TRIESTE BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA KflKB BANCA Dl CREDITO Dl TRŽAŠKA KREDITNA tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbona- Št. 33 (628) • Čedad, četrtek, 27. avgusta 1992 mento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.200 lir bčIRb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA Kamenica je zaživela V nedeljo 9. avgusta na Matajurju Pod Matajurjem je v nedeljo 9. avgusta bilo, po skoraj petnajstletnem premoru, tradicionalno kulturno srečanje Slovencev videmske pokrajine. Potekalo je v duhu Kamenice, kjer smo Slovenci iz Nadiških in Terskih dolin, iz Rezije in Kanalske doline potrjevali svojo zavezanost slovenski identiteti in kulturi, krepili kohezijsko moč znotraj naše narodnostne skupnosti, poglabljali prijateljske vezi s sosednjimi narodi. Na Matajurskem kulturnem in družabnem srečanju smo želeli obnoviti Kamenico in nam je uspelo. Sedaj bomo še naprej delali zato, da s sodelovanjem in združevanjem, bo naša narodnostna skupnost kulturno, politično in ekonomsko močnejša. Valli del Natisone: patrimonio quali le prosp Un’analisi del settore boschivo regionale ed in particolare riguardante le Valli del Natisone é stata compiuta in un incontro tra il direttivo della Comunità montana e l’assessore regionale alle foreste e parchi Adino Cisilino.il settore boschivo rappresenta per le Valli un settore importante, con due consorzi privati attivi ed altri in via di costituzione, oltre ad una dozzina di imprese che danno lavoro ad un centinaio di addetti.Nel corso dell’incontro si è parlato della garanzia di una corret- ta gestione del patrimonio forestale, con la manutenzione delle piste, l’organizzazione dei consorzi boschivi, nonché gli ambiti di tutela ambientale di Savogna e del Monte Mia. Per l’accesso a quest’ultimo è stato sollecitato un modesto finanziamento, per consentire la costruzione di un piccolo ponte. Interventi riguarderanno anche il ripristino di buona parte dei 130 chilometri di piste già esistenti, per lo più inutilizzate, e la riconversione della produzione del legname. Inchiesta tangenti Scrutto: s’indaga Nell’ambito dell’inchiesta che riguarda Gianfranco Del Fabro, commerciante nel settore mobiliere ed ex assessore al Bilancio del comune di Spilimbergo, arrestato alcune settimane fa per interesse privato in atti d’ufficio, la Guardia di finanza di Pordenone ha effettuato una serie di perquisizioni in alcuni enti pubblici della provincia di Udine. Tra questi anche San Leonardo. La visita è avvenuta venerdì 21 agosto.Gli agenti segue a pagina 2 Želja po prijateljstvu V svetišču Matere božje na Rakovniku blizu Ljubljane je v soboto potekalo srečanje vernikov treh dežel, katerega se je udeležilo več tisoč romarjev iz naše dežele, Slovenije in Koroške. Med bogoslužjem so maševali ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, videmski nadškof Alfredo Battisti ter celovški škof Kapellari, katerim so se pridružili še škofje iz Trsta, Kopra, Maribora in Beograda ter večja skupina duhovnikov, med katerimi tudi špetrski dekan Mateučič in tržaški škofov vikar za slovenske vernike Vončina. Tako petje kot molitev in govori so po- tekali štirijezično (v slovenščini, nemščini, italijanščini in furlanščini). Iz posegov je bila razbrati želja po prijateljstvu in sodelovanju med sosednjimi narodi kakor tudi potreba po odpravljanja sovraštva v svetu. Posebna pozornost je bila izkazana bratomorni vojni v Bosni ter potrebi, da se čimprej odpravi zaskrbljujoče žarišče napetosti. Benečan Ezio Gosgnach pa je v svojem posegu izrazil potrebo po priznanju pravic manjšinam v obmejnih deželah in to na verskem kakor tudi na civilnem področju. Rudi Pavšič Domenica 30 agosto alle ore 18 messa tra i nostri popoli fratelli Sloveni e Friulani insieme a Ponteacco V Terski dolini začel raziskovalni Tabor Incontro tra sloveni e friulani. Questa è la significativa iniziativa promossa dall’Unione degli sloveni della provincia di Udine - Zveza Slovencev videmske pokrajine e dal gruppo Gle-sie Furlane e che si concretizzerà domenica prossima, 30 agosto alle ore 18, a Ponteacco nel comune di S. Pietro al Natisone con una “messa tra i nostri popoli fratelli” come si legge nell’invito. Lo spirito dell’incontro è ben illustrato dalle parole di papa Giovanni Paolo II “Se vuoi la pace, rispetta le minoranze”. Alla messa, che si svolgerà parte in sloveno e parte in friulano, parteciperà il coro Pod lipo di Vernasso. L’iniziativa prende le mosse dal l’incontro diocesano, tenutosi a Ci-vidale nel febbraio del 1990, a cui ha fatto seguito nella primavera di quest’anno un incontro tra Sloveni e Friulani nella nostra sede di Cividale. In quell’occasione erano state esaminata le possibilità e le forme di collaborazione. La messa di domenica prossima è un primo passo in quella direzione. Občina Bardo in visoka Terska dolina sta od ponedeljka pod drobnogledom. Začel seje namreč 12. mladinski raziskovalni tabor Bardo 92, ki bo trajal do 5. septembra. Delo, skrbno pripravljeno in organizirano v teku zadnjih mesecev, je kot po navadi hitro steklo. 2e v sredo pa si je podrobno seznanil s pobudo slovenski minister za znanost in tehnologijo Peter Tancig, ki se je ob tej priložnosti srečal tudi z nekaterimi Slovenci iz Terske doline in zastopstvom Zveze Slovencev videmske pokrajine. Raziskovalno delo poteka v vaseh Njivica (Ve-dronza), Ter (Pradielis), Podbardo (Cesaris), Sed-lišče (Sedlišča), Zavarh in seveda v samem Bardu. Organizirano je po delovnih skupinah, ki bodo sestavile natančno sliko kulturne, socialne, zgodovinske, arheološke, jezikovne in ekonomske podobe občine. V središču pozornosti bo tudi potres iz leta 1976 in predvsem spremembe, ki jih prinesel v strukturi prebivalstva pa tudi v zunanji pdobi vaseh. Velja ob tem poudariti, da so že od samega Bardo v sliki iz petdesetih let začetka domačini začeli sodelovati z raziskovalci in njihovimi mentorji. Infor-matorejm sta se pridružila tudi Viljem Cerno in Luisa Cher, ki sta organizatorjem pomagala pri reševanju vrste tehničnih težav. Bardo in Slovenci te najbolj zahodne veje slovenskega naroda, si precej obe- tajo od dela oziroma rezultatov tabora. V prvi vrsti si želijo, da se ponovno uredi etnološki muzej. Hkrati pa bojo dobili dvojezičen vodič po Terski dolini. Naj omenimo, da je pobudo s finančnim prispevkom omogočila tudi Gorska skupnost za terske doline. Četrtek, 27. avgusta 1992 2 TAR sprejel priziv občinske uprave iz Doberdoba Slovenščino se lahko uporablja Sklep Deželnega upravnega sodiSča (TAR), ki je sprejel priziv Občine Doberdob, predstavlja pomemben korak na poti uveljavljanja pravic slovenske narodnostne skupnosti. Deželni nadzorni organ (Comitato Regionale di Controllo) je Črtal iz statutov občin Doberdob, Steverjan in Sovodnje vse tiste Člene, ki so predvidevali rabo slovenščine v treh javnih upravah, kjer je prisotnost Slovencev večinska. Proti taki odločitvi so tri slovenske občine z Goriške v-ložile priziv.V utemeljitvi TAR zelo podrobno razClenuje pojem priznanja manjšine in omenja obveznosti italijanske republike glede zaSCite manjšin. “Republika si prizadeva”, piSe v utemeljitvi, “za zaSCito manjšin in ni nujno, da to področje urejajo le državni zakoni. Ob tem se ni mogoCe zadovoljiti le z deklarativno zaSCito, ampak s pozitivnimi normami na različnih področjih in tudi v pristojnosti različnih organov in u-stanov.”V utemeljitvi nadalje piSe, da je slovenska manjšina “priznana” in zato ima pravico rabe materinega jezika v odnosih z ob lastjo, kar predstavlja minimalno osnovno jamstvo za vsako priznano nacionalno skupnost. Deželno upravno sodiSCe v razsodbi navaja tudi vrsto mednarodnih konvencij o zaSCiti manjšin, ki jih je italijanska država sprejela in zato jih je dolžna tudi spoštovati. Na podlagi vsebine te razsodbe lahko pričakujemo, da bo TAR pozitivno ocenil tudi priziva Steverjanske in sovodenjske občine. La Finanza cerca a San Leonardo Nell’ambito dell’inchiesta riguardante Del Fabro dalla prima pagina tributaria, coordinati dal capitano Alberto Potenza, hanno preso in esame e raccolto la documentazione riguardante una fornitura di mobilio per circa 150 milioni di lire. Le forniture sarebbero state assegnate alla ditta Del Fabro con il metodo della trattativa privata. Oltre che a San Leonardo, nei giorni scorsi la Guardia di finanza ha compiuto una serie di controlli alla Camera di commercio e all’Università di Udine ed in alcuni municipi del Por- 1 * 1 denonese e della nostra provincia. Del Fabro era stato inquisito con l’accusa di a-ver venduto al comune di Spilimbergo, all’epoca in cui era assessore, beni appartenenti ad una sua azienda. L’inchiesta era partita da un esposto alla Procura della Repubblica da parte di un consigliere spilimber-ghese che accusava il Comune di aver appaltato una fornitura di arredi ad una ditta risultata non più in attività dal luglio del ’89, un anno prima che venisse indetta la gara d’appalto. V Londonu m mir v Bosni Pozornost svetovne javnosti je te dni usmerjena v London, kjer se je včeraj začela mednarodna konferenca o Jugoslaviji, na kateri sodelujejo predstavniki v-seh republik bivše zvezne države, ZDA in evropska d-vanajsterica ob predstavnikih drugih pomembnih meddržavnih organizmov. Londonska konferenca poteka v času, ko se v Bosni in Hercegovini spopadi nadaljujejo in ko srbska in muslimanska stran uporabljata vsa sredstva, da bi si zagotovili ugodnejše položaje. Naloga pogajalcev ne bo lahka, saj je jugoslovanski vozel dokaj zapleten in težko je najti točne in jasne odgovore na nešteta odprta vprašanja. Osnovni cilj je doseči, da bi se na njej sprte strani dokončno dogovorile o zastavitvi spopadov. Ta rezultat bi vsekakor pomenil korak naprej na poti dosedanjega prizadevanja mednarodnih sil, ki so na žalost pokazale premalo odločnosti oziroma diplomat- ske volje, da bi zaustavile boje v BiH. V sami evropski dvanajsterici so mnenja razdeljena in vsaka država ponuja svoj recept za rešitev vojne. Nemška diplomacija, denimo, si prizadeva za zaostritev embarga zoper Srbijo in s tem v zvezi poziva Romune, Grke in Makedonce na strožji nadzor na mejah. Predsednik bruseljske komisije Jacques Delores je izjavil, da je treba Srbiji jasno povedati, da je Evropa pripravljena tudi vojaško posredovati. V Washingtonu trenutno imajo druge skrbi, predvsem v zvezi s pripravami na predsedniške volitve ter na možen poseg proti Sadda-mu. Rusija pa je že dala vedeti, da se zavzema za postopno ublažitev in končno ukinitev sankcij proti Beogradu, saj Moskva želi ponovno postati “pristna” zaveznica Beograda. V takšnih okoliščinah se je sinoči začela londonska konferenca o Jugoslaviji. (R.P.) Poletni piknik Organizirala ga je skupina bivših rudarjev Zveze izseljencev Na Kalužu, v Dolenjem Tarbju, je bil 9. avgusta tradicionalni poletni piknik, ki ga je organizirala skupina bivših rudarjev v sodelovanju z Zvezo slovenskih izseljencev Furlanije Julji-ske krajine. Bilo je prijetno srečanje med ljudmi, ki i-majo za sabo trda in težka izkustva dela v belgijskem rudniku in ki lahko po tolikih letih še zmeraj zberejo okoli sebe družine, prijatelje, ki so se vrnili iz inozemstva, pa tudi domače ljudi, ki imajo radi takšne pristne ljudske praznike, kjer se potrjujejo čustva prijateljstva, bratstva in miru. V veseli in praznični at- Gemellaggio Udine-Lipik Incontro di fedeli a Useunt In occasione della festa della Madonna della pace, ad Useunt sul monte Bemadia si è realizzato, domenica 2 agosto, il primo gemellaggio italiano con la Croazia, quello tra la diocesi di Udine e Lipik, la cittadina croata della Slavonia completamente distrutta dalla guerra. Dopo diverse visite compiute in Croazia da u-na delegazione friulana, l’ultima delle quali guidata dall’arcivescovo di Udine Alfredo Battisti che si è incontrata anche con il cardinale Kuharič, è stata questa la prima tappa ufficiale del gemellaggio. A Sedilis era presente una numerosa delegazione croata di cui facevano parte anche alcuni tecnici che in quest’occasione hanno presentato nei dettagli i progetti di ricostruzione cui la diocesi di Udine prenderà parte: la scuola, un centro polifunzionale per incontri civili e religiosi, il ripristino dell’acquedotto. L’impegno finanziario complessivo è di 500 milioni. mosferi so se na Kalužu z-brali številni izseljenci, ki so se v poletnem času vrnili domov iz raznih krajev Italije, iz Belgije, Francije, S-vice in celo Argentine, Brazilije, Kanade in Avstralije. Njim se je pridružilo tudi veliko prebivalcev iz sre-denjske občine in drugih k-rajev Nadiških dolin. Bivši rudarji so prišli tudi iz raznih krajev Furlanije, kamer so se po povratku iz Belgije preselili. Na prazniku rudarjev, dobrih znancev iz težkih let dela pod zemljo, ki še danes gojijo med sabo čustva medsebojne solidarnosti in prijateljstva, se je seveda hitro ustvarila lepa prijateljska atmosfera, ki jo je spontano prepevanje slovenskih, beneških narodnih pesmi samo še potrdilo. Na pikniku na Kalužu so bili prisotni tudi nekateri u-pravitelji iz Nadiških dolin, med njimi župana iz Srednjega Renata Qualizza, iz Špetra Marinig ter predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Chiabudini. Kobarid Benečija po radiu Pred nekaj dnevi je skupina nanovo ustanovljenega radia “Alpski val” Kobarid obiskala sorodno podjetje v Benečiji pri Francu Koren in Giuseppe Colussi, ki i-mata radijsko postajo Rete Nord-Est. Namen obiska je bil poiskati možnost sodelovanja, ki lahko pripomore predvsem začetnim zagonskim težavam za UKV področje na kobariškem. Skupina Kobaridcev je u-gotovila, da sta program in celotna organizacija rete Nord-Est že na vioki kakovostni ravni, da so tehnično sodobno opremljeni in v-sekakor s celotno skupino sodelavcev sposobni doseči še več in bolje. Pri vsem so bili obiskovalci iz Kobarida presenečeni nad vsestransko pripraljenost Korena, Co-lussija in sodelavcev pomagati radiu Kobarid, da prebrodi začetne težave v programskem in tehničnem pogledu. Sodelovanje in prijateljstvo bo pomenilo enim in drugim uspešnejše delo v korist ljudem. Ivan Rutar Economia a caccia di futuro Una prima bozza del documento che darà il momento attuale e le prospettive dell’economia provinciale è stato sottoposto nelle scorse settimane alla Commissione consiliare trasporti e attività economiche della del dott. Enzo Cainero, referente per il gruppo professionisti incarico della formazione del documento. Dalla relazione di Cainero emerge una situazione di tensione nel comparto industriale per combattere la quale ci si dovrà indirizzare su strategie come l’accentuazione verso le joint venture con aziende dell’Est. Po parvi svetouni uiskì I-talija je u Tarstu in Istriji zaparla vse slovenske Suole, zažgala slovenske giornale, zapodila 150 maSniku in menihu in jih nadomestila z italijanskimi. Se tržaški Skof Fogar, ki je hranu pravice slovenskega in hrvaškega ljudstva, je hiu parsiljen zapustiti svoj sedež, zaki cerkvena diplomacija ga ni tiela hraniti za de se ne zamiri Musolinu. StraSno je kar se je zgodilo u zadnji uiskì. Nasi su-dadi so požgali cele vasi in pobili puno otrok in žen, ‘‘Tribunale Speciale" je ob-sodu na smart stuoike mla-denču in mož. Pa od tega se rais muči. To mi je parSlo u glavo ko sem brau na "Katoliškem Glasu" en članek (articolo) u katerem se po pravici kritizira nekatere tržaške Slovence, ki mislijo Pravice slovenskega naroda in evangel da glavna dolžnost cierkve je braniti človečanske pravice slovenske manjšine, medtem pa jih ne briga nič ne za evangel ne za poštenost: take reči jih imajo za prazno "ideologijo”. Pri nas u Benečiji je narobe: tisti ki se kličejo italianissimi čejd de duhovniki bi oznaniali samo evangel -če tudi njim ne briga nič ne evangel ne poštenost - ma po taliansko, ne sme braniti pravice Slovencu. Nečejo zastopiti zaki slovenski duhovniki so zmerom branili tudi slovensko besie-do. So jo braniti, ker je tardno povezana ne samo z viero ampa tudi s človečanskimi vrednotami (valori) naSega ljudstva. Naj omenim samo dve takih vrednot, ki spadajo k nasi kulturi: lojalnost (lealtà) in pravičnost. Pri nas, če dva sta si dala besiedo za kajSno o-pravilo, ni blo treba obed-nega pisma al prič al noda-rija; besieda dana je bila sveta, človek je popu noma zaupu človieku. Se spominjam, da ankrat je paršu u vas niešan forest človek. Za obnuoč sem ga pošju u bližnjo hišo kier so ga lepo sparieli, mu dali večerjo in pripravli posteljo. Drugi dan me je ves začuden poviedu “ Ma al veste de hišne vrata so ble celo nuoč odparte. Ka se ne bojo de jih okradejo?”. Ne, se niso bali. Gotovo so tudi izjeme (eccezioni), pa to, k-rasti, ne spada k naši slovenski kulturi. Ce spada k talianski veste lieuš ko jaz. “ Ma questi italiani sono tutti ladri” se je nekoč pokumru generai Napoleone Bonaparte z nekim kapitanom. “Non tutti, generale, ma buonaparte” je odgovo-riu tele. Za de slovenski narod ohrani viero in človečanske vrednote povezane z našo kulturo, beneški mašniki so se zmerom trudili, ker se za-viedajo, de če zmanjka ena rieč se zgubi tudi druga. Tisti ki niso našega naroda in ki mislejo, da naš jezik ni vredan ostati žiu - med temi sta bla tudi dva škofa -so podobni človieku, ki se je nesu na konju in je imeu o-strigo (sperone) samo na desni nogi. “Zaki niemaš dva Sperona?" ga upraša poznanac. “Ga ni trieba, je odgovorili, če puoide naprej te desna stran konja, puoide tudi te čeparna". A narod ni konj! Zato vsi, ki čejo ohraniti naše ljudstvo, naj zahtevajo od svojih duhovnikih - od Kanina do Huma - de naj častijo u cierkvi Boga tudi po domačem, in ne burokra-tično, kakor de Buoh bi biu en Questor ali pa en Prejet iz južne Italije. Pasquale Guion četrtek, 27. avgusta 1992 Od petka do nedieje vaški senjam v Kravarju Skampinjal bojo “novi” zvonuovi Zvonuovi cierkvice svete Lucije v Kravarju nas tel tiedan spet pokličejo na senjam: telekrat pa njih glas bo buj arjal, ku po navadi. zak sojih prerunal. Vse je začelo, kar “Sovrintendenza alle belle arti” je začela strojit cierku svete Lucije: leseni utar an ziduo- ve od znotra (na dan parhajajo taki lepi afresk, de je ki! Skriti so bli pod Buoh vie ki rok blankežanja). Korlo pa je prerunat an zvo-nuove, sa’ so “dielal” brez se ustavt 500 liet. Tisti od skupine “Sant’Andrea” iz tele vasi so poštudieral kuo uSafat potriebne sude za jih stuort postrojit. Začel so organizuvat sejme, pust, befano, loterije... vse kar so s tem zaslužil je Slo v taso za prerunat zvonuove. Miesca obrila ditta Simet jih je snela an nesla davje v Emilio Romagno za jih prerunat. Seda zvonovi so se varnil an tele dni so jih spet na-stavli v turam. V saboto 29. voSta ob peti an pu popudan jih požegnajo. Pridejo cerkvene oblasti. Mase v cierk-vi pa na bo moglo bit, sa’ jo Sele strojejo. Smo jal, de prerunani z-vonuovi nas spet pokličejo na kravarski senjam, ki bo pru tel konac tiedna, od petka do nedieje. Organizu ga je še ankrat “Sant’Andrea”. Sevieda, ku na v-sakim sejmu na bojo manjkal kioski, ples an ve-seje. An ker vemo, de sta v-si dobrega sarca, smo Sigurni de parskočeta na pomuoč s kajsnim prispevkom, za de skupina sant’Andrea plača do konca prerunane zvonuove, ki služejo ja kravar-sko faro, pa ki so bogatija vsieh nas. Domenica ad Idrija la festa del merletto Si terrà domenita 30 agosto ad Idrija, nella vicina Slovenia, il tradizionale “Festival del merletto”, costituito da una serie di manifestazioni che avranno luogo nel corso della giornata grazie all’impegno del comune. Si inizia già dal mattino, alle 10, quando presso il cine teatro si terrà una tavola rotonda su “Storia, problemi e sviluppo del merletto a Idrija”, relatore Jurij Bavdaž. Alle 15, nella Piazza vecchia, avrà inizio la competizione fra merlettaie per categorie di anzianità, una gara aperta a tutti che vuole porre in rilievo la tradizione di Idrija in questo campo consolidata an- che dalla presenza di una scuola professionale. Una serie di manifestazioni collaterali faranno da cornice a questi momenti: le a-lunne della Scuola Merletti di Idrija dimostreranno le tecniche usate per i merletti, presso la “Galerija Idrija" e nel Mestni muzej si potranno visitare mostre di merletti contemporanei e storici, in Piazza vecchia gli artigiani eseguiranno lavori a mano in vendita ai visitatori. Sul luogo verranno preparate specialità culinarie idriane, mentre sarà possibile visitare la miniera di mercurio. Lingue minori in un progetto 11 Consiglio d’Europa dice sì alla Carta per le lingue minori Convenzione okay Entrerà in vigore con la firma di almeno quattro Stati membri Esiste in Europa una rete di informazione e documentazione per le lingue meno diffuse. II progetto prende il nome di “Mercator”. L’iniziativa, voluta dalla Commissione delle Comunità europee nel 1987, ha lo scopo di migliorare l’accessibilità delle informazioni e lo scambio fra le minoranze, oltre che di informare in modo più sistematico coloro che parlano una “lingua di maggioranza” sulle lingue di minoranza. Fin dalla sua costituzione vi prendono parte quattro centri, ognuno dei quali ha delimitato un proprio campo (insegnamento, media, legislazione e uso pubblico) e con ciò ha determinato il proprio pubblico e i propri utenti. Al momento ogni centro coordina la propria rete tematica e funziona in modo autonomo. Finalmente una buona notizia dal Comitato nazionale federativo per le minoranze linguistiche d’Italia (Confemili). Il 24 giugno gli ambasciatori dei 26 Stati membri del Consiglio d’Europa hanno accordato la forma legale di convenzione alla Carta europea per le lingue regionali minoritarie. 11 risultato della votazione è stato di 21 favorevoli, 1 contrario e 4 astenuti. Ha votato contro la Grecia, mentre si sono astenute Francia, Turchia, Gran Bretagna e Cipro. A partire dal 2 ottobre la convenzione potrà essere sottoscritta dai singoli Paesi ed entrerà in vigore quando almeno quattro Stati l’avranno firmata. Sembra certo che già il primo giorno le firme saranno più di cinque. Ogni Stato avrà la possibilità di scegliere a quali arti- coli della convenzione aderire e sottoporre alla ratifica. L’iter nei singoli Paesi -afferma una nota del Confemili - non è ancora concluso, ma si può già affermare che la convenzione è il documento migliore a favore delle minoranze in Europa. Il Confemili sta intanto preparando la propria assemblea ordinaria annuale, che avrà luogo domenica 4 ottobre a Roma. Srečanje pevcev treh d V saboto 22. avgusta je bilo na Studencu pri Domžalah, blizu Ljubljane, veliko zborovanje pevcev in orkestrov iz treh dežel: Avstrije, Italije in Slovenije. Italijo, oziroma Beneško Slovenijo, so zastopali Beneški fantje Antona Birtiča ter Keko in Anna.Srečanja se je udeležil tudi neutrudni beneški kulturni delavec I-zidor Predan, ki je prinesel pozdrav z Videmskega. Od 13. do 23. avgusta v Gorici v priredbi združenja Amidei Film na gradu Od 13. do 23. avgusta se je odvijal pod Šotorom na goriskem gradu že enajsti filmski pregled za nagrado za najboljši scenarji, ki je poimenovana po italijanskem scenaristu goriskega porekla (mati je bila doma iz Solkana) Sergiu Ami-deju. Novost letošnje manifestacije zadeva organizacijo, ki jo je letos prevzelo novoustanovljeno združenje Amidei, kateremu predseduje senator Darko Bratina, vodi ga Giuseppe Longo, z njim pa so v odboru Se Številni člani Kinoateljeja. Slovenski filmski klub Kinoatelje je slovenski javnosti znan predvsem po organizaciji pregleda slovenske filmske in tv-video proizvodnje Film Video Monitor; z lastno udeležbo pri soustanovitvi združenja Amidei pa se je pojavil tudi v sirSem italijanskem prostoru, ki naj bi Se bolj krepilo obstoječe povezave med slovenskim in italijanskim filmskim svetom. Člani žirije za podelitev nagrade Amidei za najboljši scenarji so za ožji tekmovalni spored izbrali 9 filmov: “Parenti e serpenti” Maria Monicellija, “Riff Raff’ Kennetha Loacha, “II ladro di bambini” Giannija Amelia, “Totò le Heros” Vana Donneala, “Sta fermo muori e rescuscita” Vitalija Kanijevskega, “Una storia semplice” Emidija Greca, “Europa” Danca Lars Van Triera, “The commitments” Alana parkerja in “Le ami- che del cuore” Micheleja Placida. In prav slednji je bil nagrajen, skupaj z Angelam Pasquinijem in Robertom Nobi lejem za scenografijo v filmu “Le amiche del cuore”. Enajsti natečaj za nagrado Amidei je publiki ponudil, poleg filmov, ki so se potegovali za priznanje, tudi retrospektivo znanih filmov, za katere sta scenografije napisala Age in Scarpelli. Sobotne slovesnosti pod Šotorom na goriskem gradu so se udeležili seveda trije zmagovalci Placido, Nobile in Pasquini ter Številni predstavniki italijanskega filma. O pomenih in ciljih pobude sta spregovorila predsednik z-druženja Bratina in občinski odbornik Žiberna. Solidarni vse b s Špetrom Nadaljevala se je tudi v poletnih mesecih nabirka, ki jo je sprožila Zveza Slovencev videmske pokrajine in je namenjena Spetrski občini za nakup novih dvojezičnih smerokazov in tabel. Kot je znano gre za široko solidarnostno pobudo, ki i-ma seveda tudi politični pomen, saj priča o navezanosti beneških ljudi na svoje korenine, na slovenski jezik in kulturo. Doslej seje nabralo skoraj 3 milijone lir. Naj navedemo zadnje osebe in organizacije, ki so k pobudi pristopili: Vesna Tul -Milje, 20:000; Specogna Dario - Montefosca, 5.000; Anpi - Udine 206.000. Pri-psvke lahko nakažete na račun , odprt na TKB v Čedadu Stev. 12408/09. Classica e jazz in seminario Dureranno fino a domenica 30 agosto i corsi internazionali di perfezionamento musicale che si tengono a Cividale, presso il teatro Ristori, promossi dall’Associazione studi storici e artistici della città ducale con la collaborazione dell’amministrazione comunale. Le lezioni, che comprendono sia musica classica che jazz, sono iniziate giovedì 20 agosto. I docenti sono professori di musica (tra questi ricordiamo il flautista Raymond Guiot, la pianista Larissa Dedova ed il chitarrista jazz Tomaso Lama), gli studenti, che sono circa una cinquantina, provengono da vari Paesi europei, in particolare da Francia, Germania, Au- stria e Svizzera. Le lezioni prevedono uno sviluppo di studio post-di-ploma, che mira soprattutto al perfezionamento in campo musicale, proponendosi anche di fornire agli studenti gli strumenti pratici per avvicinarli all’arte dell’improvvisazione. Nell’ambito del seminario, giunto quest’anno ormai alla quinta edizione, è prevista anche una serie di concerti tenuti dai docenti al Ristori, con ingresso gratuito. Segnaliamo, tra questi, per venerdì il concerto di Menahem Meir, apprezzato insegnante israeliano di violino, che sarà accompagnato da Larissa Dedova e da Michail Volchok, entrambi russi. 4 Domenica 9 agosto a Montemaggiore e sul Matajur riproposto il tradizionale incontro di Kamenica La riconferma di un amore Per la propria lingua e la propria tradizione culturale. Riaffermato l'impegno a salvaguardare la comunità slovena Dopo la messa in sloveno manifestazione culturale con teatro, canti popolari, musiche tradizionali e moderne Una parte del pubblico durante lo spettacolo culturale sul Matajur Mario e Renzo del Beneško gledališče, più in forma che mai ,con il “Sardelon” hanno fatto molto in questi anni per mantenere viva la nostra lingua slovena, la nostra cultura. Molto hanno fatto per far crescere la nostra comunità, per valorizzare il suo ricco patrimonio, per farla conoscere, ha detto l’assessore alla cultura del comune di S. Pietro ,Bruna Dorbolò. Ora il nostro invito a venire nelle Valli del Natisone e così contribuire alla promozione turistica si è arricchito con la carta che è stata realizzata dalla cooperativa Lipa di S. Pietro al Natisone, con il contributo della Regione e della Comunità montana, ed è uscita in occasione del Mittelfest. Un apprezzamento dell'iniziativa è venuto anche dal vicepresidente della Comunità montana Borgnolo. Prima di lui era intervenuto il presidente dell'Unione degli sloveni della provincia di Udine, che ha promosso la manifestazione, Viljem Cerno, hanno poi preso la parola il sindaco di Savogna Paolo Cudrig, quello di Tolmino Klanjšček, il parlamentare sloveno Pavšič e la presidente della Confederazione delle organizzazioni slovene FerletiC. Il programma culturale, aperto con l’esibizione del coro Pod lipo diretto dal maestro Nino Specogna ,è proseguito con Ližo lussa e suo fratello alla fisarmonica e alcune canzoni di Checco. La seconda parte della festa, quella più spontanea forse e vivace, si è svolta come detto su un prato dove c’è stato il piknik con la pastasciutta. Nelle prime ore del pomeriggio all’ombra degli alberi e di una grande vela, c’è stato un divertente sketch del Beneško gledališče, con Renzo, Mario e Teresa più in forma che mai. 1 ragazzi del circolo Recan hanno rappresentato la favola “antadà”, si è esibito il coro Matajur, diretto dal maestro Antonio Qua-lizza, hanno suonato molti fisarmonicisti tra i quali Anton BirtiC, Roberto Ber-gnach e naturalmente Ližo. E sia pure sul prato si è anche ballato. Matajur: ljubezan parjateljstvo an mier Z gospuodam Rupnikom sma se spoznala u Kobaridu na parjateliškem srečanju med Slovenjam s Tolminske an iz Vidma, teli zadnji klicani tudi Benečani ali pa beneški Slovenci... za tek’ se na ustraSe takega imena. Nasmiejan an simpatičen o-braz gospuoda, ki na kaj S no stran me stori mislit na muojga tata, ki preža goda mi je parmanjku, an u katerim vidim use naSe buj drage slovienske ocjuova, z živimi jasnimi očmi... tak o-braz ponovim, san biu za-ries rad zagledat na Matajurju an veseu srečjat telega človieka, telega moža na matajurski sanožet, na matajurski planji, za lie-toSnjo Kamenico. Ja, Kamenica, po par-bližno 20 liet, se je varnila tja gor, kjer je začela, kjer so bli sparvič napravli liep slovienski senjam an srečanje med sosiednimi narodni, z ljubeznijo. Pa lise tuole je že lieuS an buj podrobno zadnjič napisu nas Petar Matajurac. Bi teu jest kiek poviedat o današnjih sejmi ile u nasi Benečiji (sejmi nieso vic, kar jih kličejo že an samuo “sagre" ), kaj Sni so bli an kajSni so ratali. Ankrat so bli veseli, sada so pa le za sude; so bli slovienski, sada morejo usega bit samuo slovienski ne. Pomislimo na Barnas (Vernasso) an na Svet Rok (San Rocco), u luht striejajo njih ognjemete pa če ti kuažeS po slovien-sko za pit, te na zastopijo a-li pa te pogledajo počeries. An so toji vasnjani, hišni sosiedi. “Saj vieS - mi je brez sile an brez jeze poviedu parija-teu gospuod - ljudie nie-majo usi enake pamet, puno od njih niti nočejo zastopit, razumet ampak kaj hočeš... tle smo, naš je šele dobro an kupe se veselimo". Zlate besiede an velika resnica, zaries pametna mi-su u tistem trenutku. Sam se okuole pogledu an ries, nas je bluo dobro, čeglih lohne niesmo bli usi. Nas je moglo bit na vic ampa manj nas nie bluo an smo veselo jo pieli. Pamet človieka! O tuolim sem mu teu an jest kiek zanimivega poviedat an takuo sam začeu. Al ste prebrau članek od Bradača na zadnjem Matajurju. Ne, za glih ree - mi je odguoriu - sam samuo ga na naglim pregledu, brez Se ga prebrat, mi je kumu paršu, zakaj, kaj je on pisu? Ben, pisu je ... pisu je... an zluodi preklet, uoz glave mi je šlo, mi je besieda utekla. Nie važno - mi je jau - saj bom sam jaz prebrau, buho si mi utiknu tu uhuo. Lohne tuoi sada pišem previe ampa mislim, de tud dvakrat prebrane bradačo-ve filozofske besiede na bojo obednemu škodo na-pravle: največji dar, ki je buog dau človieku je pamet (razum), in človek se na more odpoviedat. Al nie zanimivo? Človek se na more odpoviedat največjemu božjemu daru... Takuo mimo San Rocco an Vernasso za nas je bla tud Kamenica na Matajurje an naj nas so vprašali po niemško, laško al furlansko za pit, smo jim ga ulil, usakemu tud dali tont pašte. Četud bi oni mieli krepo pofarbano an SS na čarni srajci, bi lahko z njim po sloviensko an ta-lijansko zapiel, de le bi se na takuo slavo obnašali z nami. Pamet človieka je razum, je ljubezan, je mier, je parjateljstvo an je an bo še... povsierod, Kamenica! Kar ostane sada je program an ga na kratkim napišem. Po slovienski sveti maši, ki jo je mašavu v Matajurju gaspuod P. Guion pred cierkvijo .vv. Lovranca so škampinjal domači možje, je pieu miešani zbor Pod lipo, K e ko nam je zapieu njega piesam, Ližo an brat sta zagodli z ramoniko; za use otroke kolačarica je predajala zastonj; predstavie-na, za odrasle, turistična karta Nediških dolin.. Potle pa pik-nik gor za vasjo an še gledališče, Renzove pravce, Birtič, Roberto an Ližo nazaj še le z ramoniko, pru tisto našo, to pravo na batone; an še močan glas moškega pevskega zbora Matajur .Na zabimo se kuharce, kelnarce an kelna-ri a n še na zadnje otroke, ki jih je bluo zaries puno an so samuo oni naše upanje, na-dužna an čedna pamet, use naše j utre. Adriano Tudi otroci so na senožeti pošteno uživali Pašta, skuhana na travniku, je bla pru dobra É stata una bella festa, molto sentita, come quelle che riescono soltanto nelle famiglie ben affiatate. L’incontro degli sloveni della provincia di Udine, prima in paese e poi su un prato sulle pendici del Matajur, che si è tenuto domenica 9 agosto e che si proponeva di far rivivere, a quasi 15 anni di distanza, l’incontro culturale di Kamenica, da questo punto di vista è pienamente riuscito. Certo, chi ha vissuto le Kamenice del passato non vi ha ritrovato quella folla di partecipanti provenienti da tutta la regione, dalle vicine Slovenia e Carinzia. Indubbiamente però in quella domenica di agosto sul Matajur era vivo più che mai lo spirito di quella manifestazione che era nata certo per approfondire la collaborazione e lo scambio tra i popoli e le culture vicine, per dare vigore alla cultura della pace e della con- vivenza, ma soprattutto voleva essere un momento di incontro della comunità slovena della provincia di Udine, un momento di festa, un impegno a mantenere saldo il legame con la tradizione culturale, a ridare vitalità alle associazioni culturali che da anni lavorano per riscattare culturalmente ma anche politicamente ed economicamente la nostra comunità slovena. Come per riprendere un filo interrotto, la manifestazione si è svolta lì dove era iniziata, sulle pendici della nostra montagna simbolo. E l’occasione è stata la sagra di S. Lorenzo a Montemaggiore. Dopo la messa in sloveno, celebrata da mons. Pasquale Guion e cantata dal coro Pod lipo di Vernasso e naturalmente da quello locale, sul piazzale antistante la chiesa si è svolta la prima parte del programma culturale. Le associazioni slovene Kronaka rave... Svet Rok nam je Šenku tudi lietos pru liep senjam v Skruto-vim. Puno judi od vsieh kraju se je zbralo, za pet dni, na veliki planji tam po tin kraj ErbeCa. SreCuvalo se je Zlah-to an parjatelje ne sa-muo iz Benečije, pa tudi iz Avstralije, Švice, Kanada, Belgije... an od vsega bližnjega Laškega. Vsi so pohvalil znani liep prestor o-lieuSan s taužint svetilk, lampadin vseh ko-luorju, an vse te druge manifestacjone: ples Ungerežu, žagal darva, napravli razstavo, tekla j’ gjoStra, plesal na brejarje, skakal v diskoteki, cabal balon za udobit trofej an gu-bance od Giudite Tare-zije, venaSal von z žakjaca numerje od loterije, cvarli peteline, kuhal pastosuto, ponujal strukje an guban-ce an naljal sladko vince! Za vse tiste reci, takuo fajno organizane, sem zahvalu tu saboto v Cedade tudi Sindaka Simaca, ki je biu glih parSu iz Rima, kjer je biu Su se komplimen-tierat s predsednikam Skalfarjam. Za ga buj prisarCno pozdravit mu je dau ’no pako na rame an mu jau:- Cao kolega! Sigurno, de Renato ima ražon: Skalfaro je predsednik taljanske republike, on je pa predsednik od komitata svetega Roka!!! Kar so judje hodil pruot duomu, so videl tam po te kraj mosta adnega karabinierja, ki je imeu an kos filestri-na (Cukežna) tu pest an gledu ga parpet za ma-niljo znotra od vrat njega avta, ker je biu zgu-bu kjuč.Tisti, ki so bli blizu, so se smejal na vso muoč. “Ka’ se smiejeta cju dan - je jaju Komaric - tudi ist sem biu zgubu kjuC od mojga avto ’no nuoc an sem s čukežnam odpa-ru vrata!” “Oh ja! Pogledi tu auto, kuo brez skarbi sedi apuntat an s parstam mu namandra-va filestrin:“più a destra, più a sinistra”!!! Kar so zaparli vse kjoske, se j’ pobrau pruod duomu tudi Pe-tar, ki je daržu za roko majhanega Marjaca. “Tata - je jau Marjac -ucera meštra me je v-prašala, kje je Afrika, an ji nisem znu povie-dat, a vieš ti, kje je?” “ Pruzapru kje je na viem - je odguoriu Petar - pa ne more bit zlo delec, ker vsako jutro pride dielat v fabriko v Man-zan an te Carin z bicik-leto!!! Tele zadnje lieta je bluo samuo an kup kamanu, ankrat je bluo votivno znamunje Kapelca se na poderé Za tuole se muormo zahvalit Sergiu Sveta podoba varje JešiCje V JešiCah so v nediejo 9. voSta požegnal lepo malin-go, ki jo je nardila mundja Maruška Ruttar iz tele vasi . Maruška se je rodila v Ord-gionikidze (v Rusiji), nje tata je biu Matteo iz Briega (Dreka), nje mama pa Marianna Crisetig iz Ješicjega (Podutana). Je bla Sele o-trok, kar je doživiela rusko rivolucjon. Kupe z nje družino se je varnila v rojstno vas mame. Je bla mlada CeCa kar je ratala misijonarka an tekrat je tudi začela malat. Nje diela so po cielim svietu. Sevieda, kieki je muorlo ostat tudi v vasi nje mame. Na sred JeSiCja, at na goric, je bla na hisa an na nji, ne Stierdeset, petdeset liet od tega je bla mundja Maruška namalala lepo podobo. Hisa je stariela, pru takuo podoba. Po potresu so zaCel strojit tisto hiso an jo nardil glih tako, kot je bla priet, s kamani, s pajuolam. Kar hiSa je bla postrojena nie bluo vic malinge od Maruške an vasnjanom se je hu-duo zdielo. Ona pa je Se ankrat zvestuo parskocila na pomuoC. Pomalala je sveto podobo, da bo spet varvala vse vasnjane. V saboto 8. voSta so jo gor nastavli an v nediejo 9., takuo, ki smo tle na varh napisali, je parSu gaspuod za jo požegint. Vasnjani so napravli tudi an minen rinfresk an vsi kupe se veselil. Na pot, ki peje iz Klenja v TarpeC, glih na ovoutu, blizu ’ne hise ki na samin stoji ( po domaCe telemu prestoru pravejo “go par Brigid” al pa “Pod Celo”), stoji na kapelca. Za resnico poviedat tele zadnje lieta se je videlo samuo an kup kamanu pokritih z garbido an z lazo. Ankrat... Ankrat tiste znamunje je bla ’na votivna kapelca od judi ki so živiel v Klenji. 15. junija, za svet Bid, so Klenjan imiel rogacjone (tiste precesije po sanožetih an njivah za prosit Boga an svečenike, de naj dajo dobro pardielo kimetam). Na rogacjonah vsakoantarkaj, kjer je biu položen kajšan k-riž, so se judje ustavjal an z-molil. Par telim znamunju je bla narguorša tapa. Prav-ca prave, de kar je precesija parsla tle so bli judje že vse litanije zapiel, nieso viedel vic kerega svečenika parkli-cat na pomuoC, takuo de so zapiel: “Sveta mmmmmm, ora prò noooobis”. Nu, cajt je Su napri an tista kapelca je bla pru v sla-vem stanju. Je bluo korlo al jo podriet al jo postrojit, tuole so pravli vsi tisti, ki a-tu tode hodejo, obedan pa nie uagu ne jo podriet, pru takuo jo postrojit. Anta... Anta, al poznata Sergia iz Klenja (Bevilacqua po preimku?), tistega Sergia, ki puno liet je prelietu po v-sieh naših dolinah za pre-bierat kontatorje od luC? On nie jau ne Stier ne pet. Je S-tudieru, de je bluo pru Skoda podriet tiste znamunje, ki, CeS al neCeS, je kieki naSega, je an part življenja Klenjaju. An dan je Sergio kupe s svojimi parjatelji Janko an Vinko Su gor, zaCeu targat dol garbido an lazo, vepodiu je pudgane, mis, lipere, skarpjone, ki so bli v tisti kapelci usafal strieho nad glavo. Potlè je kupu ciment an vse kar kor an jo zaCeu strojit. Vsak dan ki gre napri, kapelca ratava lieuS. Kar dielo pride h koncu, Sergio Zeli postavt notar podobo svete Barbare, de bo varvala vse tiste, ki atu tode hodejo al par nogah al z maki-no. An je pru potriebno tuole, sa’ tista pot je nomalo nagobarna. Je Se za reC, de do seda je sam Sergio vete-gnu uoz gajufce za plaCat material , bi bluo pa pru, de kajSan bu mi parskoCu na pomuoC. Sergio, ste pru bardak, troStamo se, de Se kajSan nardi kieki takega, sa’ tle par nas imamo puno bogatiji, ki so nam jih naši te stari zapustil v dobrem stanju an ki mi niesmo znal ohranit. Poderjajo se kapelce, poderjajo se cierk-va...Vsakoantarkaj prebrat tako novico nam stor dobro, Na fotografiji videmo Sergia (tu sred) kupe s parjatelji Janko (na Cepami) an Vinko na te pravi. N as mie h puobčja iz Belgije ■ “Se klicem Stefano, ro-diu san se tle v Belgiji 28. obrila lietos an tle bom ži-veu kupe z mojo družino, pa visno visno, de me bota pogostu vidli an gor po Ne-diskih dolinah, sa’ iman nona iz Dreke an nono iz Sriednjega an Ceglih že od nimar žive tle v Belgiji, pogostu se vračajo dol. Tudi muoj tata je zlo veseu prid dol tode. Ben seda, van po-viem cega san: mama je Sabina Saitta, tata je pa Marco Crainich. Moji noni po tatu sta Renato Ferjanou iz Dreke an Liliana Qualizza -Tamažacuova iz Sriednjega. Noni so zlo povezani z njih rojstnim kraju an telo ljubezan do njih zemlje so jo dal tudi mojmu tatu Marcu. Muoj tata je tudi v vodstvu, diretivu od Zveze slo-vienskih izseljencev v Ta-minesu.” Stefano, se trostamo de nas prideš preča gledat an ti želmo, de bos rasu zdrav, veseu an sreCan. Domad senjam Ce želta pokušat Strukje kuhane an peCene, gubanco, kruh... pa ne tiste kupjene po butigah, paC pa tiste na-rete tan doma, pa tudi domaci salam, ser an druge dobruote, pru takuo Cut piet naše lepe slovienske piesmi, plesat na sred vasi grede, ki kajSan nategava rimoniko, se pomenat an se posmejat v mieru, pridita v nediejo 30. voSta v Carnivarh, ’na vas v podbonieškem kamu-nu, kjer hvala Bogu je ostalo Se kieki naše preteklosti, kjer se Sele redi Zvino, kjer Sele siecejo travo an kjer je Sele odparta mlekarinca na sred vasi. Telo nediejo bo praznik za vse vasnjane, pa Ce prideta tudi vi, na stuojta se bat, vas sprejmejo z velikim vesejam. Pridita! Kuo sta vesela Daniela Vogrig - Polonkna iz Velikega Garmika an Cristian Ovan iz Čedada! Bi na moglo bit drugače, sa’ sta se kumi poročila (pruzapru njih poroka je bla že maja an tekrat smo bli napisal novico). Danieli an Cri-stianu, ki Zivta v Ažli, želmo puno sreCe an veseja. SreCo an veseje mlademu paru Notizie fresche I giornali e le riviste, ora si possono acquistare a Prato di Resia! É stato infatti istituito un servizio di rivendita di quotidiani e riviste. Il servizio in funzione da alcune settimane offre la possibilità di accedere alle informazioni quotidiane al sorgere del sole; un bel passo avanti se si considera che prima bisognava andare a Resiutta (la località più vicina) per acquistare un giornale oppure, attendere le prime ore del pomeriggio per riceverli, tramitre abbonamento postale. Nuova azienda Nel paese di Stolvizza arriva una ditta tedesca di Merano E’ stato acquistato recentemente l’immobile sito in frazione Stolvizza di Resia, in cui aveva sede la Cooperativa Agricola “La Valle dei Fiori”. La società, come i nostri lettori ricorderanno, era sorta con lo scopo di consentire alla propria base sociale, ai resiani, una occupazione permanente in agricoltura e con il proponimento di ottenere la massima produttività dalla terra. La cooperativa “Ta roZyna dolina” era nata con i migliori propositi, ben presto però aveva incontrato le prime difficoltà che avevano ostacolato la crescita e l’ampliamento dell’attività. La gestione era così fallita in quanto era venuto a mancare il presupposto di solvenza e, la stessa era stata posta in tutela a una procedura di tipo concorsuale. Questa procedura sembra essersi conclusa il primo luglio 1992, quando è stato ceduto alla ditta tedesca Neuero con sede a Merano. La ditta Neuero ha interesse a ristrutturare il fabbricato, avendo infatti acquistato l’impianto perchè intende utilizzare i locali installandovi un laboratorio - officina di assemblaggio di parti componenti motori e attrezzature ad uso agricolo. Ma quali i vantaggi che potrebbe trarre la comunità della Val Resia? Innanzittutto è da rilevare e sottolineare l’opportunità di usufruire un immobile ampliamento attrezzato, che altrimenti rimarrebbe inutilizzato con enorme spreco di capitali. Un fatto importante se si considera che è stato il risultato di un lavoro collettivo; il sogno di più generazioni; l’operato di molti uomini e donne che offrendo il loro ingegno, la loro forza, il loro amore per la terra, hanno acceso, seppur per breve tempo, una speranza. E vedere con il passare del tempo crollare ogni speranza, spezzata dalle difficoltà, ha colpito come una pugnalata l’intera collettività. Ma ancora più importante è il fatto che l’edificio ospiterà un’altra iniziativa e-conomica. Crescerà e si consoliderà una nuova forza lavoratrice, una moderna azienda. Un progetto si spera, non troppo azzardato nè illusorio, ma coperto della necessaria disponibilità economica che potrà assicurare una base industriale anche a Resia. Catia Quaglia Sportello bancario a Resia? Cresce in Val Resia la volontà di garantire un futuro alla comunità resiana; u-na coscienza che parte dalla base sociale, ma che trova appoggio nelle istituzioni locali. Vengono infatti ricercate nuove strade, atte a salvaguardare il patrimonio collettivo e si propone l’apertura di nuove attività.. É uno sportello bancario, un primo progetto che l’attuale amministrazione intende istituire. Tre sono le banche che sono state interpellate: la Banca del Friuli, il Banco Ambrosiano Veneto e la Cassa rurale ed artigiana di Campo rosso. A11’appello non ha risposto la Banca del Friuli, mentre molto interesse è stato dimostrato dalle altre due aziende. Si attende ora che la Banca d’Italia conceda l’autorizzazione. Četrtek, 27. avgusta 1992 Ricco programma di iniziative culturali nella Valle dei fiori Izid knjige o brusačih Finestra su Resia Izpod peresa Rezijana Longhina Kulturno poletje v Reziji so obogatili prejšnjo soboto na Osojani, kjer je Kulturno društvo Rosajanska dolina iz Vidma predstavilo knjigo Antonia Longhina “Val Re-sia - Terra di arrotini”. Gre za dragocen prispevek pri spoznavanju rezijanske polpreteklosti, predvsem njene specifičnosti. Se do pred nekaj leti so v poletnih mesecih rezijanski brusači na karakterističnih kolesih-delavnicah potovali iz kraja v kraj. Vsakič, ko so se ustavili v kaki vasi, se je okoli njih zbrala pisana druščina otrok, ki je z veliko radovednostjo sledila brušenju nožev, Škarji in drugega orodja, se veselila ob njihovi spretnosti pri popravljanju dežnikov in pri kleparjenju loncev in drugih kovinskih posod. Sodoben Cas je v bistvu zredčilo vrste rezijanskih brusačev. Nekateri so staro kolo zamenjali s trgovino, drugi, predvsem starejši, pa so prenehali z dejavnostjo. Longhino ni nov taksnim knjižnim podvigom, saj je pred leti že napisal knjigi o rezijanskih mlinih ter o pridelovanju jabolčnega sadjevca (sidro). Zgodovina rezijanskih brusačev se nekako zaCenja v prejšnjem stoletju, ko so se Rezijani po uspešni “prekupCevalni dejavnosti” usmerili v novo obrt brusačev. Posel ni bil lahek, saj so spočetka pes, z ogromnim brusom na hrbtu, hodili iz vasi v vas. Pravo “revolucijo” v tem delu je vnesel leta 1927 Isidoro Valente -Bobòn, ki si je omislil kolo-delavnico, ki mu ga je izdelal mehanik iz TržiCa. Odtlej so rezijanski brusači o-biskovali naSe kraje na ka- Toni Longhino-Livin rakteristicnih vozilih, ki so ostala marsdikomu v živem spominu. Na sobotni predstavitvi so o pomembnosti knjige za vrednotenje rezijanske zgodovine spregovorili predsednik Kulturnega društva Rosajanska dolina Sergio Barbarino, Zupan iz Rezije Luigi Paletti ter deželni odbornik Ivano Benvenuti. Prof. Francesco Miceli, raziskovalec in zgodovinar, je podrobno predstavil Longhinovo knjigo in izpostavil specifičnost Rezije tudi kar zadeva u-veljavljanje narodnega sožitja, ki je značilno za te kraje “etnične zmede”, kot jih je opisal sam Miceli. Avtor knjige Antonio Longhino pa je poudaril, da knjiga hoCe biti izraz hvaležnosti do rezijanskih brusačev, ki so s svojo delavnostjo predstavljali Rezijo v svetu. Ob koncu pa ni izključil možnosti, da bo v kratkem zaCel z novo raziskavo iz bogate zakladnice rezijanskega obrtništva in k-metijstva. Rudi PavSiC In agosto per la la comunità si ricompone Agosto è per la Val Resia, ma non soltanto ovviamente, il mese degli incontri, della festa, della famiglia che si ritrova, della comunità che assieme ai suoi emigranti anche se per un breve periodo si ricompone e riprende vigore. La lingua, i canti popolari e le tipiche danze al suono della citira e della bunkula sono l’anello, il vincolo che unisce e ricollega i figli di una stessa madre. E naturalmente tutta la valle all’ombra del Canin si veste a festa e si prepara ad accogliere i resiani provenienti da ogni dove. L’appuntamento è per la Smarna misa, a metà agosto. Ed è proprio in quest’occasione, quando più che mai è vivo il legame con la tradizione culturale, che ormai da 5 anni si apre “una finestra sul futuro”. Si tratta di una rassegna econo-mico-culturale dove vengono raccolti e presentati i prodotti dell’artigianato artistico locale e la più recente produzione culturale resiana. S. Zuzzi, iz Osojan : eden zadnjih rezijanskih brusačev (desno) Rezijanski obrtnik Guerino Ma-dotto pri delu (levo) libro “Val Resia - Terra di arrotini” di Antonio Lon-ghino-Livìn, pubblicato dal circolo resiano di Udine Rozajanska dolina. Il libro fa seguito ad altre due ricerche, sempre di Antonio Longhino, sui mulini e sulla produzione del sidro che dannno un importante contributo allo studio ed alla conoscenza delle tradizioni e della cultura resiana. Il libro è arricchito da un interessante materiale fotografi- co. Quest’anno poi ad arricchire la già varia ed interessante offerta culturale, è stata aperta a Stolvizza la tipica casa resiana, futuro museo etnografico, dove è stata allestita intanto la cucina. A segnare il ritmo di questo bell’agosto resiano, è stato come sempre il ballo sia nella sua veste più curata, presentato dal gruppo folkloristico resiano, sia nella sua veste più genuina con il ballo in piazza. per la Val Resia è sempre accompagnata da manifestazioni culturali. Quest’anno i resiani ed i numerosi turisti hanno potuto partecipare ad uno spettacolo originale, una rappresentazione teatrale realizzata in italiano e resiano. Si è trattato della trasposizione di una favola “Te bolni puli te z-drave” (Il malato porta il sano) a cura della cooperativa teatrale udinese Damatrà e con la regia di Ugo Minuto-Io. Tra gli interpreti c’era anche la poetessa resiana Silvana Paletti. La rappresentazione che unisce la tradizione culturale del passato con un impegno per il futuro a mantenere viva la cultura resiana è stata riproposta anche a conclusione della festa domenica 16 agosto. Dal 20 al 23 agosto poi c’è stata la tradizionale fèsta di Oseacco. Momento centrale dei festeggiamenti è stata la presentazione del L'iniziativa che ha avuto il patrocinio del Comune di Resia è stata organizzata dal circolo culturale Rozajanski dum e dalla ZSKD-Unione dei circoli culturali sloveni, concretamente e realizzata da Luigia Negro. La mostra che intende indicare una prospettiva di crescita anche economica Silvana Paletti Šport novi mata J ur Četrtek, 27. avgusta 1992 7 A Cividale entra in funzione il nuovo impianto Piscina al via La gestione affidata dal comune alla Polisportiva Tre che ha previsto un periodo di prova fino a settembre S. Pietro scalzato da S. Leonar Avvincente finale nel torneo di calcio dei comuni SSpìP«*: E7 Brumai il vincitore A conquistare il 5. Giro ciclistico delle Valli del Natisone, svoltosi domenica 9 a-gosto, è stato Riccardo Brumat, del Ve Cervi-gnano, che ha dominato la gara nella parte finale che lo ha visto primo al Gp della montagna a Masseris con un vantaggio di 3 minuti che ha mantenuto fino al traguardo nei confronti di Cristian Bre-scancin e del compagno di squadra Mauro Marega. Al via oltre una cinquantina di concorrenti provenienti da Friuli, Veneto, Slovenia e Croazia. Si è conclusa lunedì 17 a-gosto a Scrutto la seconda edizione del torneo dei Comuni di calcio valevole per l’assegnazione del Trofeo Gubane Giuditta Teresa, che è stato conquistato dalla formazione di casa del S. Leonardo sui campioni u-scenti del comune di San Pietro al Natisone. Sono stati necessari i tempi supplementati per designare la squadra vincente. 11 S. Leonardo era passato in vantaggio per 2-0 con reti di Walter Chiacig e Stefano Dugaro (rigore), quindi una doppietta di Federico Szk-larz aveva portato il risultato in parità. Un gol di Antonio Dugaro ha quindi deciso l’esito della finale, seguita da un folto pubblico. Nella finale di consolazione, giocata il giorno precedente, la squadra di Tor-reano, per conquistare il terzo posto, è stata costretta ai calci di rigore dalla formazione di Grimacco/Drenchia dopo che anche questa partita si era conclusa sul 2-2. Il calcio che conta ritorna a settembre con la Coppa Italia Manca meno di un mése all’inizio dei campionati dilettanti, che vedranno impegnate le nostre squadre. Nel campionato di Promozione la Valnatisone, allenata quest’anno da Roberto Peressoni, é stata inserita, su sua richiesta, nel girone B, che la vedrà gareggiare con Aquileia, Cormone-se, Costalunga, Flumignano, Fortitudo Muggia, Gonars, Juventina Gorizia, Lucinico, Primorje, Pro Fiumicello, Ruda, S. Luigi, Trivignano, Union ’91 e Varmo. In attesa del campionato la Valnatisone ospiterà il 6 settembre la Serenissima per la Coppa Italia. La domenica seguente giocherà a Tavagnacco, mentre il 20 settembre riposerà. Molto impegnativo il campionato degli Juniores regionali (ex Under 18) che giocheranno contro Aquileia, Bres-sa, Cussignacco, Flumignano, Gemonese, Gonars, Grade-se, Pasianese/Passons, Pro Fagagna, Pro Fiumicello, Ruda, Serenissima Pradamano, Tavagnacco, Tricesimo e Varmo. A guidare la formazione anche quest’anno sarà il riconfermato tecnico Ezio Castagnaviz. Per quanto riguarda Pulfero e Savognese c’è da rilevare il cambiamento dei tecnici: a guidare gli arancioni sarà Lucio Zorzenone di Cividale, mentre i gialloblù saranno allenati da Luciano Bellida. Marcialonga dell’amicizia In occasione della tradizionale della “Bandimica”, che avrà luogo il 6 settembre, la Pro loco di Canebola con il patrocinio dei comuni di Faedis e Tolmin organizza la “Marcialonga dell’amicizia internazionale”, alla quale sono invitati a partecipare tutti gli sportivi ed appassionati. Il programma prevede il ritrovo a Staro Selo, presso la trattoria da Franko alle 9.30. La partenza sarà data alle IO. La marcia avrà il seguente itinerario: Staro Selo, Gorjana, Podbielo, Robedischis, Canebola, per un totale di 18 chilometri. Per i meno preparati la partenza avrà luogo a Podbielo. Alle 13 è previsto l’arrivo a Canebola. j Camminata perle Valli Si svolgerà domenica 30 agosto la marcia non competitiva “Su e ju pa Sclava-nia”, organizzata dalla sottosezione Val Natisone del Club alpino italiano di Cividale. A disposizione ci sono tre percorsi alternativi, di 12, 30 e 40 chilometri. La partenza verrà data alle 8 presso l’Albergo Belvedere di S. Pietro al Natisone, dove è previsto anche l’arrivo, entro le 17. Sono previsti lungo i percorsi alcuni posti di ristoro. Ritorna così una manifestazione che ha ottenuto nelle passate edizioni un grande successo di partecipazione con appassionati giunti anche dall’estero. Lunedì 24 agosto è entrata ufficialmente in funzione la piscina comunale di Cividale. Fino a settembre, con l’inizio delle scuole, ci sarà un periodo di prova per vedere la risposta del pubblico al nuovo impianto, come ci ha riferito il presidente della Polisportiva tre, la società che gestisce la piscina per conto del comune, Marco Errico. L’orario attuale per accedere agli impianti va dalle 15.30 alle 19.30, dal lunedì al sabato. L’ingresso costa 6000 lire per gli adulti, 4000 per i ragazzi fino a 14 anni. La squadra S. Leonardo che ha vinto il torneo di calcio Uatleta cividalese ha dimostrato di essere la più forte in campo nazionale D settimo posto al Tour de France rilancia la Turcutto tra le grandi Il Tour de France femmi- La Van Moorsel in azione La francese Jeannie Longo nile, nato nel 1984 per sparire sei anni più tardi e riprendere quest’anno, si è disputato dal 13 al 23 agosto partendo da Parigi e concludendosi sull'Alpe d’Huez. Al via le migliori specialiste del pedale reduci dalle Olimpiadi di Barcellona, dalla campionessa olimpica Kathryn Watt, australiana, alla vice Jeannie Longo, francese, dalla campionessa mondiale Leontien Van Moorsel, olandese, alla nostra Maria Paola Turcutto. Per la ciclista cividalese il Tour è iniziato sotto la Torre Eiffel con un 13. posto nel prologo di tre chilometri a cronometro, prova disturbata da pioggia e forte vento. Mantenendosi sempre nelle prime quindici, c’era la speranza di un buon piazzamento, anche perché nel finale il Tour riservava alcune tappe molto dure in salita. Nel complesso si può certamente dire che il setti- Maria Paola Turcutto, l'olandese Van Moorsel, e la tedesca Rossner sul podio nel Tour de l’Aude mo posto conquistato alla fine da Maria Paola é più che soddisfacente. L'atleta della Polisportiva Valnatisone è stata preceduta dalla vincitrice del Tour Van Moorsel, che ha beffato la trentasettenne grande favo- rita Longo per soli 9 secondi. Terza la belga Van De Vijver, distaccata di 4’09”. Prossimo appuntamento per Maria Paola è per domenica 30, a Valencia, nel mondiale dei 50 chilometri a squadre. Četrtek, 27. avgusta 1992 SPETER Sriednje-Kravar Je paršla Valentina Se ankrat so na vrata od hiSe, kjer živi mlada družina obiesli flok roža: rodila se je Valentina. Srečna mama je Mariangela Tedoldi - Drejutova iz Sriednjega, sreCan tata pa Paolo Qualizza - Vizontu iz Kravarja, ki je puno liet preživeu tam v Kanadi. Valentina je srečna, tan doma je ušafala še ’no sestrico, ki se klice Anna an ki miesca novemberja bo imiela dvie liet. Valentina, ki bo živiela z nje družino v Spietre je parnesla puno veseja vsiem an vsi mi želmo nji an sestrici Anni, da bi rasle zdrave, vesele an sreCne. Petjag Zapustila nas je Pierina Podrecca V špietarskem rikoverju, kjer je živiela tele zadnje cajte je umarla Pierina Podrecca uduova lussa. Učakala je 86 liet. Zapustila je hci Valentino, sinuove Olinta an Giorgia, zet an vso drugo žlahto. Pogreb Pierine je biu v S-pietre v torak 25. vošta po-pudan. ČEDAD Preserje-Sriednje Zibiela v mladi družini Maria Cernetig (buj poznana kot Marietta) - Jonezo-va iz Preseriji an Giacomo Tedoldi -Drejutu po domaCe iz Sriednjega sta ratala mama an tata. Rodila se jim je PISE pru frisna an liepa Cicica, dal soji ime Giulia. Giulia bo kupe z mamo an s tat živiela v Rualis an vsi ji želmo, de bi bluo nje življenje sreCno an veselo. SOVODNJE Podar Se je rodila Federica V videmskem Spitale se je v Cetartak 6. vošta rodila Federica, liepa CiCica, ki je parnesla puno puno veseja mami an tatu, pa tudi žlahti an parjateljam. Nje mama je Patrizia Cernoia iz Gorenjega Bar-nasa (ki je tudi letala na rally kupe z bratam), sreCan tata pa Alessio Vogrig iz Podarja (Sauodnja). Federica, de bi bluo toje življenje veselo an sreCno! Ceplešišče Pogreb v nasi vas Na svojim duomu je u-maru Francesco Cudrig, i-meu je 75 liet. V žalost je pustu ženo Margherito, hCere Valerio an Luciano, zete Enza an Pietra, navuode, brata, sestre an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v CeplešišCu v Cetartak 6. vošta popudan. GRMEK Hostne Zbuogam Amalia V Cedajskem Spitale je v pandiejak 3. vošta umarla Amalia Primosig, uduova Floreancig, Na Varhu tih po domaCe. Imiela je 85 liet. Puno cajta je bla v Cedajskem Spitale, kjer so jo gle- dal ozdravet. V žalost je pustila sinuove, nevieste, zet, sestre, navuode, pranavuode an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu gor na Liesah v sriedo 5. vošta. ^SVET LENART Hrastovije Purton za noviče V nediejo 23. vošta zjutra je bla tle po naših dolinah slava ura, daž an vietar, ku de bi bluo na naglim paršla jesen, pa popudan sonce se je spet parkazalo an sijalo na poroko mladega para tle z naših dolin. V liepi cierkvi v Poduta-ni sta se poročila Giuliana Carrer iz Hrastovijega an Roby Caucig iz Gorenjega Tarbja, ki pa že vic cajta živi dol v Vidme. Okuole njih se je zbralo puno žlahte an parjatelju. Potlè ki sta jala njih “ja” sta se spet varnila v Hrastovije, kjer ta pred hišo od Giuliane je biu napravjen liep purton an kjer parjatelji so jim nardil puno škercu. Giuliani an Robyju, ki bota živiela v Skrutovem želmo veselo an sreCno skupno življenje. Kravar Smart mladega moZa V Cedajsekem Spitale je umaru naš vasnjan Luigino Qualizza - Tapoluk po domaCe. Biu je masa mlad za umriet, sa’ je imeu samuo 43 liet. V veliki žalost je pustu brata, sestro, mamo, kunja-de, navuode an vso drugo Z-lahto. Pogreb nasrecnega puoba je biu v Kravarje v nediejo 9. vošta popudan, puno judi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. SREDNJE Oblica Zbuogam Rosario Nie besiede, ki bi mogla poviedat kar Človek Cuje v sarcu, kar se zgodi kieki takega, ku kar se je zgodilo v nediejo 16. vošta v Oblic. Tisti dan smo se vsi veselil du Skrutovem, kjer je biu svet Rok al pa drugod, sa’ so bli zadnji dnevi poCitnic, feriji. Le grede an mlad puob je decidu, de nie vic varglo ratingo živiet na telim svietu. S pušo je dau zadnji žlah svojemu življenju. Takuo nas je Rosario Ruttar za nimar zapu-stu. Imeu je samuo 28 liet. Z njega smartjo je v veliki žalost pustu mamo, sestre an vso drugo žlahto. Zapustu je tudi parjatelje, sa’ Rosario jih je imeu puno. Na žalost, obedan mu nie mu pomagat premagat težave, ki ušafamo vsak dan na naši pot an ki lohni za Rosaria so ble prevelike. Zadnji pozdrav nasrecnemu puobu smo ga dal tle v O-blici v torak 18. vošta. Gorenj Tarbi Umaru je Giuseppe Balus V videmskem Spitale je v pandiejak 24. vošta umaru naš vasnjan Giuseppe Ba-lus-Tonacu po domaCe. 1-meu je 68 liet. Na telim svietu je zapustu ženo, sina, hCer, neviesto, navuoda an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Gorenjim Tarbju v sriedo 26. vošta popudan. PET AR MATAJURAC O treh tetah hudih štrijah in o gaspuodu pre Antonu = Kronaka Informacije za vse POLIAMBULATORIO V SPIETRE Ortopedia doh. Genova, v Cetartak od 15. do 17. ure. Chirurgia doh Sandrini, v cetartak od 11. do 12. ure. GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noc je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. UFFICIALE SANITARIO dott. Claudio Bait Sv. Lenart v sredo od 13.00 do 13.30, v petek od 8.30 do 9.30 Speter v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, v torek od 10.00 do 11.15, v Četrtek (samua po dogovoru), v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00 Podbonesec v Cetartak od 8.30 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ v torak od 11.00 do 14.00 v pandiejak, Cetartak an petak od 8.30 do 10.00 Pediatria: dr. TRINCALI v pandiejak od 8.30 do 10.30 dr. STALLONE REBESCO v cetartak od 15.00 do 18.00 Psicologo: dr. IIOLZON v torak od 8.00 do 13.00 Ginecologo: dr. SGAVAZZA v torak od 8.30 do 10.00 Za apuntamcntc an informacije telefona! na 727282 (urnih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA Iz Čedada v Videm: ob 5.55,6.45,7.25,8.10,8.55, 10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Čedad: ob 6.20,7.05,,7.45, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40,22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Ccdad........7081 Bolnica - Ospedale Videm........5521 Policija - Prva pomoč............113 Komisariat Čedad ....731142-731429 Karabinjerji.....................112 Uffftcio del lavoro Collocamento..................731451 INPS Čedad....................700961 URES-INAC.....................730153 ENEL Čedad 700961 -700995 ACI..............................116 ACI Čedad.....................731987 Avtobusna postaja Rosina........................731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Čedad...................700700 Cedajska knjižnica............732444 DvojezCni center Speter.......727490 K.D. Ivan Trinko ,............731386 Zveza slov. izseljencev.......732231 OBČINE - COMUNI Dreka.........................721021 Grmek.........................725006 Srednje.......................724094 Sv. Lenart....................723028 Speter........................727272 Sovodnje.................... 714007 Podbonesec....................726017 Tavorjana.....................712028 Prapotno......................713003 Tipana........................788020 Bardo.........................787032 Rezija..................0433-53001/2 Gorska skupnost-Speter 727281 V toplih pasjih dnevih sem se upraSu, zakaj sem biu oStrijan, da nisem mu iti lietos na počitnice. In ker sem biu oštrijan, vam bom donas pisu o >Urijah. Po naših vaseh so, kot po drugih slovenskih krajih, razširjena praznoverja, vraže, Čarovništvo (štrione-rija) v obliki obrambnih že-gnov, rotenj, zagovorov preganjanju strupenih in na-varženih boliezni, proti hudobnim duhovom in kar je z njimi povezano. Strije in štrijoni so dveh sort: hudobni, tisti, ki die-lajo slavo ljudem, in te do- bri, tisti, ki preganjajo, po-strajajo hudobije in vse slave red te parvih. Par nas so še Zenske an moške, ki o-pravljajo to dielo, pa zgodba, ki vam jo tle napišem, se ni zgodila v današnjih d-nevih,, paC pa v starih caj-tih, že davno od tega. Napisana bo takuo, kot mi jo je poviedala stara nona nekega zimskega veCera, ko sem biu Sele otrok. Sedeu sem za kotam, po-tiku darva na ognjišče, da bi plamen svietu stari materi, ki je par ognjišču predla vu-no. Zuna je biu sibirski m-raz. Vietar je žvižgu an tulu. m MoCnuo je snežilo.]'r Hiša an vse okuole nje je bluo odieto z debelo bielo odejo. Pravljična nuoC, primerna za pripovedovanje pravljic an zgodbic. Ko sem poluožu na o-gnjišCe dvie debele bukove poliena, sem se obarnu proti stari materi (takrat niesmo prav li nona. Nonam smo prav li ta stara mama), in jo prosu: “Stara mati, povejte mi kajšno pravljico, že dugo mie nieste obedne povieda-la!”“Kakšno pravljico naj ti poviem? Tiste, ki jih znam, sem ti že pripovedovala”, A7CA SALE TRATTORIA GOSTILNA Chiuso il mercoledì Zaprto ob sredah STREGNA/SREDNJE Tel.«)432) 724118 Cucina casalinga genuina piatti locali e selvaggina Pristna domača kuhinja domaCe specialitete divjačina Si consiglia la prenotazione / Prosimo Vas, da rezervirate mi je odgovorila, pa jaz sem le napri vprašu, se nisem udau. Viedeu sem, da jih zna nešteto puno in da bi vseh ne mogla poviedat niti v enem celem lie-tu. “Povejte mi kajšno staro zgodbico, nu, mati! Kaj o beledantih, krivapetah al pa o štrijah mi povejte!” “.Nu, dobro” je začela “poviedala ti bom resnično zgodbo o čarovnicah al pa o š-trijah, kakor jih sada ime-nujete.Strije in štrijoni so hudobni ljudje. Gorje človeku, katerega vzamejo na piko. Donas jih je malo, pa ko sem bla jaz mlada, so bli skor za vsakim kotam.Poznala sem tri Lužnikove sestre, tete, iz Starmice, ki so ble vse tri š-trije. V dolini, na reki Kozici, so imeli Lužni kov i malin, kakor ga imajo še dandanes. Po navadi so dielale vse tri sestre v malnu.Najlepše se spominjam Terezije, ki je najstarejša od njih. Bla je srepa in garda, da nas je bluo v-seh strah pred njo. se nadaljuje BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314-730388 FILIALE Dl CI VID ALE Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 CAMBI Martedì MENJALNICA -Torek 25.08.1992 valuta kodeks nakupi prodaja fixing Milan Slovenski Tolar SLT 13,25 14,00 Ameriški dolar USD 1040,00 1110,00 1083,30 Nemška marka DEM 753,00 772,00 762,06 Francoski frank FRF 222,00 227,00 224,19 Holanski florint NLG e 65,00 680,00 675,99 Belgijski frank BEK 35,50 37,25 36,99 Funt Sterling GBP 2130,00 2160,00 2134,95 Irski Sterling IEP 1990,00 2020,00 2022,70 Danska krona DKK 1 95,00 198,00 197,25 GrSka drahma GRD 5,90 6,50 6,15 Kanadski dolar CAD i 70,00 910,00 910,80 Japonski jen JPY 8,55 8,80 8,66 Švicarski frank CHF 853,00 870,00 860,90 Avstrijski Šiling ATS 106,00 110,00 108,28 Norveška krona NOK 190,00 194,00 192,82 Švedska krona SEK 205,00 210,00 208,81 Portugalski escudo PTE 8,40 9,25 8,68 Španska peseta ESP 11,25 12,10 11,81 Avstralski dolar AUD 730,00 780,00 772,70 Finska marka FIM — — 276,75 Jugoslovanski dinar YUD — — — HrvaSki dinar HRD 3,00 4,00 — Europ. Curr. Unity ECU — . — 1545,30