Leto 1895.
153
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos XXXTTI. — Izdan in razposlan dné 11. maja 1895.
s,0)in ji ;	_ ((2.—(>i.)	. Razglas, da so c. k. akademija obrazovalnih umotalnosti na Dunaju gledé gojencev
tretjega tečaja enači osemrazrednim javnim srednjim šolam po domačem ozemlju. — 63. Razglas, da se je kolodvorski podružnici kraljevega velikega carinskega urada v Zagrebu dala oblast, carine prosto odpravljati popotne reči, pošiljane pred kom ali za kom. — 64. Razglas o dopustu male, z električno silo obratovane železnice z ozko raztečino iz Belska v Las cygailski
«2.
Razglas ministerstva za deželno bran z dne 27. aprila 1895. I.,
j
a se c. k. akademija obrazovalnih umetalnosti na Dunaju glede gojencev tretjega tečaja enači °semrazrednim javnim srednjim šolam po domačem ozemlju.
Na podstavi §. 25. v vojnem zakonu se po-c Zunir'o z vdeleženimi ministerstvi ukazuje, da je ' • akademijo obrazovalnih umetalnosti na Dunaju , 0f gojencev tretjega tečaja šteti glede na pri-avanje ugodnosti enoletne prezenlne službe za ®riako osemrazrednim javnim srednjim šolam po dona^ilr deželah.
S tem se dopolnjuje priloga II. b v vojnih pisov I. delu, razglašenih z ukazom ministerstva 'l deželno bran z dné 15. aprila 181)1. I. (Drž. Zak- št. 45.).
VVelserslieimb s. r.
«3.
Razglas finančnega ministerstva z dné 30. aprila 1895.1.,
da se je kolodvorski podružnici kraljevega véli-kega carinskega urada v Zagrebu dala oblast, carine prosto odpravljati popotne reči, pošiljane pred kom ali za kom.
Po poročilu kraljevega ogrskega finančnega ministerstva se je podružnici kraljevega vélikega carinskega urada v Zagrebu, postavljeni na tamkajšnjem kolodvoru kraljevih ogrskih državnih železnic, dala oblast, da smé carine prosto odpravljati pred kom ali za kom pošiljane popotne reči.
1‘lener s. r.
«4.
Razglas trgovinskega ministerstva z dné 5. maja 1895.1.
o dopustu male, z električno silo obratovane železnice z ozko raztečino iz Belska v Las cyganski.
G. k. trgovinsko ministerstvo je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižega reda z dné
154
Kos XXXIII. 64. Razglas trgovinskega ministerstva z dné 5. maja 1895.
31. decembra 1894.1. (Drž. zak, št. 2. iz 1. 1895.) po pogojih in načinih, natančneje ustanovljenih tu spodaj, v porazumu z vdeleženimi c. k. ministerstvi in s c. in k. državnim vojnim ministerstvom fabriškemu posestniku Alojziju Bernacziku v zvezi z inženerjem Maksom Dérijem na Dunaju dodelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obratovanje male, z električno silo obratovane železnice z ozko raztečino iz Bélska v Das cygatiski.
§• 1.
Za dopuščeno železnico se dodeljujejo finančne ugodnosti, navedene v členu V. s kraja omenjenega zakona.
Trajna dobav členu V.,lit. d) zgoranjega zakona omenjene prostosti od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnin za kupone in pa od vsakega novega državnega davka, ki bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni namesto njih, se ustanavlja na 15 let, računčč od današnjega dné.
Zastran eventuvalne premembe kolkovnine od voznic za osebe v odstotno pristojbino naj se uporablja določilo člena XX., odstavka drugega v spredaj navedenem zakonu.
§. 2.
tistih, ki so dolžni té ceste vzdržavati, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajali privolilo v porabo ceste.
§. 5.
Koncesionarjema se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa tehniških dopustilnih pogojev> ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merééi zakoni in ukazi-zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné Id-, sep; tembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železniški obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak-št. 1. iz 1. 1852.), kolikor so ti po določilih v p°' glavju B zakona z dné 31. decembra 1894. 1. (Dr^ zak. št. 2. iz 1. 1895.) uporabni o malih železnicah) potem zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö.
§. 6.
Koncesionarjema se priznava pravica, da s p°' sebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji) ki jih to postavi, naredita delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarjev-
Izdaja prednostnih zadolžnic je izključena.
Koncesijonarja sta dolžna, gradnjo s kraja ozna-menjene železnice začeti precej in jo dokončati naj-dalje v poldrugem letu, računčč od današnjega dné, ter dodelano železnico izročiti javnemu prometu in obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bosta držala gorenjega roku za gradnjo, morala koncesijonarja dali zagotovilo, položivši varščino dveh tisoč (2000) goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se smé izreči, da je ta varščina zapala.
§- 3.
Da izdelata dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesionarjema pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesionarjema dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem naj velja to načelo, da se ne smej0 v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice, za dobavo vozil in založbo pričuvnega zaklada res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki so med grajenjem res bile izplačane, in kar je res bilo kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi po dogradbi železnice bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožit1 obratne naprave, se sméjo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolil0 v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler dopustilo traja, po razdolžnem črtežu> ki ga odobri državno upravstvo.
Družabna pravila in pa obrazci delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva-
§. 4.
Kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, naj koncesijonarja dobita privolilo
§- 7.
Koncesijonarja sta dolžna, oddaiaje službe
Kos XXXIII. 64. Razglas trgovinskega ministerstva z (lné 5. maja 1895.
155
zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-a’ vojnega pomorstva in deželne hrambe.
§• 8.
Državni uradniki, nastavljenci in služabniki, eri železnico po ukazilu oblastev, nadzirajočih Upravo in obrat železnic, ali pa v obrano koristi r?ave rabijo vsled dopustila ali iz dohodarstvenih arov ter se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki v nj'li poverilo izdaje c. k. trgovinsko minister-°. se ž njih popotnim pratežem vred morajo pre-Va ati brezplačno.
§• 9
Koncesionarja sta dolžna, pošto in služnike Poštnega in telegrafskega upravstva prevažati z vsemi v v°znem črtežu navedenimi vlaki.
to dajatev in pa za druge dajatve v na-Iïle,Ile Poštnega zavoda smeta koncesijonarja zahte-Va^‘ Primerno odplato, katera se ustanovi dogovoroma.
dopisi, kateri se glpdé na upravo železnice med ravnateljstvom ali načelništvom želez-podjelbe in med podrejenimi organi ali pa » Z* temi samimi, se smejo prevažati po služnikih ^ničnega zavoda.
Pišejo
uične
§■ 10.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) " °na o dopuščanju železnic izrečena obramba . 11 napravi novih železnic se ustanavlja na šest-GSet (60) let, računčč od današniega dnč, ter mine Po tem roku.
tud;
Državno upravstvo smč izreči, da je dopustilo Pred iztekom gorenjega rokii izgubilo svojo
moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§■ H.
V §. 8. zakona o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.) ustanovljena državna pripadna pravica ne veljâ gledé dopuščene železnice.
§. 12.
Koncesijonarja nimata pravice, tretjim osebam prepustiti obrat po dopuščeni železnici, ako jima tega državno upravstvo izrečno ne dovoli.
§. 13.
Državno upravstvo ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
§. 14.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se državnemu upravstvu pridržuje tudi pravica, poprijeti se zakonom primernih naredeb ter po okol-nostih izreči, da je dopustilo svojo moč izgubilo še pred iztekom dopustilne dobe.
Wurmbrand s. r.
I


/