Po3tnTnapfaWfil'Vjy8lovlM WgfIBDr; pondiei) ek^^oRf oora 1032 Ste v: 224 Leto. vi. (Xl!l.) MARIBORSKI Cena 1 Din VE C ERN IK •r«daiatv« In Hprcvgi ■wlbai, JUnkinn^o— < latoja nam nndaij« Im pr«xaDcov vmfc dan ato 18. uri ; Valja awaa8aa prajatnaa « apraul aU po paM W Din. daatnrtjon na dom IS Din # Oplaši pa —alku i Oglasa aprajama —dl ag—nl addslsk JiW> w UuMlaai t Pa—al tokov«! raiun it 11.400 JUTRA” Tiranska obsodba in zapadni tisk »ITALIJA NAMERAVA OKUPIRATI ALBANIJO.« ' Tisk zahodne Evrope je posvetil nedavnemu albanskemu veleizdajniškemu procesu veliko več pažnje, kakor smo Pričakovati, odmevi pa tudi še sedaj niso potihnili. Tako je prinesel te dni »Manchester Guardian« članek pod naslovom: »Veleizdajniškl proces v Albaniji — protiitalijanska zarota«, v katerem pravi, da je ta proces ustvaril položaj, ki se lahko razvije v — italijansko okupacijo Albanije. List pravi, da proti tiranski obsodbi, izrečeni pred posebnim miHtarizi-faniin državnim sodiščem, ni priziva. Sedem na smrt obsojenih veljakov bi lahko pomilostil saino kralj Zogu, a tega ne bo smel storiti tudi če bi hotel, ker ie bil proces insceniran na zahtevo iz Rima in so na italijanskem poslaništvu v Tirani vedeli za kazni še preden so bile izrečene. Obsojenci bodo torej gotovo justificirani, a verjetno je, da bodo *to zaradi varnosti izginili brez sledu tu-tisti, ki so bili obsojeni na dosmrtno 3'i večletno ječo. ddina krivda teh ljudi, pravi »Manchester Guardian«, je bila ta, da so se upirali načrtom Italije, ki se vedno bolj po-lašča »neodvisne« Albanije. Pri tem So pa izpovedovali samo prepričanje in težnje vsega albanskega naroda, razen tistih skupin, ki žive kot plačanci Rima. Teh 200 aretiranih, deloma na smrt, deloma na ječo, deloma pa na daljši ali krajši zapor obsojenih ljudi predstavlja dejansko danes pravo Albanijo. In med obsojenci so odlični nacionalni borci, celo nekdanji osebni prijatelji in sodelavci kralja Žogal Toda Albanija ni kakor so druge evropske držav. Tam je še doma krvna osveta, ki se ne nanaša samo na s°rodnike, temveč tudi na skupine in stranke. Ce bodo obsojenci Justificirani, hoteni bodo tem justifikacijain gotovo Cedile krvne osvete in prav lahko se *Sodi, da se dvigne vsa Albanija z orož-'shi v roki proti kralju Zogu in Italija-"Om. Prav v tem je pa tudi največja nežnost. Po znanem tiranskem paktu, členjenem 1. 1927- v Tirani, ima Italija kavico intervenirati z oboroženo silo v Vsakem primeru notranjih nemirov in *°Pet »vzpostaviti mir In red.« Taka intervencija v primeru vstaje proti kralju *°Ku in režimu bi pa pomenila dejansko ^Upacijo Albanije po Italiji. Da bi italijanska okupacija Albanije izzvala potem r^akcijo s strani Jugoslavije, kar bi spralo mir Evrope na konico noža, ni treba naglašati. Tako piše angleški list, ki je o svetov-politiki vedno dobro informiran, zlasti Pa še o zadevah Albanije, s katero ima tesne stike še izza časa borbe za oblast Ahmeda Zoga, sedanjega kralja. Obenem pa opisuje tudi obupni položaj Albancev, ki delajo in plačujejo velike davke samo zato, da ustvarjajo v svoji lastni državi bazo Italije za akcijo na Balkanu. Zaradi zavezništva z Italijo je Albanija po trditvi »Manchester Guardiana« prisiljena trošiti za oboroževanje 15 milijonov zlatih frankov na leto, dočim znaša njen celokupni državni proračun komaj 28 milijonov zlatih frankov. Mimo tega daje Italija Albaniji brezobrestni kredit 10 milijonov zlatih frankov na leto, ki se trošijo v Italiji za kritje albanskih naročil orožja, municije itd., v Albaniji pa za gradnjo strateških cest in utrdb proti Jugoslaviji. Od ostalega proračuna se pa zopet troši zelo veliko za vzdrževanje režima, policije, vohunstva, tlačenje ljudstva in korupcijo. Za šole, zdravstvene ustanove, za borbo proti malariji in izboljšanje poljedelstva, za vse to ni kredita! S tiranskim procesom so se pa v zadnjih dneh ukvarjali tudi številni drugi evropski listi. »La Revue de Pariš« je objavila v svoji zadnji številki članek izpod peresa Willama Martina, ravnatelja dnevnika »Journal de Gčnčve«. Daši Italijanski tisk Martinove članke v njegovem listu često hvali, je v tej študiji v pariški politični reviji zelo objektiven. Odkrito navaja podrobnosti o veliki italijanski vojaški akciji v Albaniji, o veliki vojski, strateških delih itd. in pravi, da je »albanska vojska pod poveljstvom italijanskih častnikov ezencialni element v fašistični internacionalni politični kalkulaciji«. Po vsem tem je docela vidno: da hoče Mussolini pričeti reševati vozel Internacionalnih aspiracij z oboroženo akcijo v Albaniji. Mimo političnega časopisja se pa ukvarja s tem problemom tudi že — literatura. Nemec Hans Gobsch je izdal letos v založbi »Fackolreiter Veriag« v Berlinu roman: »Wahn-Euro-pa 1934«, v katerem opisuje vizionarno novo evropsko vojno, katero izzove Italija iz Albanije in ki se konča — s katastrofo Italije! Znameniti nemški biograf Emil Ludwlg, ki ga Slovenci poznamo zlasti po prevodu njegovega »Napoleona«, ki nam ga je v prevodu izdala letos založba »Modra ptica« v Ljubljani, je dejal o tem Gobschevem romanu, da je zaradi »realistične imaginacije« eno najboljših del letošnje produkcije. Tako gleda svet na dogodke, ki dozorevajo na Jadranu in potrebno je, da smo o tem poučeni! Objava Lyttanovega poročila OBJAVLJENO JE BILO ISTOČASNO V TOKIJU, ŠANGHAJU IN ŽENEVI. -STEED O POROČILU IN POLOŽAJU. - JAPONCI NEZADOVOLJNI. Nemčija za kompromisno rešitev kTlS OBJAVE NEMŠKE TEZE V ZENEVL - BISTVO KOMPROMISA. — NADALJEVANJE POGAJANJ. te obveze nadzoruje poseben mednarodni odbor. Nemčija bi tudi pristala . PARIZ, 3. oktobra. V Ženevi je 'fcbudlia veliko zanimauje sobotna J^riinska objava nemške teze o enakopravnosti v oboroževanju. Ženev-r™ politični krogi zatrjujejo, da ta Jamška teza ne vsebuje prav nobene simptoma nemške dobre volje, eudar pa je iz nje razvidno, da nem-vlada obžaluje, da je prekinila rtvbja pogajanja s predstavniki drugih kffav v Ženevi. Iz poluradnih nem-iJV Poročil je razvidno, da bi bila , ničlja pripravljena razpravljati o vn *roniisnI rešitvi razorožltvenega »rasanja In bi po priznanju enako-*v""sti pristala na to, da njen vojni h,iitja ,ln ne Preseže dosedanjih 700 'Ionov mark In da točno izvedbo na sodelovanje pri osnovanju mednarodne policije. Baje se bodo kompro misna pogajanja nemških polslužbe' nih in francoskih predstavnikov v Ženevi nadaljevala, proti čemur pa ostro nastop« nemški nacionalistični tista ki proglaša te razgovore za skrajno škodljive. NEMIRI LAČNIH V RUSIJI. PARIZ, 3. oktobra. Po poročilu lista »La Rsnaissance« so nastali v prista nišču v Odesi veliki nemiri, ki jih je izzvalo ponovno znižanje racij hrane na karte. Aretiranih je bilo okoli 50 demon strantov. PARIZ, 3. oktobra. Včeraj popoldne je bil istočasno objavljen v Ženevi, Toklju in Šanghaju toliko pričakovani, 400 s strojem pisanih strani obsegajoči protokol Lyttonove anketne komisije o vzrokih japonsko kitajskega spora. Doslej se pri Društvu narodov še noben njegov službeni dokument pred javno objavo ni hranil v taki tajnosti, kakor Lyttonovo poročilo. O priliki objave poročila je napisal Wlckham Steed v »Sunday Times« članek, v katerem pravi med drugim, da Je Lyttonovo poročilo nedvomno ugodno za Kitajsko. Vprašanje je le, če bo Društvo narodov (oziroma glavni njegovi člani) odobrilo poročilo nespremenjeno, ali pa bo pustilo dogodkom na Dalj-nem vzhodu svoboden razvoj. Če bo obveljalo zadnje, se razorožitvena konferenca lahko takoj razide, ker bi bil vsak uspeh izključen. Svoj članek zaključuje Steed s stavkom: »Razorožitvena pogod- ba, v kateri ne bi bilo nobenih garancij za varnost razoroženlh držav, bi bila brez vrednosti in se ne bi dala izkoristiti v nobenem pogledu za rešitev sedanjega napetega položaja.« PARIZ, 3. oktobra. Po poročilih iz To-kija laponski vladni krogi niso zadovoljni z vsebino Lyttonovega poročila, zlasti ne s šestim odstavkom, ki se bavl z ustanovitvijo samostojne države Mandžurije. Japonci zatrjujejo, da se postav-Ija poročilo na kitajsko stališče, med tem ko se nasprotni dokazi Japonske niso upoštevali. O ostalih odstavkih, ki govore o predlogih komisije glede ureditve mandžurskega vprašanja, pa pravijo Japonci, da sploh niso vredni, da bi jih či-talf, ker poročilo posredno itak že pri-znava mandžursko neodvisnost. Japonci stoje na stališču, da se nastali ooloža* itak ne da več spremeniti. Imperialistična manifestacija v Budimpešti PROTI MIROVNIM POGODBAM. SOUDELEŽBA NOVEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA IN VOJNEGA MINISTRA' GOMBOSA. BUDIMPEŠTA, 3. oktobra. Včeraj je bilo tu veliko zborovanje avstrijskih, nemških in madžarskih udeležencev svetovne vojne. Udeležilo se ga Je poleg ogromnih ljudskih množic 20.000 bivših bojevnikov. Glavna slavnost Je bila pred spomenikom neznanega junaka, kjer so govorili mnogi govorniki, med njimi tudi novi predsednik ministrskega sveta In vojni minister G8mb6s. Vsi govorniki so zahtevali revizijo mirovnih pogodb in nastopali proti sosednim državam. Ministrski predsednik Gombbs je v svojem govoru pozival navzoče bivše bojevnike k izvrlštvi svojih dolžnosti napram domovini, jim obljubil poleg vse moralne tudi materialno pomoč in končal svoj govor z besedami: »Madžarski Bog blagoslovi bojevnike!« V nadaljnih govorih, ki so jih imeli predsedniki združenja madžarskih bojevnikov, dalje vojnih invalidov in drugi, so zahtevali vzpostavitev stare ogrske države v mejah krone sv. Štefana, na kar so navzoči bojevniki 6večano prisegli. Žena državnega upravitelja Horthyja je izročila predsedniku združenja madžarskih bojevnikov grofu Takacsu novo zastavo. Minister Mohorič o našem gospodarstvu BLED, 3. oktobra. Trgovinski minister Ivan Mohorič je na svojih včerajnšJih velikih shodih v Kranjski gori, Lescah lu Bohinjski Bistrici obširno obravnaval gospodarski položaj v naši državi bi načel celo vrsto važnih gospodarskih vprašanj. Posebno pozornost je obrnil znatnemu nazadovanju narodovih dohodkov v zadnjih dveh letih, državnim financam In ostalim važnim nalogam ter odklonil vsako inflacijsko politiko. Narodna skupščina se bo na svojem prihodnjem zasedanju temeljito bavlla z vprašanjem kmečkih dolgov. Vrnitev bolgarskih emigrantov SOFIJA, 3. oktobra. Na vprašanje novinarjev, kaj misli o nameravanem povratku političnih emigrantov na Bolgarsko, je podpredsednik Sobranja Zaharijev izjavil: »Emigranti so sklenili vrniti se brez ozira na usodo, ki iih čaka. O svoji vrnitvi so obvestili ministra Glčeva In Vlrglla Dimo-va ter pravosodno ministrstvo. Ob svojem povratku odklanjajo vsake sprejemne ovacije. Če bodo po prihodu samo konfinlrani ali pa zaprti v ječe. ml ni znano.« Zemljedclska ministra Gičev in Dimov se bajo bojita povratka emigrantov Nedeljka Ata-nasova in Krista Stojanova, ker bi potem najbrže Izgubila svoja ministrska stolčka- HITLERJEVSKE MANIFESTACIJE NA DUNAJU. Dunaj, 3. oktobra. Včeraj so imeli dunajski in okoliški narodni socialisti veliko zborovanje na Heldenplatzu, katerega se >e udeležilo okoli 30000 ljudi, med njimi več tisoč članov napadalnih oddelkov. Govorili so hitlerjevski voditelji iz Nemčije in Avstrije. Po manifestaciji so se narodni socialisti na več krajih spopadli s socialisti in komunisti. Neka) oseb je bilo ranjenih, 42 pa aretiranih. BITKA PRI CELOVCU. CELOVEC, 3. oktobra. V soboto zvečer je nastala v celovški okolici huda bitka med narodnimi socialisti In socialisti. Streljalo se je kakor na fronti, vendar ni bil nihče ranjen. Intervenirati so morali policisti in orožniki, ki so več oseb tudi aretirali. KONGRES MEST. SKOPLJE, 3. oktobra. Kongres Zveze jugoslovanskih mest je izvolil za predsednika Zveze zagrebškega župana dr. K r b e k a. Ta izvolitev in dr. Krbekova zahvala sta izzvala pri vseh navzočih glasno odobrava- niC' SOŽALJE GRČIJI. BEOGRAD, 3. oktobra. Namestnik zunanjega ministra dr. Albert Kramer je poslal grškemu ministrskemu predsedniku o priliki potresne katastrofe v severni Grčiji sožalno brzojavko naše vlade. Venizelos se je za izjavo brzojavno zahvalil. Dnevne vesti Smrtne posledice krvavega spopada Dva mladoletna fanta napadla v Vosku posestnika Franca Čepa In njegovo ženo, ki je podlegla ranam. Kako globoko je med naše kmečko ljudstvo prodrla posirovelost, priča žalosten napad, ki se je dogodil pretekli teden v .vasi Vosek pri Sv. Marjeti ob Pesnici. V ponedeljek 26. septembra se je po-aal posestnik France Čep iz Voska k sosedu Senekoviču, da bi tam opravil neko delo. Po delu je Čep pri Senekoviču še malo posedel. Ko se je zvečerilo, se je odpravil domov, kjer ga je v skrbeh čakala njegova žena Marija. Nič hudega »■uteč se je Čep poslovil od sosedovih in krenil proti domu. Ko je pa na vogalu Senekovičeve hiše zavil na stezo, je planil iz teme nanj posestnikov sin Jože Klemenčič, zavihtel nad njim težek kol in ga pobil na tla. Udarec pa na srečo ni bil nevaren in je čep skočil po koncu, ter se postavil mlademu napadalcu v bran. V tem trenutku pa je prišla mimo Čepova žena Marija, ki je bila v skrbeh, kje se mož tako dolgo mudi in mu je 5.a naproti. Klemenčič je napadel tudi ženo in jo tako silno udaril s kolom po glavi, da se je zgrudila in omedlela. Ko Je zaslišal Klemenčičev brat Ivanjki je bil pri Senekovičevih v sobi, Čepov Vzdih: »Moja mama je mrtva«, je pritekel ven in pomagal svojemu bratu Jožetu, s katerim sta nato obdelala Čepa z ftoži, da se je onemogel zgrudil poleg svoje žene v mlaki krvi. Kmalu nato so prišli pogledat iz hiše Senekovičevi, ki si poprej niso upali ven, in našli oba Čepova vzdihajoča od hudih bolečin. Spravili so jy na njun dom in poklicali zdravnika dr. Krambergerja, ki jima je nudil prvo pomoč. Zdravnik se je mudil pri ranjencih nad štiri ure, preden jima je zašil hude rdne. Marija Čepova ni prišla več prav k zavesti in je preteklo soboto popoldne podlegla težkim poškodbam. Imela je počeno lobanjo, ter se je med možgane pomešala kri, kar je bil vzrok njene smrti. Čep pa je nevarno poškodovan in je njegovo stanje precej resno. Drugi dan so prišli k posestniku Klemenčiču orožniki in aretirali oba sina Ivana in Jožeta. Jože je orožnikom brez obotavljanja priznal dejanje, dočim brat Ivan odločno taji. V Vosek se je podala preteklo soboto popoldne tudi sodna komisija, obstoječa iz preiskovalnega sodnika dr. Travnerja, sodnega izvedenca dr. Jurečka in zapisnikarja Sanda, ki je ugotovila dejanski stan. Dva uboja pred sodniki Za dvoje življenj ednajst let ječe. Prvi je stopil danes dopoldne, pred mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča 171etni France R., hlapec na Ranči, obtožen, da je 17. julija t. 1. na Slivniškem Pohorju z nožem zabodel Ivana Pečovnika, ki je kmalu nato umrl. Kakor navaja obtožnica, so kritičnega dne popoldne popivali fantje v Česniko-,vem vinotoču. Med fanti sta bila tudi pokojni Pečnik in obtoženec, ki sta se domov grede jela pričkati radi neke ma lenkosti. V jezi je poiskal obtoženec nož in planil na Pečovnika ter ga zabodel v srce. Pri razpravi je obtoženec dejanje priznal, zagovarjal pa se je s silobranom. Obsojen je bil na 5 let strogega zapora in je kazen sprejel. Za njim je sedel na zatožno klop delavec France Kukovec, rodom iz Ormoža. Obtožnica mu očita, da je v prepiru na dvorišču Kekčeve gostilne v Košakih M avgustu t. 1. z nožem prerezal-vrat hlapcu Petru Kosu, ki je izkrvavel. Tudi obtoženi Kukovec se je zagovarjal s silobranom in bil obsojen na 6 let težke ječe in trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Kukovec kazni ni sprejel. Obema razpravama je predsedoval v. «. s. g. dr. Tombak, prisednika sta bila okrožna sodnika gg. Kolšek in dr. Čemer. Obtožnici pa je zastopal državni tožilec g. Sever. velika kavarna, danes v ponedeljek: »£Jrod\vay Giiis«. Našim naročnikom Današnji številki »Večernika« smo priložili položnice in prosimo vse one naročnike, ki Jim Je naročnina potekla, naj jo blagovolijo obnoviti za zadnje četrtletje, odnosno za mesec oktober. Prosimo vse, naj zaradi olajšanja poslovanja in zaradi reda v dostavljanju lista nakažejo naročnino v teku prvih dni v mesecu in blagovolijo obenem poravnati tudi eventuelne zaostanke. Uprava »Večernika«. Uprava „Večernika* in * Jutra" se je preselila z Aleksandrove ceste št. 13. v Gosposko ulico št. 11, dohod skozi vežo in preko dvorišča. Uradne ure uprave so od 8. do 12. in od 14. do 18. Telefon št. 2455, katerega kličite v vseh zadevah uprave, t, j. naročnine, oglasov, informacij itd. Telefon št. 2440 kličite samo v zadevah uredništva »VeČef-nika« ali »Jutra«. Dvajseta krajevna organizacija JRKD v okraju Maribor levi breg. Včeraj je bil ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Ob tej priliki sta poročala narodni poslanec dr. Pivko in dr. Milan Gorišek, navzoč pa je bil tudi okrajni glavar dr. Ipavic. Krajevna organizacija pri Sv. Trojici je dvajseta v okraju Maribor levi breg ter obsega šest okoliških župnij. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika posestnik Bračič iz Senarske. Novi grobovi. Včeraj zvečer je preminula na Frankopanovi cesti 20 v starosti 46 let žena višjega transportnega kontrolorja ga. Marija Rožmanova. Pokojnica je bila vse svoje življenje zavedna žena in je zlasti v Poljčanah, kjer je bil njen mož več let načelnik postaje, delovala z velikim uspehom pri raznih društvih. Za blago in zvesto zakonsko družico žaluje nepotolažljiv mož in otroci. Pokopali jo bodo jutri ob 16. uri na pobreškem pokopališču. Danes zjutraj je umrl v Melju upokojeni inšpektor in šef bosanskih železnic g. Oton Valentini, star 67 let. Pogreb bo v sredo ob 16. uri iz mrtvašnice na pobreškem pokopališču. V 'ljubljanski bolnišnici pa je preminula .v soboto zasebnica Pavlina Domadenikova, ki so jo prepeljali danes popoldne v Hoče in položili na tamkajšnjem pokopališču k večnemu počitku. Pokojnikom blag spomin, preostalim naše sožalje! 401etnica ljubljanske opere. V proslavo 401etnice ljubljanskega opernega gledališča so uprizorili 30. septembra v operi Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, ki ga je uglasbil češki nemški komponist Mahovski. Za slavnostno predstavo je bilo veliko zanimanje, ker so nastopili najodličnejši elani ljubljanske opere. Opera je uspela. Ljubljanski trgovci protestirajo. Ljubljanski trgovci so vložili protest pri banski upravi proti državnim uradom, ki vkljub odredbi finančnega ministra no čejo sprejemati y\ večji količini kovanega drobiža. Na naslov krčevinske občine. Pri nas v Krčevini umira higijena. Že vse poletje preživljamo stanovalci ob Aleksandrovi cesti v Krčevini pomilovanja vredne dni. Dan za dnem se zaganjajo gosti oblaki prahu v okna naših stanovanj, katera moramo imeti ves dan-zaprta pred prahom. Pribijemo, da je vsega tega kriva brezbrižnost naših občinskih očetov, ki nimajo srca, da bi nam vsaj enkrat na dan poškropili cesto. Druge občine skrbe za higijeno, v našem koncu pa se ne ukrene za njeno izboljšanje prav nič. Če krčevinska občina ne premore toliko, da bi škropila edino cesto, ji stanovalci ob tej cesti svetujemo, na, se priključi mestni občini mariborski, ki bo drage volje ustregla naši želji. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 78. številki pravilnik za izdelavo regulacijskih načrtov, razglas o vozovnicah za avtobusni promet In Taz-ne objave iz »Službenih novin«. Ustanovni občni zbor glasbenega dru štva poštnih uslužbencev v Mariboru bo v soboto 8. t. m. ob pol 20. uri v, dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trga Počastitev spomina Slavoja Dimnika. Včeraj dopoldne se je sestal k žalni seji odbor »Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine«, da počasti spomin bla-gopokojnega in mnogozaslužnega . tajnica g. Slavoja Dimnika. Odbor je sklenil ustanoviti fond, ki bo imel njegovo ime. Iz tega fonda bo vzdrževalo društvo revno deco v svojem Počitniškem domu na ohorju. Tako bo ostalo ime požrtvovalnega Dimnika nerazdružljivo zvezano z ustanovo, ki mu je bila tako pri srcu. Izlet y Ptuj« Ponovno opozarjamo prV-vatne nameščence na izlet v Ptuj, ki ga priredi v nedeljo Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev. Prijave sprejema samo do. četrtka od 19. do 20. ure društvena pisarna v palači OUZD, ,v prostorih knjižnice Delavske zbornice. Te prve dni meseca najlažje utrpimo vsoto 20 Din za Vodnikovo družbo. Knjige izidejo že ta mesec. Člani se lahko priglasijo v knjigarni Tiskovne zadruge ali v knjižnici v Narodnem domu. Vsi smatrajmo za svojo dolžnost, da smo člani naše napredne književne družbe! Studenci brez vode. Letošnja suša se pozna tudi v Studencih, vsi studenški vodnjaki so prazni. Ljudje ne vedo kam po vodo, vsak gospodar, ki ima v vodnjaku le količkaj vode, zapira svoje dvorišče ali celo zaklepa vodnjak. Drugi pa hodijo od hiše do hiše in prosijo vode. Če bi v sedanjem času izbruhnil ogenj, je v vsem okolišu radi pomanjkanja vode nemogoča pomoč, ker so bregovi Drave previsoki in prestrmi. Vsi merodajni činitelji naj razmišljajo o vodovodu, ki je v Studencih silno potreben. — Pohorje je blizu, tam vode ne manjka. Ustavitev zračnega prometa. Promet na mednarodni zračni progi Dunaj—Beograd, Skoplje—Solun je bil preteklo soboto ustavljen zaradi bližajoče se jeseni in zime, ko promet ni več popolnoma varen. Na progi je bila letos slabša frekvenca ko druga leta. Pomočniški zbor brivske zadruge v Mariboru poziva pomočnike in pomočnice, da sc zanesljivo udeleže važnega Sestanka, ki bo 6. t. m. ob 20. uri v Delavski zbornici. Dnevni red: reguliranje plač, delovni čas, Borza dela in strokovna šola. Sreča se ie nasmehnila pri včerajšnji tomboli, ki jo je priredil pododbor Združenja invalidov, trgovki Ceciliji Steina-cherjevi iz Studencev, ki je zadela prvo tombolo, znesek 3000 Din; kolarskemu pomočniku Leopoldu Reischu iz Ruš, ki je zadel šivalni stroj, Lojzetu Karijanu s Pobrežja, ki bo poslušal radio, posestnikovemu Sinu Frideriku Marinu, iz Hoč, ki se bo vozil na lepem moškem kolesu, delavcu Francetu Kozolu iz Hoč, ki je dobil fantovsko kolo, trgovskemu pomočniku Adolfu PertinaČu iz Maribora, ki bo navijal gramofon ter zasebnemu nameščencu Antonu Legvartu iz Maribora, ki si bo kuril pozimi z bukovimi drvami. Ponesrečen kolesar. Ko se je vozil sinoči domov iz Maribora v Kamnico 18 letni mesarski pomočnik Matija Keršič, je tako nesrečno padel s kolesa, da si je zlomil levo roko. Zdravi se y, bolnišnici. Hudo ponesrečeno dekle. Včeraj so pripeljali v bolnišnico 31etno posestnikovo hčerko Jožico Špiclovo iz Kovačeve vaši pri Slovenski Bistrici. Dekletce se je sukalo v shrambi, kjer so Špiclovi kuhali žganje in se po nesrečnem naključju prevrnilo' v posodo z vrelo slivovko ter se hudo opeklo po životu. Ukradeno kolo. Posestniku Francu Kmetiču iz Rač je bilo v soboto popol dne ukradeno izpred pisarne dr. Stajnka na Aleksandrovi cesti moško kolo znamke »Puch«. S policije. V soboto zvečer in včeraj je imela policija precej posla s pijanci in razgrajači. V novi na ponedeljek je prenočilo v zaporih 19 rogoviležev. Areti ran pa je bil tudi neki Anton C., pri katerem so našli neko ukradeno kolo. Narodno gledali#* Repertoar. Ponedeljek, 3. oktobra: Zaprto. Torek, 4. oktobra ob 20. uri: »Za n® dov blagor«. Red B. Sreda, 5. oktobra. Zaprto. Četrtek, 6. oktobra ob 20. uri »Zveda žene«. Red A. Kaj bo ta teden v mariborskem dališču? Prva ponovitev Cankarjeve K j medije »Za narodov blagor« bo v ioft 4. t. m. za red B. — »Zvedave zen®* zabavna Goldonijeva komedija se P® vi v četrtek 6. t m. za red A. V šob®* to 8. t. m. se uprizori kot nasled-u | dramska premiera Golarjeva vesela iz življenja gorenjskih kmetov »Dve ti' vesti«. — Abonentje se še sprejemal pri gledališki blagajni. — Ponovno 0P?J zarjamo na koncert mladega b8515" ljublj. opere Marijana Rusa in virtuoz na gosli Karla Rupla, ki bo v ponen®«® 10. t. m. v gledališču. Pri klavirju K' pelnik dr. Danilo Švara. Podrobno^0 priobčimo x najkrajšem času. Ivan Cankar: Za narodov blagor Otvoritvena premiera. Po dolgih počitnicah so se v sejj®jj® zvečer zopet odprla vrata naše marin® ske Talije in spregovoril nam je žiji g. Jožeta Koviča svojo besedo u veliki Ivan Cankar v komediji »Z a n rodov blagor«, ki je še vedno k na in aktualna, dasi ni tako močna » kor n. pr. »Kralj na Betajnovi«. P®< kod čutimo sedaj bolj kakor smo nek da ji manjka organično zraščena ; okroženost, kar bi se pa dalo z nejšo, bolj domačo inscenacijo Pr® zabrisati. G. Kovič tega ni storil-/ segel je po rekvizitih, ki so bili po Pf vi;atu v; modi najbolj pri Nemcih, a j sedaj že davno premagana stvar j8 . bil že skrajni čas, da bi jih tudi Pr* položili v zasluženi grob. Režija in jL zaradi njih močno trpita, ker ju tla® v ozadje. Poidimo rajše k novi stvh nosti, ki dosti bolj ustreza sedanj®*^ čuvstvovanju! Tam bomo tudi zoP našli sebe in ustvarili slovenski °def' Tak stil jemlje domačemu delu ® mačnost, postavlja ga v hladno tujsjv ki ne ustvarja zaželjene zveze med ižj® ci in gledalci. Komedija »Za narod tfagor« je res mogoča lahko tudi ■naše domovine, a je v najglobljem bist' vendar dete »doline Šentflorjanske«. dar je bila tudi ta režija na liniji, Pri želodčnih težkočah, zgagi, ztnanj šanem občutkn za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti, povzroči kozarec »Franz Jožefove« grenčice takojšnje poživljanje za-stalč prebave. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel slave »Franz Jožefovo« kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zyezi z mrzlico. kal ilid' katero Jože Kovič nikoli ne gre, mu daje izpričevalo vestnosti in so nosti. Najmočnejši lik večera je bil žurnmu Ščuka g. VI. Skrbinšek, tip rn0.(?I1 v krempljih (ja N zlat obroč, ko da hoče nakazati, ta nekje visi, je prav čudno izgledala ^.Naska in na Melanchthona je vzne-Uio i° učinkovalo, da je pri plesanju je 'N vedno gledati skozi ta obroč, ki nihal baš pred njegovim obrazom. «2*. je ena najoriginalnejšlh mask na e " Perzijskega princa — seveda tudi najbolj nagnusnih — ta netopirka. Ne/n Njegovo Visočanstvo — Moha-2or„ Daraše-Koh, gostitelj, je postal po-reu nanjo. ^‘Eepa maska, poznam te«, ji je poki-Hilj ’n ysi, ki so bili v bližini, so izbruh-glasen krohot. H**" gotovo je to mala markiza X, hoia.,i ,. Prijateljica kneginje«, je menil ^°stoianstvenik, oblečen y hiti d^an<'i°vem slogu — saj ne more v gradUga^e’ k° Pa pozna vsak kotiček Vanju U “T s°deč po njenem pripovedo-JI, preje, ko je nekaterim go-*** VTti, Pr. na misel, kepati se zunaj