njegove razporeditve, bomo zagotovili hitrejšo rast akumulacije od osebne porabe. Sprejete planske usmeritve bomo vgradili v 5 letne srednjeročne plane TOZD, delovne skupnosti skupnih služb in delovne organizacije, uresničevanje le teh pa tfekoče spremljali in ocenjevali. Z letnimi programi bomo sprejemali konkretne zadolžitve in obveznosti, ki bodo z našimi delovnimi prizadevanji omogočile uresničitev zastavljenih razvojnih ciljev. Rado Čope Beseda urednika Leto 1980 se pogreza v preteklost. Leto žalostnih trenutkov, bučnih,dogodkov, gestrih gospodarskih dogajanj, vremenskih neprilik in različnih osebnih doživetij se polagoma izteka. Tudi v našem uredništvu smo se oddahnili - vsaj za letos, ko nam je uspelo izoblikovati še zadnjo in kot radi dodamo, novoletno glasilo. Kar 24 strani smo napolnili z vsebino, seveda pa ne manjka tudi koledar delovnih sobot v prihodnjem letu in še nagradno križanko nam je uspelo sestaviti. Za poživitev, smo rekli. Verjetno pa se vam je najprej ustavilo oko na novo oblikovani podobi prve strani. Verjetno pravim z upanjem, da vam je všeč. Takšna naj bi bila tudi na vseh prihodnjih številkah, le, da bo vsakokrat druga fotografija. Zakaj, boste vprašali. Z zadovoljstvom je bila sprejeta med bralci pred letom oblikovana prva stran s poudarkom na našega Zmaja, simbol imena že od vsega začetka naše tovarne. Vendar smo po nekajkratnih številkah začeli opažati, da so si prve strani povsem enake, ponavljajoče ali celo monotone. Edinole mesec in številka sta se spreminjali in tako je bilo treba precej pozornosti usmeriti v tisti zgornji levi kot, v katerem je bilo moč razbrati, ali gre za staro ali že za novo številko. Letošnji letnik našega glasila pa je tudi sicer po svoje rekorden. Kar desetkrat je glasilo izšlo. Le v poletnem času je bil dvomesečni premor. Dopusti pač. Vseeno pa trdimo lahko, da je izhajalo redno, mesečno. Upajmo, da bo tako tudi v prihodnjem letu. To so želje, ki pa jih lahko, če le hočemo, tudi uresničimo. So pa še druge želje. Mnogo se jih utrne, izreče ob stisku rok soljudem. Zdravja nikoli ne pozabimo, tudi zadovoljstva ne zamolčimo. V svojih voščilih izrekamo željo za srečo, za veliko sreče. Kakšno srečo? - Ne zamahnimo z roko, kot da je ni. Je in vsak dan, vsak trenutek prisotna in dosegljiva. V drobnih malenkostih se niza v celoto. Mar to ni zadovoljstvo in sreča, če pravočasno ujamemo avtobus, dobimo celo prazen sedež, dosežemo delovno normo, uspešno opravimo nalogo, slišimo toplo besedo sodelavca, rešimo nek problem in še in še. S takšnimi drobci zadovoljstva sestavljamo dnevni mozaik, ki zablesti, nas razvedri in osrečuje. Končno spoznamo, da smo uspešno zaključili dan in ga tudi označimo, da je bil srečen. Naj bo še mnogo takšnih - srečnih. In takšni bodo, če se bomo le hoteli tudi sami potruditi. V vsem prihodnjem letu. In če hočemo in če to želimo, potem si krepko sezimo v roko. Srečno 1981 > eeeeeees Informacija o diferencirani kvaliteti baterij Najprej je treba povdariti, da gre za nove proizvode, da je to prehod na diferencirano kvaliteto baterij, ki je v svetu že dolgo znana in osvojena v praksi vseh večjih tujih proizvajalcev. Nadalje moramo povedati, da gre za skupno akcijo vseh proizvajalcev baterij v Jugoslaviji: Croatia Zagreb, Tesla Gospič in Iskra - Zmaj Ljubljana, ki smo se na to pripravljali več kot leto dni s ciljem, da naše jugoslovanske standarde za baterije v celoti uskladimo z mednarodnimi standardi IEC. S tem želimo doseči zlasti naslednji cilj: 1. potrošnik mora dobiti kvalitetno baterijo, 2. oznaka baterije mora biti izdelana v treh kvalitetah po namenu uporabe, 3. izdelali bomo kvalitetno baterijo, ki nam bo omogočila hitrejši prodor na tuja tržišča. Iz tega je razvidno, da gre v bistvu za postopek vsklaje-vanja naše tehnologije s tehnologijo svetovnega nivoja, ki zahteva velika vlaganja v opremo in več sredstev za nabavo kvalitetnih surovin in polproizvodov, ki so v veliki meri uvoženi (okoli ho % substance baterije predstavljajo materiali iz uvoza, ki so skoraj po pravilu iz zapada in za katere v državi ni mogoče najti ustrezne zamenjave). Če želimo vse to doseči, potem bomo morali že v naslednjem letu sovlagati tudi pri domačih dobaviteljih polizdelkov, katerih kvaliteta in količine v zadnjih letih stagnirajo (cink, papir, plastika). Grupacija jugoslovanskih proizvajalcev baterij se je znašla pred dilemo: ali še naprej delati samo baterije obstoječe kvalitete in asortimana brez realnih možnosti prodora na svetovno tržišče in brez vsakršnih možnosti za posodobitev naše proizvodnje (stroji so v celoti dotrajani in delajo na zgornji meji svojih zmogljivosti, vse tri tovarne že dalj časa poslujemo na meji rentabilnosti ali obča- sno celo z izgubo in to kljub temu, da so baterije za nacionalno gospodarstvo posebnega strateškega pomena); ali sprejeti obveze mednarodnih standardov IEC, iti v velika vlaganja in hkrati v ambiciozne izvozne načrte za naslednjih pet let, s čemer bi si zagotovili lastne devize za uvoz kvalitetnih repromaterialov (naj poudarim, da bomo že letos prekoračili izvozni plan za loo %). Jugoslovanski proizvajalci smo se odločili za drugo varianto, ki pa hkrati pomeni tudi dražje baterije, saj ne moremo pričakovati, da bi takšne baterije proizvajali dvakrat ali celo več ceneje v primerjavi s cenami svetovnega proizvajalca (naprimer Varte) na domačem tržišču. Kot vam je znano so bile baterije do nedavnega pod kontrolo cen (sedaj so na svobodnem oblikovanju cen), tako da so v preteklih letih cene rasle komaj 6 %, vemo pa, da so v tem času izredno porasle cene surovin in repromaterialov, na kar proizvajalci baterij nismo mogli vplivati. Samo letos so ključni materiali porasli za več kot 6o %, napoveduje pa se še nadaljnji rast cen tako domačih kot tujih materialov. V naslednjem letu in v celotnem srednjeročnem obdobju stoji pred baterijaši zahtevna naloga, da tržišču čim-prej ponudimo široko paleto izdelkov v predpisani kvali- Zmajevci so začrtali realen plan svoje prihodnosti V četrtek 13. novembra letos ob 12. uri so nas obiskali predstavniki kolektivnega poslovodnega organa sestavljene organizacije združenega dela SOZD Iskra. Predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič in sodelavci so se v skoraj štiriumem razgovoru s predstavniki DO Zmaj seznanjali s sedanjo organiziranostjo, uspehi in težavami v letošnjem letu in načrti za prihodnje obdobje. Pred tem so si ogledali tudi proizvodnjo baterij. Direktorja obeh temeljnih organizacij sta že uvodoma predstavila proizvodnjo, direktor DO Smolič Franc pa naša prizadevanja v letošnjem stabilizacijskem letu, v katerem je bil poudarjen velik prodor naših izdelkov na tuje tržišče. Posebej je podčrtal nekatere pomembne prvine,ki tvorijo osnovo našega srednjeročnega plana. Z izmenjavo stališč, pogledov in problemov v smislu programskih in gospodarskih pokazateljev je bil dosežen osnovni namen obiska gostov, ki so ga zaključili s prijetnim in zadovoljnim občutkom. My Naša ČEBELICA Poslovno leto 1980 je že pri kraju, in kakor vsako leto ob tem času si čestitamo za dosežene rezultate v preteklem obdobju oz. si zaželimo tudi za v prihodnje leto obilo uspeha v poslovanju, kakor tudi v zasebnem življenju. V tem smislu se pridružuje tudi naša "Čebelica" - blagajna vzajemne pomoči pri osnovni organizaciji sindikata tovarne Zmaj v Ljubljani za obrat Šentvid in obrat Ljubljana. Blagajnik je Nemec Marica, predsednik pa Lendero Franc. Z ozirom na to, da se je zaposlilo v letošnjem letu v našem kolektivu na novo določeno število novih delavcev, smatramo za potrebno, da vas obvestimo o naši dejavnosti ki obstoja. Svojim članom nudimo denarno pomoč v obliki gotovinskega posojila do maksimalne vrednosti 1 milijon starih dinarjev in to na obročno lo mesečno vračanje. Če upoštevamo, da je v tem stabilizacijskem obdobju navedena ugodnost najetja posojila več kot ugodna, upamo da se boste odzvali našemu vabilu, da postanete naš član, kajti naše pravilo je: - več nas bo, več sredstev bomo ustvarili, več možnosti za samopomoč bo za nas, predvsem v kritičnih trenutkih (poroka, smrt, jubileji, letni oddih itd.) Želimo, da bi to naše novoletno obvestilo naletelo na uspešen odziv, ter bi se naše članstvo povečalo, nam vsem v zadovoljstvo in korist. Prijave sprejema blagajnik Nemec Marica v oddelku za obračun osebnih dohodkov. Naša "Čebelica" želi vsem sedanjim in bodočim članom srečno novo leto 1981, obilo zdravja, zadovoljstva in osebne sreče, kakor tudi poslovnega uspeha. Predsednik Franc Lendero Pripis uredništva: če želite postati član naše vzajemne samopomoči, se oglasite pri Nemec Marici v finančno računovodskem področju, pri kateri boste zvedeli vse podrobnosti o pogojih, dolžnostih in pravicah. Zakaj zamujamo z novo mešalnico depolarizacijske mase "Končno smo v Šentvidu dobili iz Amerike nov mešalec za pripravo depolarizacijske mase, od katerega pričakujemo mnogo koristi", smo zapisali v letošnjem februarskem glasilu ter dodali, da so delavci iz razvoja že pripravili načrte za nosilno konstrukcijo in druge pomožne naprave, služba vzdrževanja pa je prevzela nalogo, da načrte realizira. Zdaj pa smo že v začetku novembra in kolikor nam je znano, z novo mešalnico razen adaptiranega prostora ni še nikakršnih končnih uspehov. Kje se je zataknilo in s kakšnimi težavami se ubadajo izvajalci naloge, nas tokrat izčrpneje obvešča nosilec projekta Kuhelj Tomislav iz tehnično razvojnega področja. Izvedbeni projekt mešalnice depol. paste spada med najzahtevnejše naloge, ki stojijo pred Zmajem. Mešalnice v svetu spadajo med industrijske skrivnosti do katerih se je zelo težko dokopati oziroma dobiti uporabne podatke. Mešalec, ki smo ga nabavili v tovarni Bircsley-Piper sodi v vrsto univerzalnih mešalcev in ni posebej prirejen za mešanje depol.paste. Proizvajalec sicer zagotavlja zelo visoko produktivnost vendar predvidena produktivnost za seboj vleče celo postrojenje predpriprave kakor tudi manipuliranja s pasto po mešanju. Ugotovitev, da je mešalec v naši tovarni od novembra lanskega leta je točna vendar ne daje pravilne slike o situaciji. Predlagam, da zaradi boljše obveščenosti obrazložim težave in v zvezi s tem zamude na tem projektu. Sedanja mešalnica depolarizacijske mase bo v prihodnjem letu sanirana. Na sliki: Medved Alojz ob sejalniku za odpadno maso. Idejni projekt mešalnice je bil izdelan na osnovi znanih podatkov (proizvajalčevi okvirni podatki) v Iskra - Biro za industrijski inženiring. Idejni projekt je vseboval osnovne rešitve sistema mešanja, skladiščenja in manipuliranja z materiali. Pri prevzemanju izdelave izvedbenega projekta se v osnovi nisem strinjal s sistemom pretoka materiala. Idejni projekt je imel zasnovo na "N" obliki pretoka materiala, kar je v neskladju s splošnimi normami. Po pregledu možnosti za vertikalni sistem pretoka smo ugotovili, da z obstoječimi proizvodnimi napravami to ni možno. Na osnovi takega zaključka je bil izdelan kompleten izvedbeni projekt, ki je bil zaključen v decembru leta 1979. Pri nabavi tehtnice se je izkazalo, da bi bilo možno izdelati mešalnico z vertikalnim pretokom materiala, kar je teh-nično-tehnološko najboljša varianta. Po temeljiti diskusiji smo se odločili za spremembo mešalnice z vertikalno varianto pretoka. Mešalnica po novi zasnovi je bila skonstruirana v oktobru tega leta. Zakasnitev je povzročila moja večmesečna odsot- Delavski svet delovne organizacije je imenoval Delavski svet delovne organizacije ZMAJ je na 12. zasedanju 14. novembra 198o na predlog razpisne komisije in mnenja koordinacijskega odbora z@ kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ljubljana Šiška ter mnenja družbeno političnih organizacij delovne organizacije ZMAJ imenoval OGRIN Tomaža, diplomiranega inženirja kemije za vodjo tehnično razvojnega področja v delovni skupnosti DO ZMAJ za mandatno dobo 4 let, ki začne teči 17. novembra 198o dalje. nost in s tem prenašanje dela na sodelavce. Vzroki, ki sem jih naštel so v glavnem objektivni z ozirom na zahtevnost dela. Zaradi natančnejše informacije pa moram dodati da mešalnica dejansko ne more obratovati pred februarjem - marcem leta 1981 in sicer zaradi zapletov pri transportu mešalca. Mešalec je prišel v Jugoslavijo z dozirno posodo, ki je bila močno kavarirana. Po zaključku, da ni možnosti popravila doma smo prijavili škodo zavarovalnici in nabavili novo dozirno posodo, ki je prispela v mesecu oktobru. Nova posoda pa je prispela brez elektronskega dela, kateri je bil poškodovan (zalit z vodo) tudi pri prvi pošiljki. Če navedene dejstva zaključim v celoto bi dejal, da naloga usposobitev mešalca do njegove polne kapacitete ni lahka naloga. Nalogo obdelujemo vsi Sodelavci po naših najboljših močeh in računamo, da nam bo uspelo izdelati res sodobno mešalnico. Delavci v Zmaju pa se moramo zavedati, da se netipske in nepreizkušene zadeve tudi najboljši strokovnjaki lotijo s premislekom in previdno. Osnovno vodilo naj nam bo, da bo uspešno izveden projekt le tedaj, ko bo lahko mešalec delal s polno kapaciteto in brez zastojev. Kuhelj Tomislav } -***»**»****»»*+**>*******>*>**»**+**)(>* j | dopisujte v j I GLAS ZMAJA I $ $ $ * F-FFFFFFFFFFtFF-FFFFFFFtFFFFFFFFFFFFF-FFFF-FF-FFH 1 OGRIN Tomaž OGRIN Tomaž je bil rojen 9. novembra 194o v Ljubljani. Leta 196? je na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo diplomiral in postal inženir kemijske tehnologije. V Zmaju pa se je zaposlil 16. avgusta 1976 ter do sedaj opravljal naloge tehnologa v tehnično razvojnem področju. Kot član Zveze komunistov se je vsestransko udejstvoval v družbenopolitičnem delu, predvsem v nastajajočih samoupravnih interesnih skupnostih in preobširno bi se razpisali na tem mestu, če bi hoteli osvetliti različna področja njegove aktivnosti. Tudi na strokovnem področju si je pridobil že mnogo izkušenj, pri tem naj samo omenimo, da se je pred nastopom v Zmaju ukvarjal z raziskovalnim delom na Inštitutu Jožef Stefan. Obvlada pa tudi angleški jezik. Ogrin Tomaž je že v sami prijavi na razpis podal osnovne smernice dela razvojnega področja. Zato je primernejše zapisati naslednje: Ima vse pravice, obveznosti in odgovornosti določene v samoupravnih splošnih aktih, zlasti pa je kot vodja tehnično razvojnega področja pooblaščen voditi in organizirati delo v tehnično razvojnem področju, vsklajevati delo ožjih organizacijskih enot, zasledovati izvrševanje njihovih obveznosti, voditi nenehen nadzor nad delom organizacijskih enot, sodelovati z^drugimi, povezovati delo, obveščati delavce o delovnih in planskih nalogah in izvrševati druge naloge v skladu s samoupravnimi splošnimi akti. Za svoje delo je neposredno odgovoren pristojnim organom delovne skupnosti, temeljnih organizacij in delovne organizacije ter njihovim poslovodnim organom. Ob imenovanju tovarišu Ogrinu čestitamo in želimo čimbolj plodno delo in uspešne rezultate vseh sodelavcev v tehnično razvojnem področju. Uredniku našega glasila pa je obljubil tudi nadaljnje sodelovanje. Da bo uspešno in poglobljeno ne dvomimo, saj je že do sedaj občasno brez pomisleka rad prispeval pisano besedo za bralce našega glasila. My Ob 25 letnici Zmaja v Šentvidu V prihodnjem letu 1981 bo obrat Zmaja oziroma temeljna organizacija združenega dela Specialne baterije v Šentvidu pri Stični praznovala 25. letnico svojega obstoja, četrt stoletja bo poteklo od takrat, ko so ustanavljanje pogojevali predvsem ekonomski razlogi. V ljubljeni so se namreč tedaj ukvarjali s problemom,kako in kje najti ustrezne delovne prostore in delavce. Leta 1955 so zaradi opustitve prejšnje proizvodnje štedilnikov KIG ostali prazni proizvodni prostori in nastal je problem, kam napotiti delavce. Takratni predsednik občine Šentvid se je posvetoval s predsednikom okraja in ta je našel Zmaja, ki je bil zainteresiran za oboje. Še istega leta je Zmaj dobil posojilo za adaptacijo prostorov. Kot datum ustanovitve obrata Zmaj v Šentvidu na osnovi zgodovinskih podatkov lahko smatramo 18. februar 1956, ker so na ta dan začeli s prvimi deli. Novo sprejeti delavci so namreč začeli izdelovati karto-nažne izdelke. Potem pa se je razvil tudi galvanski oddelek za bakrenje, niklanje, eloksi-ranje aluminija in cinkanje. Tako je bilo naslednje leto 1957 zaposlenih že 5o delavcev. Leta 1957 so v Šentvidu pričeli s proizvodnjo ogljenografit-nih izdelkov. Proizvodnja je zaradi velikih potreb skokovito naraščala. Prevladovalo je celo mišljenje, da je tovrstna proizvodnja bodočnost Zmaja. V tem letu je bila v Šentvid preseljena tudi proizvodnja svetilk. Obrat Šentvid je že v prvem letu obratovanja imel pomemben delež v proizvodnem in prodajnem programu Zmaja. Prav tako kot v Ljubljani tudi tu ni potekala serijska proizvodnja. Ves uspeh je bil le rezultat posameznih entuzijastov. Kajti, proizvodnja je bila preveč občutljiva za tržna nihanja in celoten kolektiv je v letu 1963 zašel v velike težave. Tedaj pa se je ljubljanska proizvodnja s kreditom modernizirala, kar je prav gotovo imelo tudi pozitiven učinek za šentviški obrat. V to obdobje spadajo tudi prvi začetki mletja manganove rude. Proizvodnja ogljeno grafitnih izdelkov pa je začela čedalje bolj upadati in potrebe po kinoelektrodah so se zmanjševale. Ostali izdelki zaradi zastarelega strojnega parka niso bili povsem uporabni. Ker se je Zmaj leta 1967 zaradi skokovitejšega porasta potrošnje baterij moral odločiti za modernizacijo baterijske proizvodnje, za modernizacijo vsega programa pa ni bilo sredstev, se je proizvodnja elektrod, gal-vana in proizvodnja svetilk v letu 1968 dokončno ukinila. Tedaj se je v Šentvid v zameno prenesla proizvodnja 9 voltnih baterij, specialnih baterij in elementov iz ljubljanskega obrata. Prav tako se je morala iz Ljubljane zaradi vse večje prostorske stiske in onesnaževanja preseliti tudi priprava depolarizacijske mase. Od prejšnje proizvodnje je tako ostalo le mletje in bogatenje manganove rude. Leta 197o se je začelo s pripravami za modernizacijo 9 voltne baterije. Dve leti kasneje je bila v Šentvid preseljena proizvodnja baterij 2E lo in leta 1973 je stekla poskusna proizvodnja 9 voltnih super baterij, ki pa je bila dokončno osvojena leta 1975. To je le nekaj drobcev iz dokaj bogate in pestre zgodovine šentviškega obrata, o katerem pa bo treba v prihodnjem letu, letu pomembnega jubileja za šentviški kolektiv spregovoriti še marsikaj in čeprav s pogledom v preteklost, na dosežene uspehe, osvetliti tudi sedanji trenutek. Pričakujemo, da bodo tudi delavci TOŽB Specialne baterije s kančkom ponosa prispevali delež pri osvetljevanju svoje začrtane poti v prihodnost. Naj ob koncu tega sestavka še zapišemo, kako smo pred petimi leti obeležili 2o letnico obstoja obrata v Šentvidu. Točno 18. februarja leta 1976 je bila v njihovi jedilnici svečana seja delavskega sveta, na katero so bili poleg Zmajevih vodilnih delavcev povabljeni tudi zunanji gostje, predvsem iz njihove občine. Predsednik delavskega sveta je bil tedaj Zaletel Peter, ki je v slavnostnem govoru še posebej poudaril, da obrat Šentvid ima še mnogo ugodnih možnosti za svojo bodočnost in omenil razmišljanja okrog tozdiranja. Ker pa je bilo takrat še obdobje naših vsakoletnih praznovanj, smo v soboto 6. marca 1976 izvedli praznovanje na Polževem s poudarkom na 2o letnico obstoja Šentvida. V prihodnjem letu bomo ponovno svečano in našemu času primemo obeležili pomemben jubilej šentviških delavcev. V tem trenutku pa lahko že napovem, da bo svečana seja delavskega sveta delovne organizacije potekala prav v TOZD Specialne baterije v Šentvidu. „ Zgoraj: Opozorilna smerna tabla v Ivančni gorici kliče po spremembi dizajna in naziva. Levo: Kolenc Ana iz depol paste oblikuje mošnjičke za elemente S 4-. IRIGKIG 'V- hJOVO o o o o o o o o ooooooooooooooooooooooooooo Kaj pričakujemo od trženja v letu 1981 Naj takoj v začetku tega svojega sestavka opozorim bralce, da natančnega odgovora na vprašanje, ki je postavljeno v samem naslovu, ne bo možno dati, ker je trženje, kot ena od funkcij proizvodnega procesa, najbolj izpostavljeno spremembam, ki jih povzročajo predvsem zunanji dejavniki. 0 tem smo se delavci v naši delovni organizaciji že velikokrat prepričali, toda verjetno nam bo, če sežemo nekaj let nazaj, ali pa za nekatere pojave celo desetletje, ostalo najbolj v spominu, kar se tiče problemov trženja, letošnje leto 198o. Če upoštevamo take ugotovitve na področju trženja, potem lahko zagotovo rečemo, da pojave (prodaja baterij, nabava re-promateriala, kupna moč in pd.) ob določenih predpostavkah (kupna moč prebivalstva, možen uvoz naprav kot porabnikov baterij, preskrba z repromaterialom in pd.) le predvidevamo oz. načrtujemo. Funkcijo trženja opravlja pri nas, v sodelovanju z delovno organizacijo Iskra Commerce, komercialna služba, za katero lahko rečemo, da opravlja poleg proizvodnje največji del operativne službe v delovni organizaciji, kajti na eni strani daje oporo proizvodnji, želeč na ta način popolno realizacijo njenih planov, na drugi strani pa veže potrošnike na delovno organizacijo ter; si tako prizadeva, da končno to delo tudi ovrednoti. Komercialna služba v tem pogledu mora biti zelo komunikativna, ker se njeno najpomembnejše sodelovanje kaže v principu prilagajanja poslovanju tržišča, kajti pri tem moramo upoštevati, da se delo v delovni organizaciji odvija tako, kot ga narekuje zunanje življenje, a ravno to vez s tržiščem predstavlja komercialna služba. Stik z razmerami na tržišču opravlja komercialna služba v obeh smereh svoje dejavnosti: z nabavnim poslovanjem, kadar išče potreben reprodukcijski material v najugodnejših razmerah, in s prodajo, koder išče kupce za svoje izdelke. Obe stični službi morata imeti vzajemen vpogled v svoje delo, čeprav se zdi navidez, da sta ločeni druga od druge, sicer če tega ni, se bo komercialna služba pokazala kot pomanjkljiva in neuspešna. S tem sem le hotel na kratko osvetliti vlogo in mesto te funkcije v gospodarskem procesu delovne organizacije, da bi lažje razumeli njeno delo in težave s katerimi se sreča na tem širokem področju trženja. In nazadnje, v tretjem delu tega sestavka, bi skušal na kratko nakazati osnovne lastnosti trženja v naslednjem obdobju, oziroma predvsem predvidevanja v letu 1981. Da ne bi ponavljali tržnih dogajanj, o katerih smo v letošnjem letu veliko razpravljali na vseh ravneh naše samoupravne organiziranosti delovne organizacije in o katerih smo tudi pisali v našem glasilu, bi na podlagi teh dogajanj in predvidevanj v bodoče nakazal dve osnovne značilnosti, ki obenem predstavljata popolnoma dva nova pogoja gospodarjenja in sicer: - ponudba bo na domačem tržišču veliko večja od povpraševanja, kar bo zahtevalo od vseh funkcij, ki sestavljajo delovno organizacijo, izredno velike napore povezave s fleksibilnostjo, elastičnostjo in ažurnostjo, da bi s planom realizirali zastavljene cilje, - da bi zagotovili nemoteno proizvodnjo z repromaterialom iz uvoza bo treba nujno in brezpogojno ostvariti planirani izvoz, ki prvič v poslovanju naše delovne organizacije predstavlja planirani strateški cilj celotnega srednjeročnega obdobja 1981-1985. To sta po mojem mnenju najpomembnejši prvini v ugotovitvah novih pogojev gospodarjenja, ki mora biti natančno obdelano in postavljeno kot strategija gospodarskega plana za 1981. leto. S tem nimam namena podcenjevati ali zmanjševati še druge vidike gospodarjenja, ki so še kako pomembni , da bi končni cilj le dosegli. Ti vidiki so nam bolj ali manj znani že iz preteklih let,zato se z njimi ne bi posebej ukvarjali. Ob koncu tega mojega sestavka pa bi poudaril določene zaključke, ki izhajajo iz dosedaj navedenih ugotovitev. Naslednje leto bo težko leto, kajti boriti se bo treba za plasman naših izdelkov, tako doma kot na inozemskem tržišču. To pa zahteva od vseh nas drugačen pristop in drugačno mnenje do trženja, kot funkcije, ki nam bo omogočila, če se bomo pravilno in razumno obnašali,uresničitev našega osnovnega cilja - ustvarjanje dohodka s katerim je povezano naše vsakdanje življenje in delo v naši delovni organiza- clji' Milan Vukašinovič lastna proizvodnja vlastita proizvodnja Iskra, baterije Zmaj n.sol.o. Ljubljana, Stegne 23 Pridobivajo si znanje za delo v Zmaju Šolsko leto se je pred tremi meseci zopet obrnilo in je prav, da pogledamo,koliko štipendistov ima naša organizacija na rednih šolah in koliko jih študira ob delu. V TOZD Baterije Ljubljana je letos zaključil šolo in se zaposlil Grabnar Boris, orodjar. Na novo smo podelili štipendijo Jesenovec Tomažu, ki obiskuje I. letnik poklicne kovinarske šole - smer orodjar. Druga dva štipendista: Krisper Anton, strugar in Bistevski Ljubo, strojni ključavničar pa obiskujeta 2. letnik poklicne šole kovinarske stroke. Od desetih delavcev, ki študirajo ob delu, so letos uspešno zaključili študij kar štirje: Šalja Vera na osnovni šoli, Štiglec Franjo na poklicni šoli - strojni ključavničar, Brezovar Franc na elektrotehniški srednji šoli - šibki tok in Jež Zdravko na Višji šoli za organizacijo dela - proizvodna smer. Ostali študirajo na naslednjih šolah: - Groboljšek Karolina na poklicni šoli, administrativna smer - Češnovar Pavle na poklicni šoli - strojni ključavničar - Jeriha Metod in Kobe Peter na srednji tehniški šoli strojne smeri, 4,1 - Jelen Jože na delovodski šoli strojne smeri, 2.1 - Kranjac Zdenko na višji šoli za organizacijo dela, kadrovska smer, 2. letnik. V TOZD Specialne baterije imajo dva redna štipendista: na tehniški srednji šoli -strojna smer, 3. letnik -Butkovič Samo in na Fakulteti za elektrotehniko -smer elektronika, 2. letnik, Dremelj Jože. Ob delu študirata dva delavca: Hren Jože na Višji šoli za organizacijo dela in Alibegovič Fadil na Višji ekonomsko komercialni šoli. Delovna skupnost skupnih služb ima pet rednih štipendistov: - 2 dijaka v 2. letniku srednje tehniške šole strojne smeri (Tofant Samo in Kuhelj Jože) - enega dijaka na ekonomski srednji šoli 3A (Srebrnič Matjaž) in - dve študentki na ekonomski fakulteti 1. in 2. letnik (Jakomin Marta in Simič Milenka). Kot pripravnika pasta se letos zaposlila v delovni skupnosti dva štipendista: Besal Igor, strojni tehnik in Kastelic Daria, diplomirana pravnica. Od študentov ob delu je končal v tem letu le Čeme Andrej, dipl.inženir strojništva. Ostali pa študirajo na: - poklicni šoli administrativna smer Smerajc Jožica 21. - srednji tehniški šoli strojna smer Končan Jurko in Šalej Anton, 3-1- - ekonomski srednji šoli Žnidaršič Danica, 1.1. - višji šoli za varnostne inženirje Podržaj Zlatko 2.1. - višji ekonomsko komercialni šoli Azinovič Stojan - visoki šoli za organizacijo dela Smrdel Aleš. Glede na število zaposlenih študira ob delu v celotni organizaciji 3,9 % ali vsak 25 delavec, v delovni skupnosti 9,4% ali vsak lo-i delavec, v TOZD Baterije 2,7 % ali vsak 39-i in v TOZD Specialne baterije 1,6% ali vsak 59-i delavec. Verjetno še nekaj delavcev študira v lastni režiji, ki tu niso všteti, tako, da predstavljena slika ni najbolj popolna, vendar dokaj blizu resničnemu stanju. O aktivnosti naših mladincev p Točno dve leti je poteklo, odkar sva se s Končan Juretom, predsednikom OOZSM v Zmaju pogovarjala o delu mladinske organi-h zacije. Tako smo v decembru 1978 objavili njegov prispevek, v H katerem je nanizal smernice za prihodnje obdobje. Ker pa v le-1 tošnjem letu skoraj nismo v našem glasilu zabeležili nikakrš-ij ne pomembne akcije je prav, da tokrat slišimo, kje in na katerem področju so se letos mladinci angažirali še posebej v letu stabilizacije, velikih izvoznih obveznosti v drugem polletji ju in tudi priprav na srednjeročno obdobje. Besedo ima Končan Jure: Kljub letu stabilizacije delo v mladinski organizaciji ni zamrlo. Seveda smo program skrčili in finančno močno okrnili glede na svoje zmožnosti. V glavnem smo sodelovali na prireditvah v delovni organizaciji ali v SOZD Iskra in organizirali nekaj delovnih akcij, kulturnih in športnih prireditev. Sodelovali smo v akciji "pomoč proizvodnji" v prepakiranju E 6 baterij, ureditev betonske ploščadi za igrišče, ki so jo žal zopet zasedli delavci grad- benega podjetja in pa čiščenje okolice, kjer so se najbolj odrezala dekleta iz splošno kadrovskega področja in kontrole. Na področju kulture smo bili v glavnem vezani na jubileje in praznovanja v delovni organizaciji in to: - novoletni program - združena prireditev v počastitev jubilejev v aprilu in maju (27. april, 1. maj, 25. maj) - počastitev praznika republike 29. novembra. Tudi športno področje nismo zanemarjali in tako lahko pohvalno govorimo o sodelovanju mladine na Iskriadi 28.in.29. junija v Novi gorici, organizirano smučanje na Krvavcu v začetku leta in pa organiziranje (skupno s sindikatom) prostega re-kreiranja v času malice. Bateriada je žal' odpadla (organizator Croatia) zaradi stabilizacijskih ukrepov - organiziranja vseh večjih športnih akcij v delovnih organizacijah. To so v glavnem vsa področja, na katerih smo se letos angažirali in mislim, da v skladu s svojimi zmožnostmi in številu "aktivnih" članov osnovne organizacije zveze socialistične mladine, zelo veliko. Prav v času izdaje glasila pa se ureja vsakoletna kadrovska evidenca, priprava na sprejem eventuelnih novih članov in letna konferenca. 0 tem pa kaj več v naslednji številki glasila. Predsednik OOZSM Končan Jure ooooooooooooooooooooooooooc V naši organizaciji je zaposlenih 271 žensk ali 63,3 % vseh delavcev. Študira malo žensk, temu je vzrok dvoizmensko delo, saj tam,kjer je delo organizirano samo v dopoldanski izmeni (delovna skupnost) študira prav toliko žensk kot moških. Čeprav zahteva študij ob delu veliko odpovedovanje in povzroča tudi včasih težave ob organiziranju delovnega procesa, pa le priporočam vsem, da se odločijo zanj, če le imajo minimalne možnosti. Več znanja dviguje samozavest, vpliva tako na delovno učinkovitost in dviguje lastno vrednost človeka ter seveda tudi dela. M.B. Posnetek z nastopa mladine na letnem srečanju upokojencev v Zmaju. ugotavljali razliko med starimi in novimi proizvodnimi prostori, drugi spet pa so bili "novinci", ki so se v tem letu vpisali v seznam 93 upokojencev. Ob kosilu smo jih obdarili z baterijami in značkami, vsakdo pa je prejel tudi svetilko 3R 12 iz našega, letos osvojenega programa. Kar prehitro je potekel čas našega srečanja. Ob slovesu smo večkrat poudarili: Prihodnje leto pa zopet nasvidenje. „ » I 13. srečanje naših upokojencev V okviru praznovanja Dneva republike smo letos izvedli tradicionalno srečanje naših upokojencev, ki je bilo tokrat že 13. po vrsti. Na splošno željo in primerne lokacije smo se zbrali kar na Šmartinski cesti pred starim Zmajem, od koder nas je v torek 25. novembra ob 11. uri odpeljal avtobus v Stegne. Svečano okrašeno omizje in naša toplina ob sprejemu je prispevala svoj delež k prazničnemu vzdušju. Mladinci so izvedli priložnostni kulturni program, predsednik delavskega sveta delovne organizacije Majer je v pozdravnem nagovoru omenil pomen našega vsakoletnega srečanja. Z minuto molka smo počastili spomin preminulega Franja Kristana, ki se je sicer redno udeleževal naših srečanj. Direktor delovne organizacije Franc Smolič pa je na kratko orisal naše delo in perspektive. čas pred kosilom je bil namenjen ogledu proizvodnje. Nekateri udeleženci so bili tokrat prvič v novem Zmaju, zato so še z večjim zanimanjem SEZNAM UMRLIH UPOKOJENCEV Naša upokojenka Vidic Anica je zabeležila vse umrle upokojence in njen seznam objavljamo: GOSAR Marija MOLJK Francka KLEMEN Stana BAVCON Frančiška ŠUŠTAR Minka GORŠE Francka ŽAGAR Marija KOMOVEC Ivana NOVAK Tončka JEŽEK Jelka HELJIČ Ana MLAKAR Ivan VOJE Ignacij HLEBEC Jože KRISTAN Franjo Na naš naslov... Prejeli smo pismo naše upokojenke Vrbec Francke, ki ga z veseljem v celoti objavljamo: Iskrena hvala kolektivu ZMAJ Kakor vsako leto pred praznikom 29. novembra, rojstnemu dnevu naše zlate domovine, smo se tudi letos na povabilo kolektiva zbrali upokojenci že trinajstič zaporedoma na srečanju v tovarni ZMAJ. To pa je že kar lep jubilej. Čeprav mi stari upokojenci še nismo in kar ne moremo pozabiti Zmaja na Šmartinski cesti, pa se vedno veselimo vsakega napredka in uspeha aktivnih delavcev v lepi, novi tovarni. Veseli smo, da kljub velikim težavam in naporom ter odrekanjem sodeč po pripovedovanju gostiteljev delate rentabilno in brez izgub. Želimo vam še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Iskrena hvala za topli sprejem, ogled tovarne, mladincem za kulturni program in obdaritev z lepimi domačimi izdelki. Upokojenci želimo, da nas ne bi pozabili, da bi se drugo leto zopet zbrali, se videli in poveselili skupaj. Ob koncu pa celotnemu kolektivu Zmaja in ostalim upokojencem želim delovno uspešno, zadovoljno in zdravo, predvsem pa mirno leto 1981. Vrbec Francka Naš Jože Odkar smo se pred dobrimi dve-mi leti preselili na novo lokacijo v Stegne, se na delo in z dela prevažamo z avtobusi v organizaciji Iskra - Invest servisa. Navadili smo se že na dokaj ugoden vozni red in vsa negodovanja, kadar so, letijo več ali manj na račun točnih odhodov, ki so v glav- Obvestilo upokojencem Na srečanju v tovarni ZMAJ smo vam obljubili, da boste letos dobili stenske koledarje. No, mesec dni je o4 takrat že minilo in kot vidite, nismo pozabili. Odločili smo se namreč, da boste naše glasilo številka 12 prejeli skupaj s koledarjem. Upamo, da je oboje že v vaših rokah. Srečno v 1981 - Ur. nem posledica slabših voznih razmer. Izmed vseh šoferjev, pa nedvomno izstopa Prvinšek Jože,ki nas prevaža že od prvega dne, odkar smo v novem Zmaju in prav zato smo se ga najbolj "navadili". Navadili smo se njegove vsakodnevne prisotnosti in točnih odhodov. Kako mu to uspe? Na vprašanje je odgovoril, da ni obremenjen z drugimi vožnjami in da je njegov delovni dan namenjen izključno prevozom na relaciji Kolodvor-Stegne. Njegovi kolegi pa imajo medtem še druge vožnje tudi na Dolenjsko ali Štajersko in v tem ležijo vzroki za možne zamude, predvsem v zimskem času. Jože Prvinšek ima sicer dolg in deljen delovni dan. Vozi nas zjutraj, ob koncu izmene kar trikrat in še zvečer ob 22. uri.nas odpelje na železniško postajo. Pogosto in redno je z nami in postal je že "naš Jože". In ostane naj tudi v novem letu ter, da nas bo s kolegi srečno in varno prevažal na naša delovna mesta. -Ur. Se zadnjič pokramljajmo z našim Jožetom, kajti dnevi minevajo, čas beži kot da mu je navidezno odmerjena njegova neskončnost. Ta je včasih tako hitro minljiva, ker neizprosna usoda ne izbira dnevov, ne sprašuje kdaj in kdo mora njej nasproti. Dragi Jože - kako naj se sprijaznimo e tem tem, da si nas tako iznenada in za vedno zapustil. Ko to razmišljamo, nam pohite misli k tebi. Kako ne, saj smo bili vsi, prav vsi iz našega obrata ob tebi vsak dan, vsa dolga leta kot najtesnejši sodelavci, zato naj v teh stavkih še zadnjič pokramljamo s teboj. Ko si pred nekaj tedni nehal opravljati svoja utečena zelo obširna dela in naloge, smo po vseh delovnih prostorih čutili tvojo odsotnost. Ne le zato, da si bil pogrešan zaradi neopravljenega dela, temveč pogrešan je bil tvoj nadvse človeški čut pripravljenosti. Vse si vedno opravljal z voljo, resnostjo in s svojim pritrdilnim nasmehom, ki ga danes vse bolj manjka. Ni te več v naši sredini, nismo več deležni tvoje dobrodušnosti, delavnosti in pripravljenosti, vse je le zbledelo razmišljanje o velikem tvojem deležu napredka našega obrata. HVALA TI ... Spremili smo te na tvoji zadnji poti (dne 14.XI.198o) na pokopališče v Šentvid pri Stični, kjer boš s svojimi predhodnimi tovariši-cami deležen večnega počitka. Ob tvojem odprtem grobu smo vsi tvoji sodelavci, gasilci in drugi tvoji prijatelji skupaj s tvojimi domačimi, čutili tesno grenkobo slovesa, saj smo bili skupaj tako dolga -obenem pa hitro minljiva leta, kajti čas tako beži, ostanejo le spomini - sanjavi in omamni. Mrak je zajel vso okolico, megla in večerna rosa je padla na tvoje prijatelje, ki smo se ob zadnji pesmi tebi v slovo poslovili tudi mi -ZA VEDNO. SPOMINJALI SE TE BOMO Tvoji sodelavci Tudi takšni smo Slabo uro že sedimo na sestanku zbora delavcev delovne skupnosti. Razprava se je ustavila pri planu sredstev sklada skupne porabe, pred tem smo razpravljali o ureditvi prehrane, o izboljšanju kvalitete prehrane itd. V razpravi se oglasi naš sodelavec: "Iz tega prostora naj izginejo pepelniki in cigarete. Jedilnica je prostor, kjer se prehranjujemo. Zelo radi govorimo o prehrani, o kvaliteti hrane, kritiziramo vse povprek. Ko pa sedimo na sestanku in nam kadilci puhajo dim pod nos, vse potrpimo, ne pritožujemo se in to se nam zdi normalno..." Ozrla sem se po polni jedilnici, že rahlo zakajeni. Kadilci so ob sodelavčevem opozorilu visoko dvignili prižgane cigarete in se smejali,padale so opazke. Pa so imeli prav? Na vratih jedilnice piše, da je v jedilnici kaditi prepovedano. Ali smo res nepismeni, ali nam je vseeno da ob malici pred seboj vohamo poln pepelnik čikov. Prav je rekla predsednica zbora, ko je potrkala na zavest kadilcev, da bi vsaj na skupnih sestankih ne zastrupljali sodelavcev z nikotinom. 0 prepovedi kajenja na sestankih smo se že večkrat pogovarjali, še na Šmartin-ski, v stari zakajeni sejni sobi. Pa tistega dogovora ni nihče upošteval. Tudi v novi tovarni nadaljujemo s tem. Ogorke odmetavamo vsepovsod, kar poglejmo jih pred vhodom v tovarno. Tudi opozorilo našega sodelavca na zboru je šlo mimo nas, nismo se dogovorili, da na sestankih ne bomo več kadili. Tudi v tistem trenutku ni bilo nikogar od kadilcev toliko sram, da bi ugasnil cigareto. Letos je leto boja proti kajenju. Izteklo se bo in prišla bodo druga, kadilcev, ki bodo zastrupljali sebe in druge pa bo čedalje več. Poskusimo jim potrkati na zavest, jih opozarjati, da bodo vsaj v nekaterih primerih, kot naprimer na sestankih in ob malici obzirni do sodelavcev - Prijatelj za prijatelja Če le hočemo, lahko globoko razmišljamo o ljudeh, sodelavcih in prijateljih ter njihovemu medsebojnemu zaupanju. Težje je takšno razmišljanje opisati, ga predočiti. Del našega življenja preživljamo skupaj, v družbi, v delovni sredini, nosimo skupno breme naših težav in se skupaj veselimo uspehov. Posameznik predstavlja le del celote naše skupne vsebine, ki jo ustvarjamo po naših zamislih, po naših hotenjih. Naša delovna pot pa je tudi vijugasta. Mnogo je ovinkov in vsakdo kaj lahko spregleda robnike in zdrsne čez. Morda slučajno, ali hote, ali nevede, morda tudi zavestno. Človeku se vzbudi pomanjkanje nerazsodnosti, morda stranska želja, da pogleda, kaj je tam preko človeških normalnih norm. Človek je zagonetno bitje, svet zase, poln skrivnosti in neznank. Vse to pozabimo in pozabljamo takrat, ko zdrsne tam čez in mu hitro prisodimo črno piko. Čimhitreje in zato se krepko potrudimo, da zamolčimo njegovo psiho in njegovo stranpot pomažemo z najbolj mazanimi barvami. In kaj zato, če je to naš prijatelj - moj prijatelj, s katerim sem navezal dobre medsebojne stike ali odnose, kar takšne vezi često imenujemo. Mar takšnemu prijatelju, ki v trenutku slabosti zdrsne preko robnika, ne dodamo še osebni madež, se nasmihamo in ga še bolj potlačimo, očrnimo. Običajno se začne proces obtožbe. Obdolžimo ga. Stisk roke pomeni mnogo. S tem se izrazi mnogo človekove topline. Če je ni, je stisk roke leden in v očeh se zrcali nemir, značilen za skrhano prijateljstvo. Kdo je kriv? Prijatelj, ki je zdrsnil na stranpot ali ti, ki si ga pomagal očrniti, ga ob- soditi in mu soditi - ti, ki misliš, da se tebi kaj takega ne more zgoditi. Mar je treba, da prijatelj prijatelju tudi v težkih trenutkih ne izkaže pomoči, dobre besede, lepega nasveta. Ozri se vase, poglej globoko v svoje notranje duševno življenje in oceni sebe, koliko si vreden in sposoben imeti dobrega prijatelja. Zdaj in v prihodnje - tudi v novem letu. Sodelavec Informacija iz prve roke Izdelava stroja za velikoserijsko proizvodnjo nove alkalne baterije LE 6 se približuje koncu. 0 tem nas je, številne delavce Zmaja, avtor prof. dr. Janez Peklenik iz Fakultete za strojništvo v Ljubljani podrobneje seznanil v sredo 12. novembra ob 14. uri na svojem predavanju v jedilnici Zmaja. Hkrati nam je profesor Peklenik tudi odgovoril na vrsto vprašanj, tako v zvezi s tehnično izvedbo stroja, njegovim delovanjem, o profilih vzdrževalcev stroja pa tudi o težavah s kooperanti pri izgotovitvi, vsklaje-vanjih z zahtevami tehnologije in o rokih do začetka redne proizvodnje. Vsekakor bomo skupaj še povečali napore, da bo stroj čimprej izgotovljen in v Zmaju vse pripravljeno za testiranje sistema ter nato za poiskusno in redno proizvodnjo, je na koncu izrazil obojestransko zaobljubo direktor Smolič. T.O. Za ljubitelje naših gora -K -k -k -k -k -k -k -k -k -k k -k -k Odkar je naša dolgoletna sodelavka Krisper Brigita iz prodaje, sicer pa navdušena in aktivna planinka zapustila Zmaja, je tudi naše glasilo okrnjeno za prijetne članke s pohodov naših planincev. Ker pa je še vedno povezama z našimi navdušenci planin, je za novoletno številko napisala članek o razvitju prapora oh lo letnici planinskega društva in pobratenja planinskega društva SATURNUS (v katerega je vključena tudi sekcija Zmaja) in planinskega društva Georgi Naumov iz Bitole. Ob tem je treba še omeniti, da je tudi delovna organizacija Zmaj prispevala trak, ki ga je ob razvitju prapora pripel Sašo Jakomin. Malo pozno vam planincem sekcije Zmaj sporočamo, da je PD Saturnus sklenilo bratovščino (pobratenje) s PD Georgi Naumov iz Bitole. Načrt oz. dogovor za pobratenje je bil osnovan že takrat, ko smo bili lansko leto za praznik Dan borca 4. julij v Makedoniji. Povzpeli smo se na Pelister in Solunsko glavo. Vmes je bilo napisanih mnogo prijateljskih kartic in tako se je vez med našim planinskim društvom in Georgi Naumov čedalje bolj utrjevala. Tako je prišel tudi tisti dan, ko smo planinci na železniški postaji v Ljubljani nestrpno pričakovali vlak (imel je samo dve uri zamude) kateri bo pripeljal naše prijatelje iz vzhodnega dela Jugoslavije na zahodni del. Veselo smo jih sprejeli, saj smo mnoge med njimi že poznali z izleta po Makedoniji, druge pa po pozdravih s kartic, katere so često prihajale z njihovih izletov po makedonskih gorah. Avtobus, ki nas je že čakal, nas je odpeljal proti Gorenjski. Kratek postanek v Mojstrani, ogled slapa Peričnik in že smo v Vratih. Lep jasen in hladen večer. Triglav se je bleščal v vsej svoji veličini v večernem soncu (letos je bilo takih jasnih večerov zelo malo). Zgodaj zjutraj v lepem jasnem jutru smo se v dolgi koloni odpravili proti Kredarici. Odločili smo se, da gremo čez Prag, kajti za ta čas ko je v gorah še precej snega je bila ta pot še najbolj prehodna. Tisti, ki so bili od začetka precej živahni in poskočni so kmalu zadihani obstali, še predno smo prišli do Medvedovih stopnic. Ker pa smo imeli pred sabo še dolgo pot pa tudi nahrbtniki so bili težki smo malo več počivali. Malo pod Pragom smo prišli na sneg, kateri nam je povzročil kar precej preglavic. Treba je bilo zagaziti kar v celo. Vodiči so utirali pot naprej in marsikje je bilo treba v led izklesati tudi stopnice. Po šestih urah hoje smo srečno prišli na Kredarico, kjer smo imeli malo daljši počitek. Med tem časom, ko smo počivali in se pripravljali, da zle-zemo na vrh Triglava pa se nam je vreme pokvarilo. Triglav nam je pokazal zobe, se stresal in grmel, še pokril s temnim klobukom, zraven pa nametel še snega. Vodja se odloči: na vrh ne gremo - ne izzivajmo ga, ker nas lahko kaznuje. Malo poklapani (Makedonci) smo zagazili v svež sneg in se odpravili proti Planiki. Naš očak smo si ogledali še z druge strani. Vreme se je že malce -umirilo. Kratek počitek v Planiki, nakup kartic in žigosanje in že gremo dalje po lepi beli snežni poti (kajti prdd nami ni šel še nihče) proti Doliču. Vreme se počasi popravlja, sneg ponehava, oblaki se ob vetru trgajo, včasih skozi špranjo oblakov pokuka sončni žarek in nam daje upanje na lepše vreme, naši težki nahrbtniki pa so se počasi že navadili na naša ramena. Brez njih ne bi mogli nikamor. Tako so nam ravnali hrbtenico, ščitili pred vetrom in seveda skrbeli za naše dobro počutje. Kajti v njih so bile same dobrote, pa tudi za prvo pomoč se je našlo. Na Doliču, v lepi prenovljeni in povečani planinski koči se je za nas ta dan končala deseturna pot. Kmalu smo pozabili na vse težave, in iz kota se je že slišala pesem, ki je pritegnila tudi najbolj utrujene. Še zaplesali smo in to makedonsko kolo. Nikogar niso več bolele noge, še na žulje smo pozabili. Spat smo šli takoj za tem, ko gredo kokoši spat, pa ne po svoji želji. "Saj vemo, da je prva in zadnja beseda oskrbnikova". Lepo sončno in precej hladno jutro za tisti čas nas je vrglo iz toplih postelj. Bil je 4. julij, praznik "Dan borca" in za ta dan smo pripravljali veliko slavje. Pot smo nadaljevali čez Hribarice proti Sedmerim jezerom. Sonce nas je prijetno grelo in le še megleno smo se spominjali prejšnjega dne. Hodili smo veseli in sproščeno, kajti pri Sedmerih jezerih so naše Makedonce (moški spol) čakale njihove boljše polovice, ki so šle na Sedmera jezera po lažji poti. Po štirih urah prijetne hoje v glavnem navzdol smo prispeli v najlepši del Triglavskega narodnega parka -Sedmera jezera. Tu nas je veselo pozdravila oskrbnica koče, vedno razpoložena in dobre volje, Zinka. Postregla nam je s toplim čajem in še kaj, med tem časom pa so začeli prihajati tudi planinci Saturnusa, ki so startali v Savici, prilezli čez Komarčo, s seboj pa so nosili vse mogoče reči, celo harmoniko in kitare pa seveda prapor za katerega smo rekli, da ga bomo razvili za lo. obletnico obstoja planinskega društva. Ko smo bili vsi skupaj zbrani smo začeli program, katerega je povezoval Slak Lado-Eogel. Razvitje je bilo svečano. Prapor je razvil direktor Saturnusa Miha Košak, katerega je predal predsedniku PD Avgustu Markeljcu. Za praporščaka je bil izbran Tone Eriah. Zato je ob slovesni zaobljubi, da ga bo vedno čuval in spoštoval, sprejel v svoje roke. Zatem je sledilo pobratenje. Prebrala se je lista o pobratenju, nato podpisi obeh predsednikov, stisk rok. čestitke in zadonela je pesem "Jugoslavijo". Od Triglava pa do Vardara je odmevalo iz mnogih grl se je odbijalo od sten Tičarice in se razlilo po kristalno čistem jezeru. Vesela pesem, glasba in ples, vse to je naredilo že utrujene planince lahke. Najbolj spočiti in neutrudni pa smo za piko na "i" skočili še na Tičarico, da si še z vrha ogledamo dolino jezer. Še dolgo v noč je odmevala pesem "Bitola moj rodni kraj" katero smo se naučili tudi slovenski planinci. Prišel pa je tudi čas slovesa. Rjapremili smo naše prijatelje na železniško postajo, kjer smo jih pred štirimi dnevi sprejeli. Poslavljanju je sledil smeh in jok vse v eni vreči (pa ne od žalosti). Vlak je potegnil, mahanje in klici - kmalu nasvidenje. Brigita Krisper Pripis: Vsem delavcem v Zmaju želim v novem letu mnogo delovnih uspehov in zdravega ter zadovoljnega počutja. Planincem Zmaja pa nasvidenje v gorah v letu 1981. Brigita Posnetek 4. julija 1980 zjutraj, ko smo v dolgi koloni zapustili kočo na Doliču. Kolono spredaj je vodil Cerar Prane /prvi na levi/. 1 S 00 1 MESEC Plač. DELOVNE SOBOTE dni 1 2 3 4 5 Skupaj: Januar 24 10 24 2 Februar 22 7 21 2 Marec 23 14 1 April 23 11 1 Maj_ 23 16 1 Junij 22 6S 1 Julij 24 0 Avgust 22 29 1 September 23 26 1 Oktober 23 17 1 November 22 7 1 December 23 m 1 Skupai: 11+ 2 - Kolektivni letni dopust je planiran od 1.-31. julija 1981. - Solidarnostna sobota je planirana za 6. junij 1981. - Namesto 31.12. je planirano delo za drugo soboto v decembru. - Remonte posameznih strojev bomo predvideli z mesečnimi operativnimi plani. - Remont linije 3R 12 je predviden v času kolektivnega letnega dopusta med 1. in 31. julijem 1981 Gibanje članstva V mesecu novembru so bili sprejeti v delovno razmerje: BIČANIN Rosanda, delavka na režijskih delih za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 4.11.1980 PETROVIČ Milivoje, skladiščni delavec za nedoločen čas v TOZD Baterije dne lo. 11.1980 RADIČ Stanojka, delavka na režijskih delih za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 14.11.198o KOSTREŠEVIČ Jovanka, delavka na režijskih delih za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 19.11.198o BOŽOVIČ Slavica, delavka na režijskih delih za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 19.ll.198o KASTELIC Anton, delavec na transportu za nedoločen čas v TOZD Specialne baterije dne I7.ll.i980 RACAJ Rizah, delavec na transportu za nedoločen čas v TOZD Baterije dne 21.11.198o. V mesecu novembru so prenehali delovno razmerje: OSTANEK Jože, delavec na transportu v TOZD Specialne baterije dne 12.11.198o (umrl) BOJANIČ Gordana, delavka na pokrivanju baterij 3R 12 v TOZD Baterije dne 31.1o.8o BUTKOVIČ Martin, vodja vzdrževanja v TOZD Specialne baterije dne 16.11.198o RAMA Persa, delavka na režijskih delih v TOZD Baterije dne 14.11.1980. Število zaposlenih TOZD Baterije Ljubljana moških 76 žensk 139 Skupaj 215 TOZD Specialne baterije moških 31 žensk 87 Skupaj 118 Delovna skupnost skupnih služb moških 5o žensk 45 Skupaj 95 Dne 3o. novembra 198o je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupaj 428 zaposlenih, od tega 157 moških in 271 žensk. 1 \)ese£e> v novo Pa še to! V petek 28. novembra, dan pred Dnevom republike je bila ob 13. uri izvedena proslava v proizvodno montažnem oddelku. V ta namen je bil organiziran tudi predčasni prevoz na delo za popoldansko izmeno. Nastopajoči so se potrudili z govorom, v katerem so bili obujeni zgodovinski dogodki iz leta 194-3 ter vmesnimi recitacijami, vse skupaj pa podloženo z ustrezno glasbo. Nastopajoči so se pred za to priložnost pripravljeno sceno potrudili in program izvedli do kraja, čeprav je izzvenel precej v prazno. Kajti, od 3oo zaposlenih v ljubljanskem Zmaju bi se jih dalo našteti kakih 80. Ostali, ne samo iz uprave, ampak tudi iz proizvodnje so "zdrsnili". Avtobus ob 13. uri in lo minut je bil poln, pa tudi parkirni prostor se je že spraznil. Ko nekoč na ta dan ni bilo proslave5 so kasneje padali očitki, češ, še za praznike nam ne voščijo. Tokrat je bila proslava. Bila in vsaj za nekatere. Za ostale bodo nastopajoči proslavo ponovili in to - prihodnje leto za 29. november. Obstoja samo bojazen, da se je v njih z letošnjo proslavo začel razkroj osebnega • Pravljica kar tako BOŽO KOS Bi radi vedeli, koliko nas je škratov Elektronov? Uh, ogromnooooooo! Več kot vseh ljudi na svetu, več kot vseh živali in več kot vseh rastlin ali kamnov na svetu. Smo pa majhni, nikoli ne zrastemo, in ker smo majhni, se radi igramo. Najraje tečemo. Naredi nam trim stezo takole: VZEMI NI.'POSTAVI JU TAK 0£? INtBCrft~\ TO PA ZATO, KER JE NITK/\ Vf 1AKO I'Ati DA SE V P/JEJ Ml PRERIVAMO.TAKO Nam JE VROČE, DA KAR ŽARIMO/ In zakaj je to pravljica? Ker v njej nastopa zmaj. Seveda, ZMAJ baterija! Objavljeno v listu za najmlajše CICIBAN številka 4 v decembru 198o. rojstni dan V JANUARJU PRAZNUJEJO VELIKONJA Božidar GRDEN Franc KRANJAC Zdenko PODGORELEC Angelca VERBIČ Alojzija SAVIČ Stane FERKDN Iztok LUŠTRIK Marija KOVAČIČ Dragomil ROGLIČ Marjan SIJAMHODŽIČ Husein JAKOMIN Milan BRUS Marija JUVAN Stanko PRODANOVIČ Zorica ŠUŠTAR Anton PRAH Pavla RADOJČIČ Dušanka GROBOLJŠEK Karla KASTELIC Vida LOHKAR Marija JEŽ Zdravko KREK Antonija GROJZDEK Peter DIMIČ Stevan ČEBULAR Anica ZADEL Marija CIRKVENČIČ Zvone JE ELAH Jožica JELEN Jože BERDAJS Julka KOVAČIČ Ivan BAJRAMOVIČ fculsa MAJSTOROVIČ Zoran čestitamo Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za januarsko glasilo Nagradna križanka i 2 3 V 5 6 7 8 9 « H 12 ti <4 ti ■ PT n ■ ZN 1AJ 20 H 22 P- ta s 1 26 Fm 28 29 ■ 30 u p PL H 33 34 J ■35 36 ar 40 -K 42 43 19 CD S w 4 8 ■ ■ 49 SO 51 ‘ ■ 54 55 56 59 n n zija Zadravec; 37. Sirec Nataša; 39. kem.simbol za prazeodim; 4o. nekdanji turški naslov za častnike; 43. načrt; 46. tuje žensko ime; 5o. britanski otok v Irskem morju; 51. češka pritrdil-nica; 52. kratica za jugoslovanski standard; 53. MAC; 5*- vrtne hišice; 56. kem. simbol za natrij; 58. Zveza mladine. My * ★ ★ ★ ★ ★ ★ Pri reševanju nagradne novoletne križanke vam želimo uspeh in pravilne rešitve. Izpolnjeno križanko v zaprti kuverti oddajte do vključno srede 7-januarja 1981 uredniku glasila ali Kocman Mariji v strojepi-snico. Reševalci iz TOZD Specialne baterije oddajo rešitve članu uredniškega odbora Alibegovič Fadilu. Žrebanje bo v četrtek 8. januarja ob 12. uri na uredniškem odboru v sprejemnici Zmaja. 1. nagrada: NAMIZNA PRENOSNA SVETILKA 2. nagrada: ROČNA SVETILKA 4R 25 3. nagrada: SVETILKA PLASTIČNA 3R 12 4. in 5- nagrada: SVETILKA 2R 6. VODORAVNO: 1. in 58. voščilo za novo leto; 15. obtolčen; 16. sprevodi; 17. premiki; 18. mikroskopsko majhna živalica; 2o. dan v okovje; 23. kem.simbol za aktinij; 24. nečak tete Mare; 26. obnašanje; 27. vrsta vijaka; 3o. oče; 31. velika dvorana; 32. karte najvišjih vrednosti; 34. kem. simbol za renij; 35. in 49. naše glasilo; 38. prebivalec zgod.pokrajine Lacije; 39. pohvala; 41. gorski reševalni čoln; 42. kratica za socialist, proindijansko gibanje v J.Ameriki; 44. kem. simbol za germanij; 45. avtom, oznaka Reke; 47. socialistična republika; 48. avtom, oznaka Nizozemske; 53. del ure; 55. Hus, češki reformator (ulica v Lj.); 57. sumerski bog neba; 58. obsežen, obilen. NAVPIČNO: 1. besedno usklajevanje na sejah; 2. napisi, listki z neko navedbo; 3. vrtna špina-čnica; 4. plodovi oljke; 5. Vinko Čamemik; 6. nikalnica; 7. osebni zaimek; 8. in 29. TOZD v Šentvidu; 9. pobič; lo. žensko ime; 11. Šolar Oto; 12. Nenad Ristič; 13. vse v redu; 14. potrjeno, overjeno; 19. Mavrin Anica; 21. letopis; 22. Nada Jovanovič; 24. avtom, oznaka Tuzle; 25. priimek iz telef. imenika na strani 139; 28. lunina mena; 33. ansambel 6 izvajalcev; 35. glavno mesto avstrijske Štajerske; 36. Aloj- K vsaki nagradi pa sodi še naša nova značka. NE POZABITE napisati na križanko priimek in ime reševalca. Urednik "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Fadil Alibegovič, Pavla Grabljevec, Marija Kocman in Stane Savič. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/73 rep- JVfr>fAi »v - 414-1 Cvosujjfje