1925
LJUBLJANSKI
XLV.LETNIK        .        K       ANSK        MESEČNIK
ZA
*7 \ T C\  XT        KNJIŽEVNOST
12. ŠTEVILKA            ZL   V   U   iN             IN PROSVETO
UREJUJE FRAN ALBRECHT / LAST IN ZALOŽBA «TlSKOVNE ZADRUGE» V LJUBLJANI
Iz lirike mladih
Srečko Kosovel / Ekstaza smrti
Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele — (vse je ekstaza!) — vse tone v žgočem, rdečem morju; solnce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski človek.
—  Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —
Lepa, o lepa bo smrt Evrope; kakor razkošna kraljica v zlatu legla bo v krsto temnih stoletij, tiho bo umrla kot bi zaprla stara kraljica zlate oči.
—  Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —
Ah, iz oblaka večernega (zadnjega
sla, ki oznanja Evropi še luč!)
lije kri v moje trudne srce,
joj, in vode ni več v Evropi,
in mi ljudje pijemo kri,
kri iz večernih sladkih oblakov.
—  Vse je ekstaza, ekstaza smrti. —
Komaj rojen, že goriš v ognju večera, vsa morja so rdeča, vsa morja polna krvi, vsa jezera, in vode ni; vode ni, da bi pral svojo krivdo, da bi opral svoje srce ta človek, vode ni, da pogasil bi ž njo žejo po tihi zeleni jutranji prirodi.
In vse je večer in jutra ne bo, dokler ne umremo, ki nosimo krivdo umiranja, dokler ne umremo poslednji...
45
705
Ivo Grahor / Nad Opatijo — Vinko Košak I Na prelomu
Jo j, v to pokrajino, še v to zeleno rosno zeleno pokrajino, še v to solnce večerno, boš zasijalo s pekočimi žarki? Še v to?
Morje preplavlja zelene poljane,
morje večerne žgoče krvi
in rešitve ni in ni,
dokler ne padeva jaz in ti,
dokler ne pademo jaz in vsi,
dokler ne umremo pod težo krvi.
Z zlatimi žarki sijalo bo solnce
na nas, evropske mrliče.   Aiji/Zc,      * I
Ivo Grahor / Nad Opatijo
Z vlakom drvim čez Kras, v visoko noč ...
Svetiljke — globoko nekje. Podobne človeku so. Tonejo v morje, v nemirno temo. In sanjajo: iz nje!
Reka je legla v ropotu in dimu za skale, v mrak.
Neviden slap vrši navzdol.
Na spolzkem tiru
visi
življenje sanj.
V zamrlem šepetu valov
je vtonila mi vera vanj.
Tako se odsev potopi,
ko v noči svetiljka ugasne, faj^-
Vinko Košak / Na prelomu
Sanjali smo
in vse bile s srebrom pretkane
so misli naše,
v očeh daljav odsvit
706