Politični ogled. — Prestolonaslednik Franc Ferdlnajid se je raudil te dnT*na oMšktt¦¦priibelgijskem kralju v BrusIju. Kakor na AngleŠkem tako v Belgiji je bil visoki gost preprijazno sprejet, kar pr'6a, da uživa naš bodoči cesar ne samo pri kronanih gl'avah, ampak tudi pri ljudstvu, veliko spoStovanje. — Državnl zbor. Kakor smo že zadnjič porofiali, je sprejel državni zbor davek na žganje. Slovenski štajerski poslanci so govorlli in glasovali proti. Nato se je zacela razprava o osebno-dohodninskem davku. Večina predlaga, da ostane davek na osebno dohodnino do 10.000 K čistega dobička kakor dosedaj, cisti. dobiček čez 10.000 K naj se pa višje obda8i. Za slovenske poslan.ce je predlagal poslanec Roškar, naj se za^ne davek od osebne doliodnine pobirati še-le, ko se je dokazal 8isli dobiček 2000 K ali vsaj 1600 K, ne pa kakor dosedaj že s li200 K. Ob tej priliki je krepko ožigosal postopanje davSnih uradnikov, ki nalagajo davek tudi ljudem, "ki nimajo dohodkov kakor jili zakon predpisuje. Davčna oblast pokliče zaupnikia, ki je dostikrat nasprotnik tistega, Cegar razmere naj bi pojasnil, ali pa je še celo druge narodnosti, in tako obvelja navadno mnenje davčnega nadzornika. Ti pa o razmerah na kmetiji nimajo pravega pojma. Daivcni nadzornik ima napisano n. pr. koliko živine ima bmetovalec, Ker je cital, da se dobe krave, ki imajo do 4000 litrov mleka, raisli, da mora Imeti vsaka krava toliko mleka, In ker mora v mestu sam morebiti plačevati liter mleka po 20 vin., zato lahkomiselno naračuim, da dobiva kmetovalec do 800 kron za mlldko. Ne ve pa, da mleko porabi v gospodarstvu in da ni dobil zajij nitivinarja. Tudi stroškov za živinorejo ne zaračuni. V vinskih pokrajinah kar naravnost predpisujejo, koliko je ta ali om vinogradnik moral vina pricMati, 6eš, saj ima toliko in toliko vinogradov. Ali je bilo vsled letine kaj vina ali ne, ga ne briga, on raSuna po hektarjih in ne po letini, po pravem donesku. Davčni nadzornik se razgovarja s posestnikom, ga vpraša, koliko ima ojrok. Odgovori mu: 9. Potem govorita nadalje, koliko stane prehranjevanje enega otroka, Ako reCe davčni nadzornik gotovo izdatke za enega otroka na leto 200 K in mu ta pritrdi, ga ima že vjetega, ceš, 1800 kron mora imeti dohodkov, ker sicer bi ne niiogel preživeti 9 otrok. In plačati bode moral 15 K 20 vin, osebne dohodnine. Davčni nadzornik poizveduje za najmanjšimi dohodki kmfitovalca. Od OTega je zahteval, da mora napovedati 150 K kot dohodek bika, katerega je spušSal na krave sosedov. Pri drugem je naraeunal od mrjasc- 70 K skočnine. To se je zgodilo v Parižljali pri Braslov6ah. Reklo se bode, naj se pritoži, 6e se mu predplše kriviena osebna dohodnina. Glede tega regem, da se veliko rekurzov zavrno. ker niso pravilno sestavIjeni. Kdo naj bi znal vsa postavna določila, ce dostikrat še davčni uradniki za-nje ne vedo! Jaz imam twkaj pred seboj plačilni nalog, s katerim tirja davcna oblast 3 K od nekega kmetovalca, ker ni svojega rekurza zoper osebno dohodnino kolekoval, daslravno so po zakonu rekurzi kolka prosti. Da bi vsaj toliko kmetovalcev in malih obrtnlkov ne nadlegovali z zahtevo, naj predlože svojo dav8no napoved, predlagajn sJedeče: Pri paragrafu 155. naj se doloca: da so osebne donodnine prosti oni, katerih skupnl dohodek enega leta ne presega 2000 K, Ako bi pa ne bilo sprejeto, predlagam nadomestni predlog: osebne dohodnine so prosti oni, katerih skupni dohodek enega leta ne presega 1600 K. Država bi izgubila samo 4 mllijone kron pri dohodkih od osebne doliodnine. Mno^im kmetovalcem in obrtnikom pa bi bilo ustreženo. Slovenski poslanci bodo še ta teden poslali v tx>j dva govornika za Roškarjeve predloge in proti krivicam, ki se gode kjnetu. — Kranjsko. V ponedeljek, dne 1. decenibra, so se vršile volitve za deželni zbor iz splošne skupine. Izvoliti je bilo 11 poslancev, 10 na deželi in 1 v Ljubljani. Danes, v torek, ko to pišemo, smo dobili poročilo, da je vseh 10 kandidatov naše Slovenske Ljudske Stranke izvoljenih. NafanSne številke objavimo med najnovejšimi novicami. V mestu Ljubljani, kjer so liberalci skoro z gotovostjo pričakovali, da bo njih kandidat Turk zmagal že pri prvotni volitvi, je prišlo med liberalcem Turkom in našim Kregarjem do ožje volitve, ki se vrši dne 6. novembra. Kregar je dobil 1526, Turk 2684, socialni demokrat Kristan 842 in Nemec Brandt 444 glasov. Torej liberaloi niti v Ljubljani mmajoveč večine. — Prihodnji torek, dne 9. t. m., volijo kmeSke obcine. V tej skupini se voli 14 poslancev. — Hrvaško. Cesar je s posebnim pismom dne 27. novembra odstavil barona Škrleca kot komisarja na Hrvaškem in ga je imenoval za bana. S tem je proglašena tudi casnikarska ter zborovalna svoboda. Volitve za hrvaški sabor se bodo v kratkem razpisale. Hrvaške stranke se že pridno pripravljajo na nove volitve. Koalicija, v katero so združeni srbski in hrvaški liberalci, bo v mnogili okrajih pomagala madžaronom proti drugim domoljubnim hrvaškim strankiain, posebno proti stranki prava in loneeki stranki, katero vodi znani Stjepan Radic, Take so razmere na Hrvaškem. V stranki prava, katera je glede političnih nazorov sorodna z našo Slovensko Ljudsko Stranko, je hud razdor. Stranka je razcepljena v pristaše voditeIja Starčevica na eni in frankovce na drugi strani. Kakor pa poroeajo listi, bo glede saborskih volitev najbrž prišlo med obema skupinama do sporazuma in bosta obe struji slmpno nastopili. — S tem, da je odpravljen komisarljat in se odpravijo vsaj za silo ostre odredbe, ki so pogazlle svobodo, se je hrvaško ljudstvo zopet oddahnilo. A Bog ve, kako dolgo bo zopet trajala ,,svoboda" na Hrvaškem. Ubogl Hrvatje ječijo vsled svoje needinosti v madžarskih kleščah. — Ogrsko. V deželah, kjer vladajo liberalci, ima pravica zavezane oCi. Tako je posebno na Ogrskem. Te dni je bilo objavljeno povišanje pri najvišjih budimpeštanskili sodišSih. Splošno pozornost je vzbudilo dejstvo, da je bil zapostavljen izborni sodnik Balonvi, ki je bil v procesu Lukacs-Desy poročevalec in je zahteval dopustitev popolnega dokaza resnice. V opozicionelnih krogih se zatrjuje, da se je ogrska vlada z zapostavljenjem sodniika Balonyja hotela samo raašcevati za razsodbo v Lukacs-Desvjevem procesu. ~ V ogrskem državnem zboru pritiska vlada in večina s kruto železno roko na opozicijo. Kakor hitro se cglasi kak poslanec opozicije k besedi in pove kako bridko resnico v obraz liberalni vladi in vefiini, že ga izidjucijo iz zbornicnih sej, Liberalcem resnica v o8i kolje! — Znani Košut je že ozdravel in se je bogato oženil z neko grofico, — ItaUjani v Avstriji postajajo zadnji Čas silno nemirni. Kakor znano, biltalijani radi prisilili na?:o vlado, da jim ustanovi italijansko vseučilišče v Trstu. Italijanski študentje v Gradcu so si raislili, da kar ne gre mirnim potom, s pomočjo poslancev, bo šlo s silo. Uprizorili so v Gradcu dne 27. novembra pred vseučilišfiem in na nlicah burne kravale ter kričali na ves glas, da jim mora dati vlada vseučilišče. Mladi Lahi pa so klicalivmes tudi: Zivio Italija, proč z Avstrijo! A skupili so jo. Med Nemci in Italijani je nastal pred vseučilišfiem hud pretep. Vmes je posegla tudi policija ter je hotela pretepa^e razgnati; a bilo je že prepozno. Nemci in Lalii so se tako zdelali, da je bilo 8 Nemcev hudo, 9 pa laliko ranjenih, nekateri so bili ranjeni celo z noži. Lahi so dobili le bolj lahke poškodbe. Iz tega se vidi, da so Lahi bolj bojeviti. Nemcev je bilo 450, Lahov pa samo 250. Policija je nekaj Lahov zaprla. Predavanja na vseučilišcu so bila prekiniena. Korajža italijanskih vseučiliščnikov je tudi ojunafiila u8ence na srednjih šolali v Trstu, da so nekega dne kar zaceli štrajkati, 6eŠ, mi se nofiemo učiti, dokler Italijani ne dobijo svoje vseu8iliš8e. Nismo nevoščljivi in privoščimo Italijanom njihovo visoko šolo, toda Italijani naj pomlslijo, da sami hoCejo vseučilišee, desettisočerim tržaškim Slovencem pa niti Ijudske1 šole ne privoščijo. — IJemčija. V francosko-nemškem obraejnera mestecu Zabern, k'j^t se nahaja moSna vojaška posadka, je nasvetoval poroSnik Forstner v poduBni uri rekrutom, naj se nikar ne družijo s oivilisti, posebno pa ne s francoskimi prebivalci mesta. Med drngim se je Izrazil Forstner: ,,Cevam pride pod roke kak ,,wackes" (pruska psovka za lotarinške Francoze), ga pošteno premlatite ali pa kar naravnost pobijte. Ves dogodek je prišel v javnost, na kar se je Iranooskega prebivnlslva, ki je v mestu v veliki veSin:', polastilo silno ogorčenje. Izbruhnili so takoj neTniri, ki jili je pa policija kmalu udušela, Že par dni je bilo sedaj popolnoma mirno. Dne 29. novembra se je poroSnik Forstnor sprehajal z nekaterimi tovariši po mestu. Srečala ga je skupina francoskih rokodelskih pomoSnikov, in nekdo je zaklical: ,,Gle.i, Wackeslieutenant!" Forster je takoj ves divji potegnil za sabljo in skoeil za fanlom, ki je izgovoril imenovane besede. Ostali oficirji so šli med tem v vojašnico, alarmlrali vso posadko In poslali večje Stevilo pntrulj po mestu, ki so z nasajenimi bajoneti preganjali prebivalstvo in aretirali vsakogar, kogar so našli jia ulici. Kako brezvestno in naravnost neumno je bilo postopan.je vojaštva, prifa najbolj dejstvo, da so bili med dnigimi tudi aretiraTii: ])redsednik sodiš8a, višji državni pravdnik, 2 sodnika in vee nglednili državnih uradnikov iji meš8an'ov. 0ficirji so zaprli vse aretirane osebe, ki jih je bilo nad 300, v kleti za.premog v vojašnici, kjer so morali vsi ostati do 30. novembra dopoldne, ko so jih izpustili. Viharni nemir; so se dne 30, novembra zopet ponovili. Na povelje nekega porofinika je neka patrulja aretirala vec mešcanov, fieš, da so zasmehovali east pruskih olicirjev. Civilne oblasti se sicer trudijo, da bi pomirile ljudstvo, a ne morejo proti drznosti teh nemških oficirjev nicesar dosefii. Elzaško-lotarinški poslanci so že vložili v berolinskem državneta zboru ostro interpelacijo radi dogodkov v Zaberjiu, na katero je vojni mTnister Falkenheim takoj odgovoril in zagovarjal poroČnika Forstnerja, Seš, da ni mislil tako hudo. Obljubil pa je, da hoce odrediti strogo preiskavo. Umevno je, da je francosko Sasopisje takoj pograbilo za celo stvar in vso zadevo silno zapletlo. NemŠka vlada je radi tega sedaj prisiljena, posvetiti celi stvari večjo pozornost in vojni minister je bil že poklican k cestorju, da mu natančno poroča o protivojaških izgredih v Zabernu, — Cela zadeva nam predoči zopet jasno sli-^ ko pruske predrznosti in oholosti, " ' ' '™ — Italija*. Dne 27. novembra je otvoril italijanski kralj Vikitor Fjmanuel na slovesen nacin novoizvoljeni državni zbor. Kralj je imel prestolni govor, v katerem se je dotaknil tudi razmerja med cerkvijo in državo. Povdarjal je, da bo vedno najstrožje branll prostost države, da bo pa tudi vedno Suval svobodo cerkve. — Katoličani v severni Italiji so si po zadnjih državnozborskih volitvah svoje stališSe povsod moSno utrdili. Sedaj so se zaeeli brigati tudi boli vneto za občinske volitve. V milanskem okraju je katoliska stranka pretečeni teden zmagala v 20 velikih obcinah proti združenim svobodomiselcem in socialnim demokratom, Kjer se dela, tudi uspehi ne izostanejo. Lenarenje katoliških mož pri volitvab na je najboljša ponioč liberalcem ob volitvah, najsi bo v državiu ali deželni zbor, obfiinske ali okrajne zastope. — Balkan. Albanija bo torej vendar dobila že v kratkem svojega kralja. Sest evropskih velesil se je že izrazilo, da so zadovoljne s kandidaturo vidskega princa. — Črnogorska kraljica Milena je nevarno zbolela na vnetju ledvic. — Sloveči albanski vodja, Isa Boljetinac, katerega so listi že večkrat proglasili za mrtvega, leži težko bolan v Skadru. Boljetinac je rodom Srb, a se je poalbanll ter se je v zadnji vojski bojeval proti Srbom. Na Kosovem polju ima BoIjetinac obširna posestva. Ker je Kosovo sedaj srbska last, izgubi Boljetinac posestva, ako ne pride tja prebivat. Ako bi pa prišel tja, bi ga pa Srbi kaznovali kot upornika. Boljetlnac v svojem življenju — sedaj je nad 70 let sstar — ni bil nikdar bolan. — Francozi in Angleži so poslali nad 50 vojnih ladij v Jonsko morje (ob juzni grški obali), Obisk francosko-angleŠkega brodovja ob grški obali pomeni za Italijane m"gljaj, da bi se Angleži in Francozi potegnili za Grke, ako bi hoteli Italijani Grkom delati glede Egejskili otokov kakp zgago. — Diie 1. decembra je potekel rok, cla se določi kon8na meja med Albanijo in Grško. Rusija, Francija in Anglija pa rešltev te meje vedno dal.je zavlaSujejo z namenom, da bi se razvili med Balkanci zopet novi spori. Za vsak meter zemlje se vrše prepiri. — Francosko. V severneftn delu države je izbruhnil velik štrajk rudarjev, Delavci so začeli štrajkati zaradi tega, ker je vlada zopet vpeljala 31etno vojaško službo. Ali bodo socialni dem.okratje, kateri vodijo štrajk, v tem boju kaj dosegli, je zelo dvomljivo.. Sicer pa je vlada sama kriva, da vlada med delavci nezadovoljnost. Francoski liberalci kakor tudi liberalci drugih dežel, Imajo prvo skrb, da preganjajo katoliško cerkev in njene naprave, a za dobrobit ljudstva se ne zmenijo. Francoski delavci zalitevajo že leta in leta spremembo delavskega reda, ki je dosedaj urejen tako, da zamorejo bogataši uboge delavce po svoje izrabljati, kakor se jim ljubi. Liberalna večina državnega zbora spremembo delavskega reda in zmanjšanje delavskega Casa ved-no zavlačuje. Od tod nezadovoljnost med delavci. — Prihodnje leto se bodo vršile na Francoskem volitve v državno zbornico. KatoliSani se nameravajo z vso vnemo udeležiti volilnoga l>oja in bodo večinoma v vseli okrajili postavili svoje kandidate. Dandanes za katolicana ne zadostuje samo osebna poboznost, ampak vsak se mora tmigati tucli za politiko ter se udeleževati vseh volitev. — Mehlka. Za predsednikaHuerta so prišli hudi Sasi. Pri mestu Juarec so ustaške čete vladno arraado popolnoma porazile. Bitke se je udeležilo nad 10.000 mož, Vstaši so vjeli nad 2000 vojakov vladnih get. VstaŠem je poveljeval general Vila. Vladne čete se povsod umikajo pred ustaši. Združene države Severne Amerike podpirajo ustaše z orožjem in denarjem. Japonci pa so na strani mehikanske vlade. Po cel; deželi vlada grozen nered. Temu se je Še pridružila sploSna draginja.