Kr®d,,HV0 na .Starem tr^n štev. 19. Telefon .J ‘ "e®* — Upravuištvo je na Marijinem trgn Stev. 8. — Telefon Stev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 40 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov j. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — lioplsl naj se fronkirajo. — ltokopisi se ne vračajo. 149. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto ... K 84 — Pol leta . . . „42 — četrt leta ... „21-— za mesec . . . 7>— za inozemstvo: za celo leto naprej K95 — za Pol leta „ „ 50 — “ tetrt 'e,a * „ 26-- za mesec > g._ V Ljubljani, sobota 21. junija 1919. II. leto. ...■-■—II- |........ MU ...... Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in si-'f v cer 1 mm visok ter 45 mm nstor za enkrat ' ■ °!rf ečkrat popust. Naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. Na pismene naročbe bres pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. I V * » Sestava nove vlade v Nemčiji. Nemčija podpiše mirovno pogodbo. — Boji na. Slovaškem ugodni za Čehoslovake. Intrige veleposestnikov proti agrarni reformi. — Invalidni dan. Sveta aliansa 1919. Po končanih težkih vojnah ki so za\°vr h h r°-‘ Napo,eonu P°d geslom ,,za svob-do m pravico-, so sklenile Avstrija, Rusija in Prusija 1. 1815 med se kij zvezo v obrambo evropskega miru in ravnotežja; to zvezo poznamo Pod imern m svete alijanse. Prosluli *nez Metierriieh ji je bil oče. Prestol w«£erkev sta se zvezaia v zaščito mpaanske8a duha, ki naj bi vlada' drh Sosed!- V resnici je pa bila to stekla odpirat in gredoč podrla stol. ter Se Je potuhnila na zofo, odprla knjigo in zvezek trjn rotyde pomignila Križaju k sebi; ko je vstopil JU je že slišal fantazirati na slepo: enak 8 P*US kos3nus beta . . . kvadrat ... je 0 ■ • • stoj, tam piši minus! . . . Kosinus alfa ...» en , ?medenost formule je iznenadila humanista v 1 jn 1 113er| kakor Križajeva navzočnost ob pozni uri kakrf sai?^m z Vido; zaslutil je prevaro in poduhljal iz£inVVOlu na. sledl> Rdečica> ki še ni bila utegnila 'tPu . r'n'b bc' Je podvojila njegovo sumnjo. !‘ se 5p zakadil, »odkod ta nova mate-vidim ..._Ooo — skrivaš mi Fokaži — takooo! Saj tukaj sploh ni -—t " Milan— - da ne svoje napake in slabosti kaže, saj je Napoleon sam nekoč priznal, da je Nemce zato premagal, ker so že naprej v javnosti zbobnali, kje se armada' nahaja in je torej vedel ukreniti potrebne protiukrepe — vendar čutimo in opravičujemo jezo, ki naše poštene ljudi. ob koroški in italijanski nepoštenosti navdaja. Toda boljše od ogorčenosti te praktično delo. Kako smešni se nam dandanes zde jesenski protesti Ljubljane proti ne-števiinim koroškim prekoračenjem demarkacijske meje; mesto Lavriča z 60 možmi bi bili dali pooblastilo Maistru, ki bi bil takoj ob novem letu zasedel z zadostnimi močmi celo Koroško do Šmohora in vseh protestov in razburjanj bi ne bilo treba; mesto nezadostnega moštva koncem aprila, bi bili takoj poslali toliko divizij kakor v maju, pa bi danes drugače Italijani gledali Mesto parole, da treba Celovec izstradati, bi b li skrbeli za aprovizacijo in vse ljudstvo (brez jnteligence seveda) bi bilo z nami že ob novem letu; saj so številne napade po slov, delu Koroške povzročili le pomanjkanje in glad! In pred vsem: z odposlanci nič paktirati, temveč vojaško celo akcijo do konca speljati. Dandanes nam pa ne preostaja druzega, nego iskati sotrpinov na za-lodu ir. ti so — Tirolci. Kakor je bila in je še med Trbižem in Celovcem (sedaj Spitalom) prijateljska zveza — takoj po našem napadu 29. aprila je bila italijanska vojaška mis ja v Celovcu, in enako poz.mi nekaterikrati, tako vračajmo md Toda naša Ljubljana s svojimi „krogi“ je preveč omejena! Same posamezne osebe, brez sistematičnega dela! Teh ljudij se nihče ne spomni im vendar so v istem položaju kakor mi: najlepše kraje jim hočejo ugrabiti. Pač nas zadržuje njih nemštvo, toda računa?« je viknil osuplo, »Tu stoji ,Milan Milan . . Kaj pomeni to? Mari se igrata rečem hujšega?« Molčala sta. Vida se je skrivaj ozrla na Križaja; nekaj ji je reklo, da bi moral izpregovoriti, vzravnati se, priznati in napovedati boj. Toda suplent je povešal glavo in skrival svoje misli za deškoneroden smehljaj. »Ali mislita, da se šalim, sakrament? Pojasnila čakam, gospod kolega!« je cepetal Pohlin. »In sploh, kaj šarita ob devetih zvečer? Dovolita, da vama izrazim svoje presenečenje!« »Zdaj . . . zdaj • • • zdaj,« je koprnela Vida. »Pokoncu plane . . .« Toda nič hudega se ni zgodilo. Križaj se je namuznil še nerodneje, zakašljal ter izjavil z negotovim glasom: »Oh, šalila sva se . • •« »Šalila! Bistroumen posel za odrasle ljudi! Sicer pa želim vedeti, zakaj se ne šalita podnevi?« »dolske zvezke je bil pozabil,« se je boječe vmešala Vida, čuteč, kako jo grabi pusto razočaranje za srce, in misleč si: ,Nu, pa legati; on tudi laže... morda je treba tako . • »Zvezke je pustil tukaj popoldne,« je ppvzela odločneje, »pa je prišel ponje; pol ure še ni tega.« »Mhm!« se je namrdnil Pohlin suplentu, ki je prikimal. »Da, tamle so zvezki; mislil sem izprva, da ste jih prinesli zdajle s seboj, ker jih popoldne nisem opazil. Ne, ne,« je mahal z nesramno ironijo, »saj vem, da govorite resnico! Vsak jo govori. .. Kaj res že odhajate? Šele — hotel sem reči, že zdaj, tako zgodaj? Upam, da vas nisem jaz pregnal, hehehe!« Suplent se je pobiral, kakor bi mu gorelo pod nogami; ko je hotel podati Vidi roko, se je kajpak našel med njima profesor, režeč se s peklensko ironijo ter gostobesedno izražaje svoje obžalovanje, da noče ostati dalje: »Pokramljala bi, vsaj do dvanajstih, recimo . . . Ampak, veste,« je pisnil med vrati z izpremenjenim glasom, »želel bi, da se vidimo drugič o priprav-nejšem času. Dobro ime mi je drago, navadil sem se ga — kaj hočete! Brez njega je težko živeti v ,naših krogih/ in stavim, tudi pri vas; ne maram, da bi zlobni jeziki kvarili Vidi bodočnost, kijetako-rekoč že določena.« Hropeč od gneva in vrtoglave notranje zmede je sledil Križaj Marički, ki je copatala s svečo pred njim po stopnicah. Pohlin je pomeril hčer z izrazom, kakršnega imajo pošasti v vročičnih delirijih, ter Žugaje vzdignil prst, češ: »Gorje ti, ako se drzneš ravnati po lastni glavi! V prah in pepel te zmeljem — v prah in pepel!« _______________________ (Dalje.) kot ljudstvo in politiki so od Korošcev korenito različni. Korošec je kot Nemec in ponemčenec neznačajen, zahrbten, zagrizen nasprotnik Slovanov, krivičen drugim, povrhu pa še bahat in bojazljiv. Tirolec je pr gumen, odkrit, zvest, lojalen in z nami vred edin v sovraštvu do vsega, kar je italijansko. Tudi on računa na to, da bo z Italijo obračunal kakor mi, in ako je poslal Korošcem pomoč proti nam, je storil v dobri veri, da se Nemcem od naše strani krivica godi; ko je prevaro spoznal, so tirolski vojaki zmoto odkrito obžalovali. Ali ni mogoča skupna akcija Ino-most Ljubljana? Kaj cincati in mencati, da vam posamezni koroški brez-značajneži pod italijansko piotuho kri puščajo, ko imate resnega, hrabrega in vztrajnega sotrpina na zahodu. Poznam Tirolce, ker sem cele mesece med njimi bival: proti Italijanom je njihova bol, naša bol; njihova krivica, naša krivica; njihova prikrita jeza, naša jeza. Koroški Nemec celovške kotline je popolnoma nasprotnega značaja, takoj od Millstatta dalje &o ljudje drugačni. Meseca maja so častniki, okr. glavarji, župani, poslanci na shodih in raz balkone ljudstvo klicali na pomoč in trosili o nas največje laži pa kaj so dosegli: v Špitalu so ljudje na trgu mirno poslušali, priglasilo se jih ni — niti deset; v Milltattu je prikorakalo 80 oboroženih „Freischtitzov“ pred okr. glavarstvo, z izjavo: Tukaj smo; ako pridejo Jugoslovani k nam, se bomo znali braniti; Celovčani naj pa za se skrbe. V Malvitzu je kmet v vlaku med pogovorom tole izjavil: Srbi bodo sedaj Celovčanom to vrinili, kar so Prusi v Srbiji, Belgiji in drugod njim storili. Mislil je v prvi vrsti na pruska grozodejstva. — V vseh treh slučajih sem bil priča ; in tako misli večina. Pa se naša Ljubljana pogaja z raznimi doktorji in diplomati! Dalje: ali ni mogoče da Čeho-slovak, kojemu Madžar nagaja, potegne vso sovražno silo vase, in naše Piekmurje 'razbremeni, ko bi ga lahko, v svojo korist; za odškodnino dobimo Zalo in Železni, in lahko se naši begunci naselijo v lepšem kraju, kakor je svet od koder jih Italijan podi. In končno: kaj je najzanesljivejši zid med Jugoslavijo in Italijo: prosta Furlanija! To so šahovske poteze, katere naj v Beogradu upoštevajo, ako hočejo meje utrditi in sebi zaupanje v ljudstvu ucepiti Bojim se pa, da smo še preveč malomestni; v Beogradu poznajo le Niš in Sarajevo; v Zagrebu le Reko in v Ljubljani — Šiško. J- Z. Prosimo, ko vpošljete denar na naše upravništvo, zapišite zadaj na. odrezku namen pošiljatve, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij. Bodočnost mariborskega gledališča in Slov. dramatično društvo v Mariboru. (Dopis iz Maribora). Slišimo, da je odbor Dramatičnega društva v svoji zadnji seji 13. junija 1919 sklenil bodočo sezono 1919/20 staviti kakor preje diletantske predstave in sicer pod režijo kakega slov. igralca. . . S tem je zapečatena usoda stalnega slovenskega gledališča v Mariboru in Nemci bodo lahko dalje vzdrževali stalno nemške sezono v mestnem gledališču, akoravno bi jim mesto odreklo subvencijo. Avstrijski Nemci namreč veliko bolje poznajo kulturno iu politično važnost gledališča kot pa naše dramatično društvo in ga bodo, kakor vsako drugo pro pagandno podjetje zadostno podprli z gmotnimi sredstvi. Maribor bo toraj imel stalno nemško gledališče in slovenski diletantski oder... Ali se je zavedal odbor velepo-membnosti svojega sklepa? Z gledališčem bodo dobili Nemci važen faktor za nacijonalno hujskanje, stalno zbirališče za zagrizene avstrofile v svoje roke. S tem. da se bo v mestu vzdrževalo nemško gledišče, slovenskega pa ne bo, bodo dokumentirali ceiemu svetu in zlasti svojim avstrijskim bratom, da je Maribor nemško mesto in spada k Avstriji; s tem bodo dokumentirali, da stoje kulturno veliko višje kot Slovenci. Naj odbor „Dram. društva" sklene kar hoče, mariborsko slovenstvo pa bo odločno protestiralo proti temu, da bi se v mestnem gledališču vršile še dalje nemške predstave. Mestno gledališče mora priti v Slovenske roke in v njem se mora igrati slovenski, kajti ako uničimo nemški oder, moramo ustvariti novega. Mesto kakor Maribor ne more ostati brez stalnih, vsakdanjih predstav. Naša kulturna potreba je, da do sezidanja novega slov. gledališča igramo v mestnem I gledališču slovenski, naša čast pa zahteva, da nastopajo pri teh predstavah umetniki a ne diletanti. Zdi se nam, da odbor „Dram. društva" ne razume ne svojih ni ne visokih nalog in ciljev gledališča, ako še danes hoče pitati mariborsko občinstvo z diletantskimi predstavami. Ali se res nadeja, da bo našel enega izmed par mladih slov. igralcev, ki so sprejeli višjo strokovno obrazbo enega kateri se bo odločil priti v Maribor na tako poniževalno mesto, to se pravi, z diletanti igrati tam, kjer nas ugled in kulturna potreba zahtevata umetnikov. Dobili bodo sušmarja, in temu sušmarju bo izročena vzgoja naših mladih talentov, ker ta režiser bo ob enem vodja dramatične šole. Kako procvitanje, kaka bodočnost se nam obeta 1 In zakaj vse to? Nemara res za to ozkosrčnostjo odbora stoji strah, da pade pomen in ugled »Narodnega D. Čebin: V osvobojeni Koroški. (Dalje.) Pot od mostu pa do Celovca traja dobro uro in je pravzaprav enolična, toda tako jo more imenovati samo tisti, ki nima smisla ra naravo. Bogata žitna polja, ki se razprostirajo daleč tja do vznožja gora in se ponekod še vzpenjajo po položnih gričih ter cvetoči travniki in pašniki se tako prjietno menjavajo, da sem nehote skrajšal svoj korak, da se v večernem hladu dodobra nav-žijem lepote koroške zemlje. Ker je bila ravno nedelja, ljndje niso bili na delu, nego so sedeli na klopicah pred hišami ter se živahno pogovarjali. Pii stopil sem k tej in oni gruči, da povprašam, kako se jim godi. Povsod sem slišal isto, kar sem povedal že paikrat: ljudje so vsi srečni, da so osvobojeni nemške strahovlade, ker je njihova iskrena želja, da se priklopijo Jugoslaviji. Tarnali so, da nimajo skoro nobenega živeža, pripovedovali so seveda tudi o nem ških grozovitostih, inslišal sem ved- doma“I? Zapomnite si gospodje, da je Narodni dom kot gojitelj dramatske umetnosti svojo ulogo že izigra!. Ne gospodje, — za to, da bi nekatere osebe še dalje lahko uganjale svojo frakarijo v Narodnem domu, za to mi ne mislimo žrtvovati naše dramatske umetnosti in se odreči višjih umetniških užitkov. Mi zahtevamo stalno slov. gledališče v Mariboru, danes delamo to še skromno, prihodnjič pa bomo glasneji. Razlogi, ki so napotili odbor do omenjenega kurijoznega sklepa se tičejo bolj tehnične kot artistične strani podjetja. Kako financirati, to je kardinalno vprašanje. Kako financiarti!? Malo li imamo načinov vodstva gledališč in pri vseh teh načinih financira — publika. Mogoče je napraviti delniško družbo, lahko se gledališče pri primerni subvenciji države in mesta da v najem kakemu podjetnemu zasebniku, dalje lahko prevzame mesto sli pa država sama gledališče v svojo oskrbo. Kaj je odbor do danes storil v tem vprašanju? Sklenil j* kratkomalo, da delniška družba ne bo uspela, ker bi naši magnati riskirali po 100 K. Gospodje odborniki, od Vas in Vaše agi tacije je odvisno, koliko bodo žrtvovali privatniki, koliko denarni zavodi, koliko država in mesto. Ali ste se do danes že z enim iz omenjenih faktorjev že pogajali? Ali ste opozorili državo in mesto, kake dolžnosti imata napram temu knlturnemu zavodu?Ali ste zahtevali da prevzame država ali mesto gledališče v svojo oskrbo? Ali se bojite, da bi bil potem konec Vaše slave; nečete li žrtvovati svojih mandatov za dobro stvar? Povsod in osobito v Mariboru je gledališče takega, da ne rečem večjega kulturnega in političnega pomena kot šola in če vzdržuje država toliko in toliko šol za mladino, lahko plača tudi je d no za odrasle, ziasti ko je riziko pri vsem zelo majhen, ker publika svoj dobljeni pouk sama plačuje. Ne \verjamemo namreč, kar pravil0 gg- iz odbora, (kateri »poznajo mariborske razmere"), da namreč slov. inteligenca ne bo poseščala predstav, ker nima sredstev. Glavni obiskovalci nemškega g'edališča so bili urad iki, častniki, profesorji, učitelji, delavci in dijaštvo. Tistih 10 lož z marib. miljo-narji niso napolnile blagarne. In sedaj so na mestu teh nemških uradnikov, častnikov, profesorjev, učiteljev de lavcev in dijakov stopili slovenski ljudje, ki imajo večje dohodke kot so jih imeli Nemci. Zakaj toraj ti nasledniki nemških obiskovalcev gleda-lišša nimajo sredstev? Da imamo celo vrsto novih slov. trgovcev in obrtnikv, gostilničarjev in hišnih posestnikov, o tem še govoriti ni potreba. Poglejte si gg. odborniki po večerih malo razne kavarne, gostilnice, vrtne koncerte, kinematografe itd. in utihnite z Vašimi jalovimi izgovori. Dajte, nudite publiki umetnost in ne dolgočasni umetniški okus žaleči in estetično no o novih. Tako na primer so po mnogih krajih Nemci izvajali plebiscit, in to na sledeči način: v hišo je prišla pat: ulja nemške „Volkswehr‘| navadno zvečer, ko so bili že vsi doma, eden se je postavil pred vrata, drugi pa so se razšopirili v hiši, zahtevali bogato večerjo i;n ko so se dodobra najedli in napili, so izjavili, da so poslani od tega in tega poveljstva z nalogom, da poberejo podpise za Nem. Avstrijo. Ce se je kdo temu protivil, so neusmiljeno prevrgli in prebrskali vse 1er odnesli, kar je imelo količkaj vrednosti. Ponekod so pustili ljudem edino to, kar so imeli na sebi. Najbolj so prežali na zlatnino. Kdor ni dal na besedo, so ga s puškinim kopitom prisilili, da jim je oddal, kar so zahtevali. Otroci so ml kazali šolske naloge, kakršne so morali pisati za časa nemške vlade. V teh navidezno čisto nedolžnih diktatih so nemški in nemčur-ski učitelji na najzvitejši način zastrupljali našo mladino in ji cepili v srce smrtno sovraštvo do vsega, kar je jugoslovansko. V nešteto nalogah se poveličuje »narodna bramba", ki vanom naloga pa se vsako čustvo oskrunjajoči diletantizem, in imeii boste polne predstave — vsak dan. Uverjen sem, da bo mariborska publika sarra protestirala proti tem »poznavalcem mariborskih razmer," ki tako nizko pocenjujejo kulturne potrebe našega naroda. Gg. odborniki so sklenili! Brez dolgega razmotrivanja so se med dvema vprašanjema: ali je stalno slov. gledališče v Mariboru mogoče ali ne, odločili za poslednje. Vprašam Vas gospodje, ali ste Vi sploh poklicani odločevat, v tako važnem, cele Slovenije, da cele Jugosjavije se tikajočem vprašanju, ko ste vendar sami dokazali, da se ne zavedate njegove važnosti! Kako ste mogli sklepati preje, ko ste vprašali za svet kakega izvedenca, preje ko ste storili najmaijši korak k temu, da se slov. gledališče ustanovi? Niti enega strokovnjaka niste poklicali k zborovanju, da še celo glasovalo se je proti, da bi se takih poklicalo. Zdi se mi, kakor da bi se gospodje bali umenja strokovnjakov kateri bi lahko svetovali ustanovitev gledališča, kar bi pomenilo začetek tega ogromnega dela, do katerega, kakor vidno, odbor nima veselja. Zapomnite si pa gospodje, da držite svoje mandate zato v rokah, da bi delovali, ne pa zato, da bi uživali razne časti. To ni v duhu naše epohe, ki ga potrebuje napela vseh sil, kakor na vsakem mestu svojega in celega moža. Brez dolg h ceremonij« pokažite se dostojnim velikega momenta. M P. ščiti prebivalstvo pred ropanjem, v drugih zopet se pripisujejo Jugoslo-najhudobnejša dejanja, vsaka pa končuje z besedami: mi hočemo na vsak način in za ceno priznati k Nem. Avstriji. Otrokom so delili razne letake, kjer skušajo vplivati na nežno otroško dušo, da vzljubi svojo novo domovino — Nem. Avstrijo, kjer bo v kratkem vsega dovolj, kjer ne bo nobene razlike med stanovi in bodo vsi enaki, kjer bo hlapec isto kot njegov gospodar, mojster isto kot njegov pomočnik — skratka, Nem. Avstrija bo pravi raj na zemlji. Nemci pa so se temeljito uraču-nali. Priznati si moramo, da so bili nekateri kraji že tako germaiizirani, da o slovenski narodni zavesti ni bilo govora. Če je bil kdo kol čkaj zaveden, so ga kmalu odstranili — edini, ki so še držali slovenstvo pokonci, so bili naši duhovniki; ko pa se ja pričela na Koroškem nemška strahovlada, se je ljudstvo vendarle prebudilo iz one brezbrižnosti in nezavednosti in čim hujši je bil pritisk, tem večji je postajal odpor. — Nemci so Agrarna reforma. Posvetovanja enkete. — Bosanski veleposestniki proti radikalni reformi. — Boj med poljedelci in veleposestniki. Belgrad, 19. junija. (Pos. por.) Takoj po zaključitvi kongresa jugoslovanskega zadružništva, ki ima važno nalogo s svojimi zadružnimi organizacijami izvesti ekonomsko pre-rojenje našega naroda in postaviti te-mel e so! dnemu in trdnemu gospodarstvu, se je sestala enketa zastopnikov kmetijstva, posestnikov in agrarnih strokovnjakov na posvetovanje, da določi s svojim posvetovalni n glasom precizno in jasno obliko zakonu glede agrarne reforme. Tekom dosedanjih posvetovanj so se pokazale trde težkoče, prv č se je pojavil odkrit javen odpor bogatih veleposestnikov, ki so doslej na tajnem rovarili proti reformi, ki se poslužujejo vseh mogočih agitačnih sredstev, da bi čim bolj diskreditirali ve-ličinp ideje, katera prinaša našemu malemu seljaku in kmetu osvobojenje in ekonomsko samostojnost. Dosedanja posvetovanja so bila osredoiočena samo na pereče vprašanje, kako izvesti agrarno reformo v Bosni in Hercegovini, kjer so posestno mislili, da bodo z brutalno silo mahoma ubili še poslednjo iskrico narodne zavesti, toda s svojim nečloveškim nasiljem so jo raznetili v mogočen plamen, ki je ur.ičil njih saue. Ko je ljudstvo uvidelo, da mora ravno vsled slovenske narodnosti trpeti tolike muke, preganjanja in celo smrt, je v njem zopet vzplamtela narodna zavest in ta je danes po tolikem trpljenju tako močna, kot ni bila še nikdar ^^Nemčurji so seveda vsi zbežali, ker so se bali, da jih doleti zaslužena kazen. Nemci, ki jih je pa itak čisto neznatno številce, so marsikateri ostali, ker so bili prepričani, da se bodo Jugoslovani obnašali spodobneje, kot so se Nemci. Pripomniti moram da sem dobil skozi do Celovca vsepovsod le slovenski odgovor. Šele, ko sem bil že čisto v Celovcu in sem nekaj vprašal, se je dotlčnik prav lepo opravičil, da ne zna slovenski. (Dalje.) Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi! stanje in lastninski odnošaji zelo zamotani. — Veleposestniki so se organizirali in njih taktika je razbiti vsa posvetovanja. Tako sov začetku včerajšnje seje zapustili anketo zastopniki organiziranih veleposestnikov v Bosni in Hercegovini. Njih podpredsednik Konstantin Ko s tič iz Tuzle je izjavil, da veleposestniki ostavljajo anketo zato, ker že iz stilizacije vprašanj in ministrove interpretacije uvidevajo, da ni i z-gleda za pravično rešitev tega p robi etn a. Debata je bila zelo živahna in burna. „Krščeni in krivonosi“ veleposestniki delujejo « vsemi močmi proti pravični razdelitvi naše s krvjo naroda osvobojene zemlje. Enketa je doslej že rešila več vprašanj. Na prihodnjih posvetovanjih pride na vrsto debata o razd e Dtvi veleposestev. Razdelitev veleposestev. Bel gr a d, 20. junija. (Izv. por.) Enketa o agrarni reformi je danes pričela posvetovanje o razdelitvi veleposestev. Debata je zelo živahna. Vrši se boj med zastopniki poljedelcev in združenimi veleposestniki. Načrt zakona o agrarni reformi Pride v najkrajšem času v plenum načrtnega predstavništva. Politični krogi Pričakujejo, da bo zakon zlasti v toč-k3h giede Bosne in Hercegovine že pred počitnicami sprejet. Reputacija bosanskih kmetov pri regentu. Beograd, 19. junija. Prestolonaslednik je sprejel včeraj ob osemnajstih deputacijo malih posestnikov 'n poljedelcev vseh treh veroispove-Qanj lz Bosne in Hercegovine. Eden Poljedelcev je prečital spomenico, v kateri so izražene želje in prošnje posestnikov. Prestolonaslednik je delegaciji izjavil, da ukrene 'v soglasju s svojo vlado vse potrebno, da se a»i“arna reforma, ki jo je obljubil uarodu v božičnem proglasu, kar ua.iprej iu naj pravični še izvede. (Ldu) Imendan kralja Petra — invalidski dan. Belgrad, 20. junija 1919. Na inicijativo vrhovnega povelj-ništva se bo praznoval imendan kralja Petra, 29. junij, po vsem, kraljestvu kot invalidski dan z namenom, da se zbere denarna pomoč za invalide vse kraljevine. Vrhovno poveljništvo je uverjeno, da se bo prebivalstvo potrudilo, z obilnimi darovi ublažiti bedo junakov, ki so prelili svojo kri za domovino, a postali pri tem ubožci, in s kojih požrtvovalnostjo je bila ustvarjena svobodna in 2edinjena naša kraljevina. (Ldu.) Mirovna konferenca. «, Stave „za In proti" miru z Nemčijo. Iz Dunaja javljajo: „Zeit“ Poroča iz Pariza, da stoje stave, da Nemčija podpiše mirovne pogoje, podpiše mir? Nemški Sanje aH Svet sedai ra7-Pra^a* vPra' rovne nr. na) Nemčija podpiše mi-obliki. v sedanji rediglrani iočno oroti kdorf-Rantzau je od- rs 77: Nemčijo — državo 60 milijonov nekaj kašnega, ni pa izhoda. »A#l£°nBnoveljavna mirovna 00 fodJ* z NTčij0- - 0biava po- žičru? 1 n j • Lyona javljajo brezami ^adn! uačelniki aliiranih in asocnranih velesil so sklenili, objaviti r entne mirovne pogoje, kakršni so ,‘zročeni nemški delegaciji dne /"•junija, namreč z vsemi popravki \ jn ‘spremembami besedila, ki ga je mela prvotna mirovna pogodba z dne oU^JaV-.Ti P°8°j' so* kakor pravi pismo Clemenceauja, zadnja beseda zaveznikov. Objavljeni bodo istočasno v Parizu in v Londonu in sicer v petek zjutraj. Da se omogoči an gleškim listom, sestaviti besedilo pogojev še v četrtek zvečer, je odplul v četrtek popoldne letalec v London, ter odnesel s seboj 45 izvodov končno-veljavne mirovne pogodbe. Dokument, ki je spisan v francoskem in angleškem jeziku, obsega 426 četvork, od katerih zavzema francosko besedilo 214. Priloženih je tudi več zemljepisnih kart. Politični pregled p Samostojna kmetska stranka, ki se je dne 1. t. m. ustanovila v Ljubljani, sklicuje za nedeljo 6. julija popoldan ob dveh v Celje shod za Štajersko. Natančnejše poročilo se še priobči. p Demisija socijalnodemokra-tičnih poverjenikov. Deželna vlada za Slovenijo je predložila demisijo socijalnodemokratičnih poverjenikov Albina Prepeluha in Antona Kristana belgrajski vladi. p Socialistični blok na Češkem. Iz Prage javljajo: „Češke Slovo" poroča: Vodstvi čehoslovaške socijalistične stranke in socijalno-demokratične stranke sta sklenili v skupni seji, pozvati funkcijonarje obeh socialističnih strank, naj v vseh občinah ustanove socijalistične bloke v svrho skupnega postopanja glede komunalno političnih vprašanj. (Ldu.) p Blok radikalcev in Narodnega kluba. Belgrad, 20. junija. V parlamentarnih krogih se vzdržuje vest, da se je med radikalno stranko in Narodnim kluborn sklenil dogovor za skupno delovanje in skupno taktiko v zbornici. Narodni klub zanika te vesti in trdi, da se vrše samo dogovori v tem smislu. p Proti Svetozaru Pribičeviču. Zagreb, 20. junija. (Izv. por.) Današnji „Obzor" javlja, da je bil v Krnjaku velik shod, na katerem je hotel govoriti tudi minister zunanjih zadev Svetozar Pribičevič. Zborovalci so mu to med hrupom zabranili in skero bi bilo prišlo do spopada, ko je Pribičevič, kažoč na svoje grudi izjavil: „V vojni nisem poginil in naj poginem od sramoteI" Nadalje minister ni mogel govoriti. Pokrajinske vesti kr Velike Lašče. Očividno krivico, ki nam jo je naredila še stara Avstrija, nadaljuje pri nas tudi naša jugoslovanska davčna oblast. Po nekod v Jugoslaviji so se razmere že dosti izboljšale, pri nas pa se lahko reče, da so se v nekaterih ozirih celo poslabšale. Kar delajo z nami pri nas tajni denuncijanti davčne oblasti, je grozno. Dne 16. junija 1918 je davčni eksekutor zarubil za 34.000 kron Mariji Pirkovič krivično odmerjenih davkov, osebne dohodnine in vojnega dobička, v prodajalni vse blago, pohištvo in dva prašiča. Ravno isto se je zgodilo pri Mariji Hočevar-Sega in Matiji Jelenc, ki jih hoče davčna oblast s tem kar uničiti, oa tirja od njih 23.000 oziroma 14.000 kron krivičnih davkov. Radi plačamo kar je pra', ali manj kot na beraško palico nas pa tudi ni treba postaviti. Storili ^mo že vse korake, ali nikjer ne najdemo pomoči. Ne pomaga ne priziv, ne, pritožba in ne prošnja, vsa ušesa so gluha. Plačati ne moremo, ker nimamo denarja. Kaj bo, če nam zarubljeno blago odvzamejo in prodajo? Popolnoma obupani smo. Če dobro vemo, da smo žrtve staroavstrijskih denuci-jantov, zakaj vendar ne bi nam to naša Jugoslavija uvidela in krivico poravnala ? Zato kličemo v zadnji uri Še enkrat naše merodajne oblasti na pomoč in z zaupanjem prosimo naše poslance, Mj se zavzamejo za nas, tudi če ueba v Narodnem predstavništvu v Belgradu, Hvaležni jim bomo do smrti. kr Bled. Lepo je postalo pri nas, vse je ze pripravljeno za sprejem letoviščarjev, kateri pa le polagoma dohajajo, in zakaj? Zaprte meje, visoke vozne cene in negotov političen po- ložaj. Blejci si dosti prizadevajo za povzdigo Bleda v prvi vrsti ..Prometno društvo", katerega načelnik je zaslužni g. Ivan Kenda; njegovega napornega dela in prizadevanja nočemo tu še posebej naštevati, kar je itak vsakemu znano. — Hoteli so že večinoma vsi odprti: Petran, Avstrija (sramota imenu), Triglav, Jekler, Malner s krasnim parkom, in drugi. Hoteli so z jako dobro hrano in izvrstno pijačo preskrbljeni in sicer po primeroma nizkih cenah, za kar pa zopet brat g. Ivana Kenda, g. Franjo Kenda strokovnjaško skrbi; je z dušo in telesom Jugoslovan in je pretrpel radi svojega narodnega čuta prav veliko, v minuli vojski je bil med „p. v." označenimi, v svojem rojstnem kraju v Bovcu bi bil postal žrtev švabske zagrizenosti in zverinstva, da ga ni rešil rojak narednik Černuta. G. F. Kenda je strokovnjak prve vrste in je ravno tako podjeten, kakor njegov brat. — Stari grešniki zapuščajo polagoma Bled, kar nas jako veseli; med njimi tudi Steidl, poslovodja Dolenčeve podružnice. Vsem tem: srečno pot! Ne vemo, ali je resnica ali govorica, da hoče knez VVindischgratz na Bled priti. Upajmo, da je le govorica, njegov grad je še poln slik: Franc Jožef I., Karl in drugi krvniki so obešeni po stenah, kar je danes veleizdaja; oblasti poskrbite potrebno. Končno še nekaj 1 Razni znaki našega suženjstva se še zmiraj blišče tu: Automobil-fahren verboten, Arastasius Giiin, K k. Postamt Veldes 2, in še več drugih izzivalnih napisov; stran s temi znaki predno pridejo letoviščarji. V—o. kr Ljutomer. V Ormožu iz službe odpuščeni eksekutor zagrizen nemškutar Lakner je pričel v kompaniji z Brodarjem, ki je seve ..pristen" Nemec, kupčijo z vinom. Z vinsko kupčijo sta. si zaslužila lepe denarje, a vendar zabavljata čez vse, kar je ..vvin-disch". Otroci Laknerja ne marajo v „windisch" šolo. Vinorejci, zapomnite si ju! kr Ljutomer. Konjska dirka se vrši v nedeljo 6. julija 1.1. na dirkališču v Ljutomeru. Začetek ob pol 14. uri (pol 2. uri popoldne). Ker je ta dirka prva v svobodni Jugoslaviji, hoče dirkalsko društvo isto prirediti sijajno z vojaško godbo. Po dirki koncert. Natančneji vzpored po lepakih. Jugoslovani — sestre in bratje — počastite naše obmejne muropoljske Jugoslovane na ta njihov staroobičajni praznik sprav mnogobrojnim posetom. Sedaj imate lepo priliko videti te obmejne kraje — to vrlo narodno zavedno ljudstvo in njihove krasne, Čile konje. kr Iz Luč nam pišejo: V 115. št. „Slov. Naroda" je v dopisu „Iz Savinjskih Aip“ nekdo popolnoma krivično napadel trgovca in gostilničarja R. Brabaniča, ki živi že nad 30 let v Lučah. Predbacival mu je, da je mislil iti nemške tolpe iz Koroškega pozdravit in da ima že nemški napis za trgovino pripravljen. Vse to pa ni bilo res. Namen dopisa je bil, Brataniču škodovati, kar ni lepo. Še manj lepo pa je, da uredništvo „Slov. Naroda" stvarnega popravka od Brataniča ni hotelo objaviti, kar stori vsak pošten list, ki ne mara komu namenoma škodovati. Zato je dr. Tavčar v članku »Za kulturo in človekoljubje", št. 127 »Sl. N." prav trdil, ko piše med drugim: „Tedaj so divjale med nami vse razburkane strasti in živeli smo med seboj kakor zveri v puščavi, ki se med seboj trgajo in mesarijo." To velja tudi za „Šlov. Narod", kar hočemo s tem slučajem pribiti. — Turistom pa povemo, da bodo pri Brataniču vedno dobro postreženi. kr Pekel pri Poljčanah. Trgovec Schwelz ima v izložbi naznanilo, da prodaja „bučo olije". Uooga slovenščina, kako te mrcvarijo, samo da jim nese. kr Cerkveni rop. Pred 14 dnevi je bilo v neki cerkvi ob Drav! na Štajerskem ukradenih 5 lepih rdečih mašnih oblek. — Ako kje vidite tako blago, naznanite takoj policiji ozir. orožnikom. kr V Št. liju v Slov. goricah se vrši 29. t. m. po rani maši občni zbor slov. hranilnice in posojilnice, ki si je stekla zadnja leta v boju zoper nemški kapital velike zasluge. kr Sv. Primož na Pohorju. Naš priljubljeni župnik g. Blaž JDvoržak je ozdravel in se vrnil iz mariborske bolnišnice. kr Koncert v Mariboru priredi moški pevski zbor snujoče se „Glas-bene Matice" daoes 21. t. m. v Gčtzovi dvorani. Koncert vodi g. dež. sodni svetnik Oskar Dev, s sodeiovanjem g. M. Costaperaria in mariborske vojaške godbe. kr Muta, Bralno d.uštvo pri sv. Primožu nad Muto priredi v nedelj® 22. t. m. v Ciril-Metodovi šoli dr. Krekovi igri „Tri sestre" in „Kmet in fotograf*. Začetek ob 3. pop. Čisti dobiček za jugoslovanske dijake. Sosedje pridite 1 Prijatelju Srečku Puncerju v spomini Postal si žrtev za domovino, za osvobojenje tužnega Korotana, za cilj za katerega si gorel, si položil svoje mlado, nadebudno življenje na altar. Ko smo se lani grudna sestali akademiki v Ljubljani, si prihitel kot vojak iz Velikovca. Nisi imel namena preje nadaljevati svojih študij, dokler ni Celovec jugoslovanski. Minulo je pol leta, Tvoja želja je postala dejstvo, a Ti tega nisi doživel. Po smrti si zadobil šele zadoščenje za krivice, za praganjanja, ki si jih pretrpel v stari Avstriji. 1. listopad je bil za nas dan dvojnega osvobojenja. Bili smo skupaj v častniški šoli v Gradcu in Lipnici. Zaznamovali so tudi Tebe precej ob pričetku s „p. v.“, smatrali so Te za veleizdajalca, zaprli so Te, ker nisi mogel in znal prikrivati navdušenja za jugoslovansko idejo. Našli so se med dozdevnimi tovariši denuncijanti, ki so tudi Tebi pripomogli do internacije. Prišel je polom. Zapustili smo 1 Lipnico, kraj grenkih spomindv in ni j se Ti mudilo domov, zavedal si se resnosti časa, prijel za puško in se pridružil hrabremu nadporočniku Malgaju. Lahka Ti zemlja korotanska, blag bo spomin nam na Te Ij , J. S. Dnevne vesti. dn „Na predvečer odločitve". Odgovor na naš tozadeven članek od četrtka priobčimo jutri, ker smo ga za današnjo številko žal dobili prepozno. Sicer pa je današnji uvodni članek tudi že odgovor nanj. dn V belgrajski katoliški cerkvi — služba v srbskem jeziku. Iz Bel- grada javljajo: Na praznik Rešnjega telesa je bila v tukajšnji katoliški cerkvi služba božja popojnoma v srbskem jeziku, v katerem so bile pete tudi vse cerkvene pesmi. Tudi zahval-nico za kraljevski dom so opravili v srbščini. Službi božji je prisostvoval prestolonaslednik z vsem dvornim csobjem, nadalje ministri dr. Korošec, dr. Alaupovič, D a vidovič, Marinkovič in dr. K r a m e r, general Hadžič, vojvoda Mišič, genera-liteta in ves častniški zbor belgradske posadke. Koncem službe božje je imel župnik Wagher iskren govor o pomenu praznika in je pozdravljal narodno z-dinjenje. Običajni izprevod prirede v nedeljo dopoldne. (Ldu) dn Gospod nadp. Stenovec, stot. strojnih pušk, ljublj. pp. prej Podrožčipa! Oglasi sel Željno čakam kakšne besede od Tebe. Mirko Kau-kler, enol. prostovoljec 12. stot. stroj, pušk. 3. baon, mariborski pešpolk Koroško. dn Trdoglaveži. Na našo tozadevno notico nam sporoča poštno ravnateljstvo SHS. za slovensko ozemlje, da poštarjev ne zadene radi nemških pečatnikov nobena krivda, nego, da je temu krivo v prvi vrsti pomanjkanje dobaviteljev strokovnjakov, ki bi znali predelati trde jeklene pečatnike. V tujini se je posrečilo dobiti le pičlo število novih pečatnikov, izmed katerih je dobil tudi Laški trg slovenske. Je pa mnogo večje število uradov z nemškimi pečatniki in temu ne moremo odpomoči, dokler se ne posreči nabava novih. Od dvojezičnih pečatnikov, ki so omenjeni v istem članku ima dvojezično ime le Stari trg pri Kočevju, ki je dobil raditega strog ukaz, da takoj odstrani nemško besedilo. dn Žena v državni službi. Ministrski svet je sklenil, da se žene ne nameščajo v državni uradih kot z ukazom imenovane uradnice. Ljubljanske vesti. 1 Gospodje pri vladi! Ali res nič ne slišite in nič ne vidite? Na Dolenjskem je toliko goveje živine, da jo kmetje ponujajo v dobro rejenem stanu po 5 kron kg žive vage! Tudi telet in prešičev je v izobilju! Posledica tega je, da se sedaj prodaja v Novem mestu tako prešičevo, kakor tudi goveje in telečje meso po 10 kron kg. Pri nas pa, par kilom. od Novega mesta oddaljeno, moramo plačevati prešičevo meso po 20 kron, goveje pa po 16 kron! Opravičeno in ogorčeno vprašujemo našo vlado, koliko časa ho£e še trpeti te neču-vene in neznosne razmere in to le radi tega, da polni na stroške konsu-mentov žepe prekupcev in mesarjev! Če pripelje kaka kmetica par steklenic mleka v Ljubljano in zahteva par vinarjev previsoke cene, bo ves vladni aparat na nogah! Gospodje mesarji pa smejo javno in pred očmi vlade zahtevati nečuvene, pretirane cene za meso! — Ako nam vlada noče pomagati s tem, da izroči mesarje neusmiljeno kazenskemu sodišču, potem naj nam vsaj najme kake 4 ali 5 mesarjev, ki bodo klali in prodajali meso po primernih cenah. Ako nam pa vlada na noben način ncče pomagati, potem si moramo pa pomagati sami s tem, da se odpovemo vsakemu uživanju mesa! To se da prav lahko izvesti, osobito sedaj, ko koljejo mesarji itak le trikrat na teden, ostale dni pa sploh ne bo meso užitno! 1 Županu stolnega mesta Ljubljane izrekamo najiskrenejšo zahvalo za odločno zaščito tržaških beguncev na izredni seji. Lepa je bila deklamacija o Leopardiju! Za občinski svet ljubljanski pa bi bil bolj umesten ruski Gogoljev „Revizor“. — Tržačani. 1 TujezemcI v Ljubljani. Ljubljanski policiji se je doslej prijavilo 181 strank, kateri šo podaniki Nemčije, Nemške Avstrije, Ogrske in Turčije. 71 strank nemške in ogrske narodnosti, pristojnih v našo kraljevino še ni čez 30 let tu udomačenih. Odstavljencev iz javnih služb je 71. Mnogo tujezemcev se skriva in noče prijaviti. Proti njim bo policija postopala z vso strogostjo. v 1 Ustanovitev vojaške šole v Ljubljani. Belgrad, 20. jun5ja. (Izv. por.) Vojni minister je odredil, da se otvorijo vojaške šole za pehoto in artilerijo v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. 1 Kresni večer bode v ponedeljek 23. junija 1919 na zgornjem Rožniku. Obilo zabave in lepega petja ne bode manjkalo. Za jed in pijačo poskrbljeno. 1 Koncert se vrši v nedeljo pop. ob pol 4. uri ..Narodnega doma“. — Vstopnina 150 K. — Svira orkester „Dalibor“. Boji na Slovaškem. Madžari nadaljujejo z napadi. Praga, 20. junija. (ČTU) V trenutku, ko je Bela Kun sporočil predsedniku čehoslouaške republike, da je na poziv mirovne konference ukrenil potrebne odredbe, so Madžari nadaljevali z napadi v okolici Levic in Korpone. Skupina Mittelhausser: Mad žari, ki jih je podpirata 6 monitorjev, so napadli desno krita med izlivom Zitve in Kurtom. Bili so odbiti ter so morali dalje severno prepustiti nekaj ozemlja. Skupina Hennoque: Kljub močnemu odporu so naše čete prodrle do Pimavske Sobote in vzhodno Rožnova do Jaszo in okolice Prešova. Sovražnik izvaja neprestano protinapade. Zaplenili smo 18 strojnih pušk, veliko množino vojnega gradiva in ujetnike. — Odsek za narodno brambo je imel danes ob navzočnosti ministra Klofača sejo ter je odobril sklep mi nistrstva, da se razveljavijo vsi študijski dopusti in vpokliče j o d i j a k i, učitelji in profesorji. (Ldu) Praga, 20. junija (ČTU) Kakor poročajo „Narodni Listy“, sta maršal Foch in general Weigand obiskala ministrskega predsednika Kra-marža. Imela sta seboj zemljevide o Slovaški. (Ldu) Praga, 19. junija. (ČTU) Ker Madžari do opoldne dne 18. t. m. niso izpraznili Čehoslovaške, se operacije nadaljujejo na vsi froti. Hudi boji Madžarov so brezuspešni. Skupina Mittelhausser: Bitka vzhodno Komarna je v teku. Naši so priborili včeraj izgubljeni Marcelhaza in Sv. Peter. Sovražni napadi na Nove Zamki in Sureny so se ponesrečili. Južno Ščavnice in vzhodne Detve smo pridobili na ozemlju. Skupina Hennoque: Med rekama Slano in Bodvo srno napredovali proti jugu. Plešivec je v naših rokah. Zahodno Bardejova smo razkropili močne komunistične čete. (Ldu) Ruski vjetnikl in begunci Čehom na pomoč. Praga, 20. junija. (Pos. por.) Tu izhajajoči ruski list „Russkoje djelo" objavlja oklic ruskega podpolkovnika Akintijevskega, naj na Češkem bivajoči ruski begunci in bivši vojni vjetniki hite na pomoč bratskemu narodu v borbi proti madžarskim bolj-ševikom. V Terezinu so se ysi Rusi polnoštevilno prijavili kot en mož za boj na Slovaškem. Z dovoljenjem vlade se šestavi posebna legija ruskih prostovoljcev. Gospodarstvo. Narodno gledišče. Dramsko gledišče: 21, junija, sobota „Bajka o volku". Abon. B 06. .j*2- junija, nedelja »Bajka o volku". Abon. C, 66. 23. junija, pondeljqk zaprto. , -pl. junija, torek Listnica. ..Neizprosni stražnik". Abon. B 05. Operno gledišče: C 64 21. junija, sobota „Mme Butterfly“. Abon. d. 22. junija, nedelja »Evgenij Onjegin". Izven Abon. 23. junija, pondeljek „Mme Butterfly“. Abon. A 2/67. 24. junija, torek zaprto. g Kurzi na zagrebški borzi. Zaključni kurz z dne 20. junija: Ameriški dolarji 100 — denar: 3275, blago: 3300. Francoski fraoki 100 — denar 504, blago 505. Nemške marke 100 — denar: 240, blago 245. g Hmelj na Češkem. V žalskem okraju, kjer je najbolj razvita hmelja-reja, se nadejajo na dobro žetev hmelja. Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. Naša mlada industrija je stopila z velikim korakom naprej v bodočnost mlade države: dobila je prvo veliko domačo tovarno za stroje in litine, železne in iz medi. Pridobila je s tem stopnjo razvoja, ki ji bo popolnoma omogočila samostojen obstanek, kakor ga rabi samostojno gospodarstvo države. Prvi začetki narodne strojne industrije so se pri nas pojavili že proti koncu preteklega stoletja. Krivično bi bilo pozabiti tu zasluge moža, ki je z majhnimi sredstvi začel takrat boj s tujci, ki so se bili vsedli v naše kraje. A. Žabkar je z neverjetno pridno stjo, ali bolje rečeno z redko ljubeznijo za tehnično deta v primeroma kratkem času vzdignil svojo tovarno na isto višino, kot njegovi nemški konkurenti po dolgih desetletjih in ob izdatni pomoči kapitala. Kapital, naroden kapital je manjkal Žabkar-jevi tovarni. Zato je bila vedno v nevarnosti, da jo požre tuji denar, zato smo se morali vedno bati, da tudi čez našo mlado strojno industrijo leže slana germanizacije, ki nam je zamorila v preteklosti že toliko nežnih, nadepolnih cvetk narodnega gospodarstva. Jadranska banka ima zaslugo, da je pravočasno posegla tu vmes. Proti koncu svetovne vojne je ta naš kreditni zavod, v pričakovanju Jugoslavije posegel po načrtu vstanovljenja velike strojne tovarne. Naravno je bita, da si je izbral Žabkar-jevo podjetje za oporišče. Po kratkem pogajanju je prišlo do nakupa. Situacija je bila takoj popolnoma izpremenjena. Lastniki drugih dveh tukajšnjih strojnih tovaren, ki do sedaj niso hoteli ničesar slišati o prodaji svojih podjetij, so jasno zagledali pred seboj moč kapitala, ki je bila prej vedno njihovo orožje. Uvideli so brezupnost boja z nasprotnikom, kije očividno lahko računal na lepo prihodnost, preteklost je kapitulirala tu prej, predno je prišel za njo splošni polom. Jadranska banka je kmalu lahko dogovorila ceno, za katero bo prevzel kupec tovarni G. TDnnies in M. Samassa. Ta kupec so »Strojne tovarne in livarne d. d.“ Pravila nove delniške družbe je sedaj naša vlada odobrila. Akcijski kapital so sestavile: »Jadranska banka, podružnica Ljubljana", »Ljubljanska kreditna banka, centrala v Ljubljani" in »Zadružna zveza r. z. z o. z. v Ljubljani". Krog kapitalistov, ki se s tem odpre novemu podjetju, jamči za brezskrben razvoj, za veliko prihodnost naše strojne industrije. Jadranska banka je skrbela za to, da bo imelo podjetje pomoč prvovrstnih inženirjev. Posrečita se ji je, pridobiti kot ravnatelja gga. inženirja J. Boncelja, ki se je v Nemčiji v prvih svetovnoznanih podjetjih v dolgoletnem delu zbral skušnje, ki je vrhutega temeljito študiral organizacijo strojnih tovaren, in dr. inž. M. Vidmarja, svetovnoznanega našega šahovega mojstra, ki si je s številnimi razpravami v tehničnih časopisih in s tehničnimi knjigami pridobil v Evropi ime prvovrstnega inženirja tako, da je bil že večkrat na nekdanjih avstrijskih in na nemških tehničnih visokih šolah predlagan za profesuro. Samoobsebi umevno je, da sta si imenovana vodilna inženirja poiskala spretnih sotrudnikov. Podjetje rabi Špecijalistov za različne svoje oddelke. Saj bo obdržalo pred vsem znane špecijalitete dosedanjih treh tovarn: vodne turbine, transmisije, mlinske naprave, stroje za obdelovanje lesa, ventilatorje, sesalke, železne konstrukcije in izdelke livaren, pred vsem zvonove. Na novo ustanovljen je elektrotehnični oddelek in oddelek za poljedelske stroje. Svetovna vojna s strašnimi svojimi posledicami še leži na našem narodnem gospodarstvu; neizmerna škoda pokončanih naprav v velikem delu naše države pričakuje dela nas vseh. Tu bo novo podjetje poseglo z vso močjo vmes. Sami sr bomo na novo sezidali uničene stroje. Ne bo nam ucua - j • -*** našo valuto, p* za nase delavce bo velika narodna tovarna velikega pomena. V mladih domačih rokah bo podjetje brez dvoma napredovalo. Razkosano na več delov je imelo uspeh, imelo ga bo tem bolj sedaj, ko so zastavljene vse sile v eno smer. Zaposlilo bo domače delavstvo, nudita bo mladim strojnim inženirjem, katere nam bo vzgojila domača narodna tehnična visoka šola, bogato polje plodnega dela. Tako bodo »Strojne lovarne in livarne" postale važen del gospodarstva države. Dal jim Bog srečen, krepak razvoj! Upravništvo »Jugoslavije* sprejme več spretnih, n*arljivih in vestnih raznašalk. Zadnje vesti. poi Keka. Pariz, 20. junija (Pos. „Journal des Debats" javlja iz Re Jugoslovansko Narodno veče za Re je odposlalo na Clemenceau-a brz javko, v kateri protestira proti p stopanju in zahtevam reških nov, zlasti reškega narodnega svf (consiglio nazionale) in itaiijansk okupacijskih oblasti. V obsež^ protestu izjavlja Narodno veče: lijanski narodni svet ne zastopa f bivalstva Reke; 2. Reka nikdar tff htevala priklopitve Italiji ne na kakega plebiscita, ne kakega mnenja; 3. 10. maja 1.1. je zahte' 19870 reških prebivalcev v poS^ adresi na Wilsona svoje ujedinj^ z Jugoslavijo; 4. reška mednar socijalistična stranka na Reki je i§ nom svojih 7000 organiziranih člaf protestirala proti aneksiji Reke I Italiji; 5) 3000 drugih prebivalcev is|l| tako protestira; 6. samo 5000 stan? vaicev je za Italijo. To javlja jug0* Narodno veče mirovni konferenci, | v interesu Reke ustanovi mednarodf otiiuan — # • --- nam treba nositi denarja v tujino. Za ( komisijo, ki se prepriča na n>eSl da je prebivalstvo Reke protivi vsaki priklopitvi k Italiji in da ujedinjenje z Jugoslavijo. Podpis Bakarčič. Jugoslovanska okupacija in Italija. Iie Pariz, 16. junija. „TempS\%e' v uvodniku med drugim: Zaf l Beljaka in Št. Vida po Italijanih lja v zvezo z noto državnega K^rej larja dr. Renneija, ki je sva^J/f a, nevarnostjo, ako bi Jugosta^ jj0 sedli ti dve mesti. Navaja lista „New-York Herald" ki ^ . j;, je mirovna konferenca narotda «*' janom zasedanje Beljak* 'n bt. v in sicer vsled tega, ker so Jug°s.. vani zasedli Celovec brez dovoljeni mirovhe konference. (Po Ldu.) Nemčija podpiše mir v ponedeljek. Demisijn sedanje nemške vlade Berlin, 20. jun. Wolfov urad porodi daje vlada to noč odstopila. (Ldu);? Dunaj, 20. junija (Čtu). Vi listi napovedujejo, da bo mirov*** pogodba podpisana po novem nerhj škem kabinetu. „Neue Freie Press* piše: Pogoji so sicer neznosni, ve**' dar pa ovladuje v vladnih' in stra**' kinih krogih naziranje, da pogod*** mora biti podpisana. Poslanci iz padne Nemčije zagovarjajo podi7*? ker se boje nove vojske z vi*® strašnimi posledicami. Protlrtjo- w edino prebivalci vzhodnih po k raj 1» Da sc je tudi Noske izjavil za p od' pls, smatra „Neue *re*e Presse‘ z velevažno dejstvo, ki upravičuj nado, da ho svetovna vojska Nemčijo vendar le bodoči P«0*' deljek končana. (Ldu). Pritisk na Nemčijo z oboroženo silo. H a a g, 20. junija. (CTU.) Iz Bruslja poročajo, da je 18 posebnih vla' kov z 6700 belgijskimi vojaki odšlo iz Bruslja v Nemčijo. (Ldu), London, 20. junija. (ČTU) K ............... ‘W Zglasiti se je v upravništvu .Jugoslavije" Marijin trg štev. 8. gleški zrakoplov 34, ki bi naj prel$ bombami 1 dete Ocean, je oborožen z strojnimi puškami, podvzel po preko nemške obmorske obali. A*1' gleško brodovje je pripiavljeno K odhod. Vojaški dopusti so preklical*1, (Ldu) Mirovni predlogi Avstriji. Ženeva, 19. jun. ČTU „Tem(*^ poroča: Ententin odgovor na p0' kovane avstro-ogrske protiDredloge jL vseboval isti uhimatum, kakor je ® podan Nemčiji. Aliiranci so odloče^’ da za vsako ceno završijo mirov** pogodbe do 10. julija. (Ldu) .. St. G er m a in, 17. jun. Nem^, avstrijska delegacija je predložila rovni konferenci svojo četrto noto> ... kateri pravi med drugim, da so D ob izbruhu vojne zunanji minister vsi poslaniki sami Madžari in da bili v vladi Čehi, Poljaki in StavelLJ Si Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. . ,, Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubij 149 štev. * JUGOSLAVIJA* dne 21. junija 1919. Razkrinkanijlabsburžani. Moja preteklost. Spisala grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama. (11. nadaljevanje.) »Otroci so prokletstvo ženske«, kajti kadar pri-deio, preženejo lepoto, ki je najboljši dar bogov,« mi je rekla nekoč. Tudi mi je teta pogosto izrazila zaničevanje do svojega vzvišenega stanu. »Kaj pa koristi biti cesarica v teh dneh?« je Elizabeta bridko Pripomnila. »Cesarica je zgolj našemljena punčika. kako bi'si želela, da bi bila vladala v Rimu; cesarice davnih dni so poznale sijaj življenja in jjubezni; njihovo življenje ni bilo tako zastarelo, kot je moje, ki ga obdaja obroč etikete; one ženske n^ihV'a(*aIe ^Udi’ 'n *3Z zavidam tudi nais,abše od Jantarove oči so se ji svetile, ko je govorila, m spoznala sem, da jo je domišljija ponesla daleč od ledenomrzlih formalnosti cesarske Avstrije v uino strastno življenje cesarskega Rima. »A prišel bo zame čas, ko bom svobodna,« Je nadaljevala kakor zamišljena. »Marija, včasih kar Verujem, da sem začarana in da se po svoji smrti Povrnem v morskega galeba ter bom živela na pro ■ stranem oceanu alt pa v zavetju v razpoki kake mračne skale. Tedaj bom jaz, s sponami zvezana Elizabeta, navsezadnje svobodna, kajti moja duša bo poznala pot do rešitve. Akt, mi je usojeno, da postanem stara, nikdo ne bo videl mojega obraza. • °i 015 ■ ei]krat čas poljubil, si zagrnem obličje m ljudje bodo govorili o meni, kakor o .žensici, ki je bila1.« Ta čudna misel mogoče pojasni cesaričino mrznjo do fotografiranja; le redko kedaj je sedela za slikanje. Moja teta- je bila neznansko dobra, in dokler Le ‘iudje niso razžalili, je biia tudi jako velikodušna °_nJth. Vendar je bilo silno težavno spoznati njena ji a čustva in jaz sem vedno Čutila, da ni nikdar rekia docela kar je mislila. Elizabeta je visoko e||ua poštenost svojega prepričanja. »Kar je mene °‘ja storiti, naj mi nikdo drugi ne oponaša,« je Pogosto rekla. »Ljubezen ni greh,« je večkrat rekla. *B°g je ustvaril ljubezen in nravnost je docela vprašanje samega sebe. Tako dolgo, dokler z ljubeznijo * nikomur drugemu nič žalega ne storiš, se ne sme nikdo drzniti, žaliti te.« Poglavitne lastnosti Elizabetine so bile njen neizmerni ponos in njeno zaničevanje življenja, ki ga je bila primorana živeti. Kadar je njena jeza vzplamtela zoper one, ki jih je ljubila, jim ni nikdar odpustila. Pojasnjevanje, obžalovanje, vse je bilo enako brez pomena. Cesarica je bila docela neusmiljena In je smatrala žaljivca mrtvim — usoda ki je bila konečno meni sami usojena, da jo doživim. Šesto poglavje. Tupatam sem videla Rudolfa na dvoru, vendar nisva nikoli izpiegovorila mnogo besedi, in ker je bil ponavadi zaposlen s svojimi opravki, ga tudi drugje nisem pogostokrat srečala. Prestolonaslednik je mnogo potoval in v njem se je kaj hitro razvila ^a lepota, bistroumnost in degeneriranost, ki označuje toliko moških članov habsburške hiše. _ Nekako ob tetn času je cesarica pričela spiso-ati zgodbo svojega življenja. Delo je bilo stavljeno Qdv°rskih kleteh in stavek je bil nato razmetan, ki st izredne avtobiografije obstojita dva izvoda, ne mor^ yar^'|. rokah» vendar se knjiga še 45 let me P0461?’ ko se mi je rodila hčerka Marija, Pričal, Prišla Elizabeta neki večer ob devetih ne-je obis4cat v Pratferstrasse. Ko je vstopila, Ponr>* i a n* doi**i°’ k* je nosila kratko krilo in hlahS1 «Ji°? Ux°?ga ?enska. k* je bila silno pre l bat«, da bi dete m )Y{ali oglasi stanejo prvih 10 besed 4 jj, vsaka nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanje in ženitne ponvdbe pavšala beseda 1 jj. SSrPK?ad,; * pravkar hotela podati v svojo sobo ne in se je povedala, da je 'smalrala d*?doh??5618 ** pozneje večkrat dražila steri ' da me ie *me ,,C ako še vedno dajem svoje otroke adut V£raševa,a> svetilk. 1 Ke doJiu °b svetlobi Pravi namen njenega obiska pa'je bil povedala, da se Rudolf vkratkem je povedala, da se Rudolf vkratkenrpoda žene; obema nama je b lo precej žilza tisto kra jjRmo, ki bi jo počastila njegova izbera. Elizabeta tedooro poznala negotovo nrav svojega sina "in ta\edve S/a vedeli, da oi bilo treba ženske izrednega ali ki bi si znala ohraniti njegovo naklonjenost, f,®. samo njegovo strpljivost.. sagjj aiPrvo je obiskal Draždane, ker so smatrali nioje kraljičino Matildo kot primerno nevesto za pre gaJahkoživeg<» bratranca. Matilda je tiste čase so J. dobro izgledala, a Rudolfove umetniške oči biia , °Paz'le prve znake polnosti, ki se je ne u ,° s'ei razvila v njej, in čutil je, da bi mu žene ° mogoče zreti v prihodnjost ob strani take da ia bok tega se je napot i na Špansko, a samo Ced osrzna'. da je bila izb.ana infanta sicer kaj Ujen da Pa nien obraz prav gotovo ni bil kot ’ in, odločil je, da bi bilo njena grdost Pa Mnt fJa cile8a življenja še Vse slabša, kakor Matldma debelost. (Dalje prihodn|ii.) & Proda s©: C4 ’ -------------- Zelo ugodna prilika? — Prodam manjšo, skoro novo hišico, zelo pripravno za vpokojence, obstoječo stanovanjskega dela (4 sobe, kuhinja, hleva, kleti, podom in veliko kaščo ) V najem se dobi tudi več njiv. Ponudbe pod „V. G “ na upravo lista. 842 Hiša z gospodarskim poslopjem pripravna za vsakovrstno trgovino v Ljubljani, je naprodaj. Cena K 154 000. Pojasnila daje: I. Jugoslov. anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 5. 887 Prodam razne množine bukotih, jesenovih in mehkih desk. Rudolf Novak, Maribor, Tegetthofov trg 3. 835 Svinjske masti, zajamčeno čiste, ter kukuruza i pšenice veču količinu imam za prodati. Reflektanti koji žele, da kupe moraju imati izvoznice za žito. M. Milanovič, Vel. Grdjevac, Kraj Bjelovar. lliša z malim vrtom, malo vodno močjo ob okrajni cesti pol ure od Kranja se proda. Več pove L Rebolj v Kranju 918 Kupi se: Kupuje se posestvo ali tovarniško podjetje na Spodnjem Štajerskem (cena do 109 000 K.) Ponudbe na naše upravništvo v Mariboru. 838 Pekarija v kakem spodnještajerskem kraju se želi v najem ali v kup. 835 Banjo za niklanje (Nikel-bad) za primerno ceno kupim. Naslov v upravi. 833 j§| S11 u z b e Raznašalko sprejme naša podružnica v Celju. 834 Šivilja v Celjn se' priporoča cenj. damam za točno in najcenejšo izvršitev elegantnih oblek, kakor tudi moderniziranje v najkrajšem času. L Norber, Celje, Kapu-cinska ulica 5, pritličje. 839 Krojač, samostojen prire-zovalec, odlikovan z diplomo prve dunajske šole za krojaštvo, z večletno prakso, zmožen več jezikov, 28 let star, išče službe, najraje z oskrbo. And Žnidar, Zavod-na 49 pri Gorenjah, Celje. 840 Gospodična, ki popolnoma obvlada slovensko in nemško stenografijo ter strojepisje) se sprejme takoj v odvetniško pisarno. — Ponudbe na upravo Jugoslavije pod „Dobra moč.*, 829 V vseh premoženjskih in gospodarskih zadevah se obrnite zaupno na Gospodarsko pisarno Dr. Ivan Černe, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, (nasproti kavarne Union) tel. 37, uraduje od 8 - i/2l, in od 3 - 5. 620 Priporočam svojo veliko zalogo vžigalnikov na bencin. Trgovci znaten popust. F. K. Kaiser Srtenburgova ulica št.(>. Celje. Zaloga galanterijskega, norimber-škega in modnega blaga ter kranjskih izdelkov. 950 Na debelo in drobno. usnjarski v trajno delo. Mmt Podvinec Rateče pri Zidanem mostu. IL Ljubljana Kava žgana » surova Kavni pridatek j Olivno olje la Sardine najboljše vrste I Keksi Marmelada Paradižna konzerva R i ž Kond. mleko s sladkorjem Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej franko. I I Dopisovanje In ženitne ponudbe Državni uradnik 40 leten želi znanja z izobraženo gospodično ali vdove, prijetne zunanjosti, 22 do 28 let staro. Dopisi pod ,Slovenija* »Pravi lista. 841 Cigaretni tuli cigaretni papir, vseli Trst krema za g(,vljc, Mawv i6a čevlje, biks, različne vrst« pisemski papir, ribaricc, dele za naramnic«,toaletno milo vseli vrst in druge predmete dobavlja najceneje trg. agent, in kom. A. Čertalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38. tt Rudolf Rus, Kranj priporoča svojo bogato zalogo ur briljantov, zlatnine In srebrnine po najnižjih cenah. Postrežba točna in solidna. Prva slovenska kavarna »CENTRAL11 v Mariboru se priporoča Jugoslovanom domačim in tujim, ki prihajajo v Maribor — Postrežba točna. r Pisemski papir naffinejše vrste priporoča 102 Marija Tičar, Ljubljana Naj večja izbira umetniških razglednic J KONCERT. V nedeljo, dne 22. junija se vrši velik koncert pri »Lozarju" na Starem trgu. Svira prvo tamburaško društvo „Lful>lfana“ Pričetek ob h.-ij in od 15.-2«». ure. Točim pristno ljutomerško vino, vedno sveže pivo. — Mrzla in gorka jedila. Se priporoča Justina Poženel. Lieitanda vrtnega sena bo v nedeljo 22. julija po maši v Lescah št. 2. Mestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne 9 01 brez odbitka vloge po " |o rentnega davka katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nevzdig-njene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — t. j. dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad pol milijona kron! — Hranilnica posoja na zemljišča po 5% n® e*° _na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Koncem junija 1918 je bilo stanje bran. vlog nad 9 milijonov 700.000 kron. Posojila na zemljišča ter posojila občinam: nad 2 milijona 700.000 kron. Neizmerne žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni sin, brat in svak, gospod Puncer kadetni aspirant, urednik Jugoslovanskega Korotana dne 29. malega travna 1919 žrtvoval svoje mlado nadebudno življenje za Jugoslovansko domovino. Pokopan je pri farni cerkvi v Vobrah eno uro od Velikovca. 1 Bodi mu ohranjen blag spomin. Braslovče, Mozirje dne 17. rožnika 1919. Matija in Helena Puncer, starši; — Ivan, Franjo, Albert, Viktor, Zvonko, Vinko, bratje; Mara Skornšek roj. Puncer, Minka, Dragica, Ida, sestre; —Ivan Skornšek, svak; —Ljubica Skornšek, nečakinja. ifraua 6 JDOOSLAVHA* (Sne 2l Junija 19 IM »49 ftte* Potrebujete? Prosim, naročite takoj, dokler je še zaloga pisarniški, konceptu!, tini kanclljski, svileni, ogleui (vse barve), Judito modri iu vijolčast papir. Noteze, pivnike, peresa, radirke, trakove za pisalne stroje, bloki za pisarne, žepna peresa (Fiillfeder), kopirne knjige, trgovske knjige, uradne kuverte, trg. pis. klej (gumi), voščeni papir, pisemski papir, zavijalni in vse druge vrste papirja. Kopirne preše, narodne in umetne razglednice razpošiljam na debelo in drobno. V zalogi 150 parov nogavic za dame in 30 kg gum-nic za vezenje trt. — Postrežba točna in dobra. Se priporoča tvrdka JOS. OMERSA, trgovska agentura in komisijska trgovina LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 6/1. i inozemska kolesna pnevmatika (kompj. garniture) ). GOREČ trgovina s kolesi Ljubljana, Marije Terezije c. 14. Proda se več kompletnih sobnih oprav z žimnicami na vzmete ter navadnimi žim-ničanii. — Naslov se izve v Anončni ekspediciji Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3. Kupi se dobro ohranjen pisalni stroj Ponudbe na poštni predal 74. K. Linhart, urar Marije Terezija c. 7. Veika zaloga zlatih, srebrnih in niklastih ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše. 990 Kupim trgovino ali lokal s pohištvom. Ponudbe pod „Trgoviiio“ na upravnišivo ..Jugoslavije" v Celju. Stare sode = prodam = Prevzamem vse v sodarsVo obrt spadajoča dela, bodisi v mestu alt na deželi. IVAN HVALEC sodarski mojster Maribor, Tegethofova ulica štev. 81. Priporoča se tvrdka; JOS. PETBLINC Ljubljana, Sv. Petra nasip št.7 ob Ljubljanici. Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsako obrt in njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga. Večja partija pisemskega papirja v pismih in kartonih ter ovitki za urade. išče v Ljub 1 j s n i urednik „Jugoslavije“-Pisma na upravništvo. hotel in mesarija v Ptuju (S Vsem okoličanom in prišedšim potnikom uljudno naznanjam, da odprem v par dneh salonsko sobo kjer bodem postregel z najboljšo pijačo in jedačo. Točim celi dan sveže pivo, pristna lastna vina ter zadovoljim goste z najboljšo hrano po primernih cenah. Spoštovanjem Karol Kossar. Srbski NARODNA BANKA D. D. U ZAGREBU. Zagreb, naj e se ca juna 1919. Poziv na subskribcijo ' 25.000 komada dionica, glasečih na donosioca po K 400’ naslovne vrijednosti u ukupnom iznosu od K 10,000.000- 1 P. n. Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti pdviSenjc dioničke glavnice i emiaiju novih dionica podjdijedečim uvjetima: t. Dionička glavnica o(l K 10,000 000*— povišuje se izdanjem novih 25.000,dionica p« K 400 — nom., dakle W K 10,000.000*— na K 20,000.000*—. 2. Posjednicima starih dionica pridržuje se 18.750 komada novih dionica, i to tako da svakome dioničaru piipai .1 piavo na 4 staie dionice opti rati 3 nove uz cijenu od K 440.— po komadu nove dionice, zajedno sa 5% kantatama od 1. siječnja 1919^ a. o nove novca. nove uz cnenu ou jv ^u.— po Komauu nove ctiomce, zajeano sa ou/0 Karuatama ou i. sijeeuja . ... .. 1 . , . , . . 3. Nedioničarima (novim potpisateljima) i, starim dionižarima za dionice, koji žele potpisati preko. broja, oji pm pripada n razmjeru od 4 s aie na , nudi se 6.250 komada dionica po tečaju od 475 K za dionicu od 400 K nominalnih sa 5% kama a or . januara 1919. v 5. Suhskripcija poeinje 15. juna, a svršava 31. jula 1919. 5. Nove dionice iuiadu kupon za godine 1919., te im pripada pravo na dividendo za , 6. Protuvrijednost potpisanih dionica valja uplatiti odmah, a uajkasnije do 31. juja 1 'j ' Uplate za nedodijeljene nove dionice povratit če se skupa sa 31/2% kamata od dana up u e do povratka 7. Subskripcija se objavlja odnosno primaju prijave: U Zagrebu: Narodna banka d. d. _ U Brodu n/S.: Banka i mjenjačnica Brdaric i drug, afilijacija Naradue banice, U Dubrovniku: Srpska centralna banka za Primorje. — Dubrovačka trgovacka banka i — Pučka štedionica d. s. o. j. II Ljubljani: Ljubljanska kreditna banka d. d. — Kranjska deželna banka U Osijeku: Srpska štedionica Na Rijeci: Hrv. centralna banka II Rurni: Zadružna banka U Sarajevu: llrvatska centralna banka U Spljetu: Zadružni savez U Varaždinu: Varaždinska štedionica II Vfrovitici: Virovitička štedionica U Zemunu: Zemunska štedionica dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svih zagrebačkib zavoda te njenih filijala. ... 8. Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točke 2. optirati nove dionice, valja da predlože kod gore označenih rnjesta subskripcije: ločno ispunjenu i potpisanu prijavnicu uz naznaku popisa brojeva starih dionica (u koliko nisu kod zavoda u pologu) ili medjutomnim starih dionica. zaklade odbivši troškove emisije i pristojbe. m. Ravnateljstvo Narodne Banke d. d. u Zagrebu.