^fAND Katice..* AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 16, 1960 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. UX VOL LIX. Kdo bo plačal slroške m vojsko ZN v Kongu Strokovnjaki sodijo, da bodo stroški za vzdrževanje retin in miru v Konj>u stali ZN najmanj 150 milijonov tekom prvega leta. ZDRUŽENI narodi, n. y. — K() je Varnostni svet ZN pooblastil glavnega tajnika Ham-marskjoeJda, da organizira posebno vojaštvo ZN, ki naj gre v Kongo delat red in mir, je dobil c,dobrenje. da iz sredstev ZN po-1 u'bi v te namene 15 milijonov dolarjev. Ta vsota bo predvido-ma krila stroške komaj do zase-danje glavne skupščine ZN pri-hodnji mesec. Odprto vpraša-nle je, kdo naj plača stroške za ^zdrževanje čet ZN v Kongu v °doče. Sodijo da bodo te čete diorale ostati tam več let, nema-ra ce^° več desetletij. Poznavalci razmer cenijo, da ° potrebno v Kongu najmanj okoli 15,000 vojakov ZN. Njiho-^o vzdrževanje bo stalo od 75 do 00 'milijonov. Prav toliko, ceni-1°> bo tudi izdatkov za civilne betrelbe, ne da bi bile v to vsoto vštete podpore domači kongoški vladi. Skupn0 je torej treba preskrbi kakih 200 milijonov dolar-Jev na leto. ZN denarja nimajo, SaJ znaša njihov povprečni pro-|ačun na leto komaj okoli 59 mi. klonov. Za kongoško podjetje ° treba torej razpisati posebno jlakIado .na vse člane. Ta vseka-i()r ne bo majhna, vprašanje je e’ de jo bodo članice mogle in °tele plačat Sovjetski blok na primep ni doslej prispeval n|li centa za vzdrževanje čet ZN na meji Egipta in Izraela. Zdi užene države, ki sicer pri-■ Po vajo nekaj preko 32 odstot-°v celotnega proračuna ZN, so Pripravljene dati za Kongo lCC>l1 100 bilijonov, v krogih ZN fa ra6unajo, da bodo morda k 'J vsoti še kaj primaknile. iVoui grobovi Anthony Dragar Včeraj je umrl na svojem domu na 941 E. 78 St. 65 let stari Anthony Dragar, doma iz vasi Senožeti v fari sv. Helene, od koder je prišel 1. 1913 in kjer je zapustil brata Franceta in sestro Micko, nečake in nečakinje. Tu je zapustil sinove Martina, Edvarda in Teodorja, štiri vnu-ce, nečake in nečakinje. Bil je upravitelj dvigala v hotelu Stat-ler, dokler ni pred dvemi leti stopil v pokoj. Pokojnik je bil član SNPJ št. 126. Pred svojim prihodom v Cleveland je delal v premo govnikih pri Johns-townu, Pa., 37 let. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek. Cas bo objavljen kasneje. Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri ob štirih popoldne. Črnci hočejo bili z belimi tudi v cerkvah črnski študentje so začeli zahajati v doslej izključno “bele” p ;r o t e stantovske tterkve, ne da bi pri tem naleteli na poseben odpor. Indonezija pripravlja gospodarsko osemletko j., ANDUNG, Indonez. — Na-0 n* načrtni svet je objavil emletni gospodarski načrt, ki J i pomagal deželi do hitrej-Va^a i naPredka. Načrt predvide- v. ***■*• -LTCUJIl [JI eu VILIC- v V ožitev 5.3 bilijone dolarjev obstoječih n°Iih ^ izpopolniteV Od t ln<^ustrijskih naprav, p . ei..VSote naj bi prišlo okoli o te1 ^0n *Z tuJine- Svet se je - Vprašanju razgovarjal z ’ Nemčijo, Japonsko, zavami vzhodne Evrope in Jugoslavijo. ^Načrt predvideva prihranitev odstotkov celotnega narod-ega dohodka dežele in njegovo ozitey v osnovna produkcij-j a sredstva skozi prihodnjih 8 ' ^eloten narodni dohodek naj 1 se tekom izvedbe načrta v etih 1961-1969 dvignil za 11-6 odstotkov. Upoštevajoč prirastek na pre-lvalstvu osemletka ne bo rav-no veliko dvignila življenjske ravni. Izraelska vlada povabila ameriškega strokovnjaka za proces proti Eichmanu TEL AVIV, Izrael. — Kot so vidi, hoče izraelska vlada porabiti proces proti znanemu naci-stičnemu zločincu Eichmanu kot priliko, da zbere vse zgodovinsko gradivo, kar ga je ua razpolago, o nacističnem preganjanju ju-iovske rase in njenih pripadnikov. Proces naj ne pokaže samo, kaj je uganjal Echman, ampak tudi kaj je uganjal nacizem proti Judom. Izraelska vlada je zato pohabila k sodelovanju za priprave za proces znanega strokovnjaka na tem polju dr. Robinsona iz New Yorlka. Dr. Robinson je bil glani pravni, svetovalec na-nh sodnikov v nuerenberškem procesu. Eichman sam si je že tudi izbral glavnega zagovornika v osebi nemškega advokata dr. Servatusa iz Koelna. Izraelska vlada je dovolila Nemcu, da stopi v stik z Eichmanom. ----o----- Ameriška letina je tudi letos zelo dobra WASHINGTON, D.C. — Federalno tajništvo za kmetijstvo je objavilo prvi celoten pregled o letošnji letini, ki je za celo vrsto deželnih pridelkov naravnost sijajna. Pšenice smo pridelali kar 21% več kot lani, koruze bo nekaj manj kot lani. Oves, ječmen, seno, vsega je letos več kot lani. Vse to so številke, ki Se jih v federalnem tajništvu za kmetijstvo nič ne veselijo, kajti pomenijo, da bo morala federacija vtakniti še več denarja v nakupe deželnih pridelkov, ki že tako ne ve, kam z njimi. Za vse to se pa Kongres nič ne zmeni. Vkljub volivnim programom o-beh strank ne bomo letos dobili nobenega novega zakona o podpiranju farmarjev, tako se glasijo zadnja poročila s Kapitola. WASHINGTON, D.C. — Segregacija v cerkvah je morda najkočljivejša oblika družabne diskriminacije naših črnih državljanov. Ne toliko v katoliških cerkvah, kjer načelno sploh nikoli ni obstojala, pač pa dejansko, pa je že skoraj popolnoma izginila tudi v južnih državah. Veliko hujši je položaj v cerkvah raznih protestantov-skih sekt. Posamezne prot estantovske sekte in cerkvene občine o de-segregaciji niso hotele niti slišati. Zato so črnci imeli skoraj povsod svoje lastne cerkvene občine. Sedaj je nastal prevrat tudi na tem področju. Začetkom tega meseca so začeli mladi črnci-študentje p r o t e stantske vere zahajati v protestantovske cerkve v Atlanti, ki do sedaj še niso videle črnih vernikov v svoji notranjosti. Proti pričakovanju se beli obiskovalci niso nad tem škandalizirali, kar je dalo nekaterim protestantov-skim pastorjem toliko poguma, da so po službi božji črne vernike še posebej pozdravili. Podoben korak je napravil tudi metodistovski škof John Owen Smith. Znani voditelj boja proti segregaciji črni pastor dr. King je svetoval študentom, naj nadaljujejo s svojo akcijo, toda pri tem ne smejo dati nobenega povoda za izzivanje. Naj rajše potrpijo, ako se bo kdo obnje o-bregnil. Iz slov. naselbin MILWAUKEE, Wis. — Zdravstveno stanje prof. dr. Franca Jakliča se je poslabšalo. Nahaja se v Sacred Heart Sanatorium na 1545 Layton Blvd. LORAIN, O. — Pretekli torek je umrl v bolnišnici sv. Jožefa 53 let stari Jakob Ferlič z 1900 E. 34 St., rojen v Roseville, Pa., zaposlen v National Tube Division Lorain Works. Pokojni je bil župl.ian fare sv. Cirila in Metoda, član SNPJ št. 17 in št. 60 SDZ. Zapustil je ženo Annetto, sina Ronalda in hčer Janice, vnukinjo in mater ter štiri brate. Pogreb je bil preteklo soboto iz Bodzash pogreb, zavoda v cerkev sv. Cirila in Metoda, nato na Kalvarijo. Vremensk prerok pravi: Večinoma sončno in toplejše, ajvišja temperatura 78, naj-Ulžja 60. fr** Komunisti so si izmislili novo taktiko kongresnim preiskavam SOUTH BEND, Ind. — Znani demokratski kongresnik Walter je izjavil, da so komunisti začeli z novo taktiko, da ovirajo delo kongresnih komisij in odborov na terenu. Kjerkoli se na primer pokaže komisija znanega odbora o “pre-iskavanju o protiameriškem obnašanju”, ki dela po nalogu predstavniškega doma, takoj organizirajo komunisti svoje pristaše in sopotnike, da začno z bučnimi demonstracijami proti Vprašanje vere zopet v ospredju votivne borbe WASHINGTON, D.C. — Politični krogi so vznemirjeni, ker vidijo različne znake, ki napovedujejo nevarnost, da bi versko vprašanje utegnilo biti zopet predmet volivne kampanje. Na zunaj človek ne opazi ničesar, ne pade beseda o tem ne na shodih, ne v debatah, ne v časopisju. Prihajajo pa poročila, da volivci dobivajo po pošti letake, ki kalijo verski mir in da v nekaterih krajih namenoma in načrtno širijo razne govorice in razna opravljanja ravno na ta račun. Drugod se zopet pojavljajo opisi razlogov, zakaj je svoj čas propadel pri volitvah katoliški kandidat Al Smith. Drugi zopet sprašujejo volivce, kaj mislijo o kandidatih, in pri tem navajajo njihovo versko pripadnost. Nekateri kome ntatorji kar javno razlagajo, da bo vsak sluh, da bodo katoličani volili v množicah K e n n edya, nagnal protestante, da bodo odgovorili z agitacijo za Nixona na verski podlagi. Kot se vidi, versko vprašanje še zmeraj tli pod političnim pepelom. Cilji polilike Mehike zmeraj bolj megleni Vlada skuša hoditi srednio pot doma in v mednarodni politiki i/ogihajoe se vsaki jasni odločitvi. MEXICO CITY, Mex. — Ne samo v Washingtonu, tudi v me-liikanski prestolici ne razumejo, kam plove sedanja vladna politika. Samo v eni stvari so vsi prepričani: sedanji predsednik Mateo Lopez bi rad plaval v sredini in zato drži enkrat z levico enkrat z desnico. Pogosto se do. godi, da je v županji politiki na desni strdili-, v notranji pa levi. Je pa lahko ravno narobe, kot je menda sedaj. Zato levičarji dolžijo predsednika, da je desničar, desničarji pa trdijo, da drži z levičarji. Predsednik Lopez na primer ne želi, da bi prišel Hruščev na proslavo mehikanske neodvisnosti; ako bo prišel kar na svojo roko, ga bo pa Mehika lepo sprejela. Mehikanska vlada se noče nikoli jasno odločiti ne za Castra, ne proti njemu. Zmeraj gleda, da istočasno odobrava nekaj Castrovih političnih korakov, nekaj pa kritizira. Zato je proti vsaki ostri politiki proti Kubi. Predsednik Lopez bi oral veliko lažje, ako ne bi bilo tako vei-like razlike med mehikanskimi levičarskimi in desničarskimi političnimi strankami in strujami. Ko hodi po srednji poti, je velikokrat zelo oddaljen od leve in desne, kar samo še bolj zamegli njegovo politiko. Za A-meriko je postal doiber, toda nezanesljiv sosed. KONEC SODELOVANJA MED SOVJETUO IN KITAJSKO? Po vesteh, ki jih je poslal iz Peipinga, prestolnice rdeče Kitajski, dopisnik jugoslovanske poročevalske službe Tanjug, zapuščajo sovjetski strokovnjaki Kitajsko kar s posebnimi vlaki. Prav tako odhajajo kitajski tehniki in študentje iz Sovjetske zveze, kjer so na šolanju. Beograd trdi, da je ozadje temu nov spor med Moskvo in Peipingom. CLEVELAND, O. — Ko so včeraj zjutraj prinesle poročevalske službe vest o množičnem odhajanju sovjetskih gospodarskih strokovnjakov iz rdeče Kitajske, so nekateri komentatorji dejali, da je to najboljša vest, kar jih je Zahod slišal v zadnjih 12 letih — odkar je prevladal na Kitajskem komunizem. Te vesti je poslal iz Peipinga dopisnik jugoslovanske poročevalske službe in jih je objavila beograjska “Borba”, uradno glasilo Zveze komunistov Jugoslavije. Podobne vesti so baje dobili tudi v Parizu, med tem ko v ostalih zahodnih prestolnicah o tem molče. Cibstoj trenj med Kitajsko in zasliševanju prič in izvedencev. Walter meni, da šo se ameriški komunisti odločili za novo taktiko radi velikega uspeha, ki so ga dosegli z njo v Kaliforniji, o čemur smo svoj čas pisali. Turška mošeja se bojuje z rimsko birokracijo RIM, It. — Rim je sicer središče krščanstva, toda tam se je vendarle s časom nabralo — posebno po Mussolinijevih avanturah v Afriki, toliko muslimanov, da bi radi imeli svojo mošejo. Preteklo je že precej let, odkar so prosili za stavbno dovoljenje, toda odgovora na prošnjo niso dobili. Mnogi so mislili, da se mošeji protivi Vatikan. To pa ni res. Vatikanski krogi mislijo, da imajo muslimani pravico do svoje hiše molitve. Stvar je zaležala v svetovno znani laški birokraciji. Zadeva še zmeraj ni rešena, dasiravno bi v Vatikanu radi videli, da se to zgodi čim preje, kajti še zmeraj se dobijo zlobni jeziki, ki trdijo, da je vsemu temu kriva vatikanska diplomacija. Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število žrtev 1 Sovjetsko zvezo je na zahodu že dolgo znan. Kitajska pod Mao-Tzetungom se drži Marksovih in Leninovih naukov bolj po črki, kot so to delali tudi sovjetski oblastniki v prvih desetletjih po revoluciji, Sovjetija pa skuša pod vodstvom Hruščeva ubirati malo svobodnejša pota. Tak razvoj je sam po sebi naraven in nujen, odkar je Sovjetska zveza prerasla ozki okvir agrarne države in se razvila v pomembno industrijsko državo z močno diferencirano družbo, ki zahteva hitrejše izboljšanje življenskih pogojev. Jugoslovanski poročevalec trdi, da sovjetski strokovnjaki trumoma zapuščajo rdečo Kitajsko kar na posebnih vlakih. Uradni krogi v Peipingu izjavljajo, da je to posledica poteka pogodb med obema državama in strokovnjaki samimi. V ta okvir je težje strpati odhajanje kitajskih tehnikov in študentov iz Sovjetije, kjer so na šolanju. Ideološki spor med Kitajsko in Sovjetijo je bil na konferenci komunističnih partij v Bukarešti preteklega junija za silo poravnan. V zadnjih tednih so kitajski časopisi zopet pisali o nujnosti vojne med kapitalizmom in komunističnim svetom, kar je Moskva koncem tedna ostro obsodila in poudarila ponovno načelo mirnega sožitja med obema taboroma. V kolikor so Tanjugove vesti točne in zanesljive, bi to pomenilo, da se bližamo koncu tesnega gospodarskega sodelovanja obeh komunističnih veledr-žav, ni pa s tem, še rečeno, da je to tudi konec njunega političnega sodelovanja v mednarodni politiki. To bo obstojalo, dokler bodo koristi za obe državi dovolj velike. vidni in sta pri tem dognali, da bi vojna med njima stala ogromno, da pa ne bi dejansko nobeni strani prinesla dosti koristi. Moskva naseljuje obmejno področje v Sovjetski Aziji in gradi v teh predelih nove pomembne industrijske centre. Prostora in rudnega bogastva ima dovolj doma in ji torej ni treba gledati za njim onstran meja. Kitajska je za življenjski prostor bolj v stiski, toda Kitajci na sever v sibirske predele, kjer je ostra klima, ne marajo. To so skusili že kitajski cesarji in to bo prej ali slej dognal tudi rdeči Peiping. Naravna pot za širitev odvisnega prebivalstva Kitajske je na jug, v Zadnjo Indijo, Indonezijo in proti — Avstraliji. Na ta dejstva pomislimo, kadar beremo poročila o sporih in prepirih med Moskvo in Peipingom, pa naj pridejo ta iz Beograda ali od koderkoli. Želja zahodnih sil, da bi do takega spora prišlo, tega še ne bo uU stvarila. V mednarodni politiki odloča tudi pri komunistih hladen račun! Iz Clevelanda in okolice Rokoborba— V četrtek zvečer bosta nastopila Lord Layton in Bobo Brazil proti Chrisu in Johnu Tolo-su, pomerila se bosta tudi Hercules Romero in Fritz von Erich. Začetek ob 8:30. Zadušnica— Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Hočevar sedmi dan po njegovi smrti. V četrtek ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Germ ob 1. obletnici smrti. i Raznaša lea iščemo— Uprava AD išče raznašalca za okolico Možina Drive, Chapman Ave., Underwood Ave., Marcella Rd„ Neff Rd. in E. 185 St. Kličite HE 1-0628. V Kalifornijo— Moravski dekan č. g. Franc Vrolih, ki je prišel pretekli teden na obisk v ZDA, je odpotoval proti Kaliforniji. Vrnil se bo nekako v dveh tednih. Samostojna je postala tudi republika ob Čadskem jezeru FORT LAMY, čadsko jezero. — Ta teden so praznovali prvi dan neodvisnosti ne samo v tisti e.publiki Kongo, ki je bila preje francoska kolonija, in na Cipru. ampak tudi v novi republiki ob čadskem jezeru, ki je tudi bila preje francoska kolonija. Kot se vidi, ima nova republika za svojo prestolico kar neko malo francosko trdnjavo. Nova lepublika je izbrala tudi svojo zastavo in narodno himno. Vse slovesnosti ob priliki proglasitve neodvisnosti so pa preložili na 11. januar. Takrat namreč jenja taim doba tropskega deževja. A-rnerika in Rusija sta novo republiko že priznali, Eisenhower je pa brzojavno čestital. Utrinki iz volivne borbe CLEVELAND, O. — Vse se veseli, da se bosta oba kandidata “dajala” kar na televiziji v par skupnih nastopih. To je lepo. Oba kandidata sta pri tem v zadregi; ne bojita se drug drugega, ker sta oba pogumna fanta. Skrbi jih le to, kaj naj izbereta za predmet svojih političnih debat na televiziji. Politični svetovalci obeh kandidatov se kar ne morejo sporazumeti, o čem naj kandidata govorita ameriški javnosti, da bi tem lažje razumela razliko med obema strankama. V Washingtonu se vsi čudijo, zakaj se južni demokratski senatorji in kongresniki tako malo ozirajo na želje senatorjev Kennedya in Johnsona in jima nagajajo v debatah in pri sestavljanju besedila posameznih sedaj Nekateri zahodni časnikarji in razlagalci političnih novic stalno napovedujejo razhod Moskve in Peipinga češ, da je ta nujen, ker se koristi obeh j zakonov. Mislijo, da so veledržav križajo. Razlagi, ki i odkrili razlog: južni demokrat- jih za to navajajo, so kaj tvegane vrednosti. Ne smemo pozabiti, da leži med Kitajsko in Sovjetsko Azijo pas pustinj in puščav, ki je za naselitev neprimeren. Njegovo rudno bogastvo tudi še ni tako dognana stvar, kot bi nekateri radi. Rusi in Kitajci so si v Aziji sosedje okoli 300 let, vendar v tem času kljub mejnim sporom, — šlo je v glavnem za Mongolijo, — ni prišlo do kakih vojnih pohodov. Obe strani sta bili skrajno pre- ski politiki si še niso na jasnem kaj jug misli o demokratski platformi, posebno v točki o civilnih pravicah. Vrtijo se še zmeraj okoli svojih volivedv in skušajo dognati, kaj mislijo o programu in kandidatih. -----o—----- Odhajanje mladine s farm v starosti izpod 20 let odide s farm več deklet kot fantov, ko so dopolnili 20 let, zapuščajo svoje domove na deželi fantje v večjem številu kot dekleta. Zadnie vesti LEOPOLDVILLE, Kongo. — Glavni tajnik je odletel sinoči proti New Yorku, ko mu je predsednik vlade v treh pismih izrazil nezaupanje in zahteval, da prevzame vodstvo operacij ZN v Kongu posebni odbor azijskih in afriških držav. Vprašanje bo prišlo pred Varnostni svet jutri ali pojutrišnjem. SAN JOSE, C.R. — Danes se začne tu posvetovanje zunanjih ministrov držav članic Organizacije ameriških držav (OAS). Prihod tajnika ZDA Herterja je napovedan za danes dopoldan ob devetih. Komunisti in ostali levičarji ga pričakujejo baje s hudimi demonstracijami. Na konferenci bodo razpravljali o Trujil-lovi diktaturi v Dominikanski republiki in o nevarnosti komunističnega pro diranja v Ameriko z utrjevanjem komunistične moči na Kubi. NIKOSIA, Ciper. — Otok Ciper je postal z današnjim dnem prvič v dolgih tisočletjih znane zgodovine samostojna država. Angleži so ohranili na njem svoja vojaška oporišča. MANILA, Filip. — Hudo deževje je povzročilo povodenj na srednjem delu otoka Luzo-na. Kakih sto ljudi je mrtvih in pogrešanih, na tisoče pa brez strehe. j Ameriška Domovii\/t 6117 SL Clair Are. — HEnderson 1-0628 — Cleveland *, OUa National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sunday, Holidays and Ut week la Jaly Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA t ga Zedinjene države: $12.00 n* leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za $ sa«a®ce ga Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 meneče Fetkova izdaja $8.00 na leto SUBSCRIPTION RATES > United Staten: $12.00 per year; $7.00 for 6 month«; $400 for S month* Panada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 8 months Friday edition $8.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. No. 156 Tues., Aug. 16, 1960 Trgovina s komunisti sc ne obnese Odkar je kubanski Castro sklenil z Moskvo par kupčij na menjavo, je zopet začela vsa ameriška javnost poudarjati, kako nevarna je ruska napadalnost na gospodarskem polju. Razni kvaražugoni navajajo na desetino pogodb, ki so jih komunisti sklenili z raznimi državami, največ z gospodarsko zaostalimi, naštevajo milijonske vrednosti v dolarjih, opisujejo posojila, ki so jih tovariši dali, in vidijo v vsem neznansko nevarnost za svobodni svet. Na zunaj imajo prav, v resnici se pa motijo. Kupčije s komunisti dokazujejo samo, da je med dogovorjeno besedo in dejanjem, ki ji sledi, velika razlika, navadno v korist komunistom in v škodo njihovim poslovnim zvezam. Potek pogajanj med komunisti in zainteresirano državo jc skoraj vedno enak. Pogajanja so si- podobna kot cent centu. Najprej ponudi recimo Moskva za sebe in za satelite posojilo, seveda ne v dolarjih, ampak v blagu, ki ga bo šele dobavila. Potem izjavi željo, da bi kupila ravno tisto blago, ki ga zainteresirana država ne more nikjer prodati. S tem je ustvarjena podlaga za pogajanja in za sklepanje pogodb na menjavo. Komunistične države kupujejo izvozno blago zaostalih držav in jim v zameno obljubijo dobavo vsega, kar države želijo, največkrat kar več kompletnih tovarn.’'’ Pri tem pa komunisti nočejo povedati, po kaki ceni bodo dobavili “kompletne tovarne.’’ Niti tega ne trpijo, da bi kupec imel pravico, da gre za železno zaveso in si tam ogleda, kaj mu mislijo komunisti dobaviti. Ne povedo tudi točnih'dobavnih rokov, ne dajo nobenega jamstva, da bo tovarniška oprema res dobre kakovosti, ne jamčijo niti za dobavo nadomestnih delov. Glavno je, da je pogodba sklenjena in da se iz nje da izbiti dobra propaganda. Komunisti dosežejo ta cilj skoraj zmeraj, če ne drugje pa vsaj v Ameriki, kjer javnost pripisuje tem pogodbam čisto drugo vrednost, kot jo v resnici imajo. Ko se pa začne izvrševanje pogodb, se pokažejo razpoke in luknje, ki gredo vse v škodo zainteresine države. Egipt je na primer dobavil Moskvi pavolo, Moskva je ni porabila doma, ampak prodajala pod ceno na evropskh trgih, kar je škodovalo Egiptu, ker je s tem izgubil par stalnih odjemalcev. Podobno skušnjo je napravila Indonezija. Kar so komunisti od nje kupili kositra, kavčuka, riža, itd. so ga hitro vrgli na svetovne trge in tako škodovali indonezijski trgovini s svobodnim svetom. Burma je napravila podobno skušnjo z rižem, Irak z nafto. Gvineja je na tem, da spozna, da ji je Moskva pokvarila trg z bananami. Nekaj podobnega čaka tudi Kubo, kajti nihče ne ve, kam bo Moskva prodala sladkor, ki ga je kupila od Castra. Še večja razočaranja doživijo zainteresirane države z ruskimi dobvami. Indonezija je dobila izza železne zavese sladkorno tovrno, ki je njena oprema dobra za sladkorno peso, ne pa za sladkorni trs. To so menda odkrili šele nemški strokovnjaki. Moskva gradi za Naserja znane jezove na Nilu, pa ne vseh, ampak samo nekaj. Kako malo zaupa Naser ruskim inženirjem, se vidi po tem, da jih ima stalno pod nadzorstvom ne egiptovskih, ampak tujih strokovnjakov. Med njimi je par nacistov, ki naravno z veliko škodo-. željnostjo odkrivajo vse napake ruskih tehnikov. V Iraku čakajo zastonj na “velike tovarne,” ki bi jih morali dobiti izza železne zavese. V Libanonu so pa kar pozabili, da imjo pogodbe na menjavo s komunisti. Kar pa komunsti dobavljajo, ni dobre kakovosti in površino izdelano, povrhu pa še za okroglo 40% dražje od ameriškega. To ne velja samo za industrijsko opremo, to velja še posebno na navadno potrošno blago. V vseh državah, kamor pošiljajo komunisti potrošno blago, se kmalu razvijeta dva trga; za blago, ki prihaja iz svobodnih držav in za blago, ki prihaja iz komunističnih. Kupci ne marajo rdečega blaga, segajo po blagu iz svobodnih držav; to delajo celo komunisti sami, pri čemur samo pazijo, da nihče ne vidi njihove simpatije za kapitalistično blago. Vse to ne more ostati prikrito raznim nevtralnim politikom, ki vodijo gospodarsko zaostale države. Razlika med komunističnimi obljubami in “kapitalistično” solidnostjo je preočitna, da je ne bi priznali. Zato tudi hitro menjajo svoje pojmovanje o nevtralnosti. Dočim so;preje rabili nevtralnost za plašč, ki naj pokriva njihove simpatije do komunističnega sveta, jemljejo danes nevtralnost zares in ne nasedajo več komunistični propagandi. Ta preobrat v odnosih med nevtralnimi in komunistični državami opažamo danes po vsej Aziji. Le tako se da razlagti, da razni azijski diktatorji kot Nasser, Kassem, Ayub, Sukamo, itd. tako brezobzirno držijo na vajetih domače komuniste, v Moskvi pa trdijo, da so popolnoma nevtralni. Treba se nam je samo spomniti, kako se je ravno pred par leti ves svobodni svet tresel, da bo arabski svet padel pod komunizem. Kdo še danes misli na ta strah? Isto skušnjo bo napravila tudi Kuba. Tudi tam mislijo, da so napravili s komunisti dobre posle. Kar počakajo naj! Videli bodo, kam vse je zašel tisti sladkor, ki sta ga kupili na Kubi Moskva in Peiping. Videli bodo, kakšne “kompletne tovarne” bodo dobili izza železne zavese. Videli bodo, kako potrošno blago je komunistično. Že danes zdihujejo po blagu iz Amerike, toda hujša razoračanja jih še čakajo. Takrat bo Kuba ozdravljena od komunističnih obljub, pa naj tam vlada Castro ali kdo drugi. Podobne skušnje čakajo tudi vse afriške države. Tudi tam zabavljajo nad evropskimi kolonialnimi kapitalisti, toda cenijo evropsko blago. Ko ga bo zmanjkalo in bodo navezani na rdeče kvalitete, se jim bodo oči odprle kot so se Aziji. Zato res me razumemo, počemu tako razburjanje nad komunistično gospodarsko napadalnostjo. Komunisti so boljši agitatorji od svobodneg sveta, toda v poslih poznajo samo svoje interese, daril ne razmetujejo. Njihov gospodarski sistem je tudi tak, da ne prenese drugih trgovskih metod. Ko slišimo, s kako propagando oklicujejo svoje uspehe v zunanji trgovini, nam je treba imeti več potrpljenja in manj razburjanj. Gospodarsko zaostale države so si do sedaj še vse opekle prste, kadar so sklepale s komunisti kupčije na menjavo. Boljše bi bilo, da se v tem oziru svobodni svet manj razburja in da skuša z gospodarsko zaostalimi državami poslovati kot soliden trgovec. Komunisti ga v tem pogledu ne bodo kmalu dohiteli. | BESEDA IZ NARODA Ji M Zaročila sla se LINDA LEE LYONS Cleveland, O. — Nedavno sta se zaročila gdč. Linda Lee, hčerka g. Charlesa Lyons in njegove pok. žene Helen iz Daytona v Ohio, ter por. John Anthony Petrič, sin g Johna in ge. Mary Pe. trie s 451 E. 156. St. Zaročenka je graduirala.v letošnjem juniju na univerzi v Daytonu iz notranjo dekoracijo (interior decoration) in je zaposlena pri Elder & Johnson Co. v Daytonu. Zaročenec je gradu- JOHN ANTHONY PETRIČ iral lani v juniju na isti univerzi (vzgoja umetnosti) in je sedaj v armadi ZDA v Ulmu na Nemškem. Poroka bo 24. septembra letos v St. Rita’s katoliški cerkvi v Daytonu. Novoporočenca bosta živela v Nemčiji, dokler ženin ne b0 odslužil svojega vojaškega roka. ' Iskrene čestitke in vso srečo na skupni življenjski poti. AD. Zahvala za pomoč cerkvi na Kalu Euclid. O. — Na prošnjo za pomoč cerkvi na Kalu pri Košani na Krasu se je odzvalo več rojakov. Zbrano vsoto sem poslala župniku č. g. Marijanu Hrvatinu v Košano. Ta je denar prejel in se vsem prav iskreno zahvaljuje za pomoč. Darovali so: Kristina Urbas, Zofija Simčič in Rozalija Vičič po $10, L. Kapel, Donald Vičič in Frances Svetina po $5, J. Urbas $3, škoff in Reniko po $2. Vsega skupaj je bilo nabranega $52, Vsem darovalcem iskrena hvala, naj Bog vsem stotero povrne na zdravju in sreči! Rozalija Vičič. Na počlinicah na Balm ieach v Georgian Bay Cleveland, O. — Počitnice so običajno najboljši del življenja in —: službe, imajo le to slabo stran, da so vedno prekratke. Več stvari sva se namenila z ženo ogledati v okolici, pa nisva prišla dalj kot enkrat do Midlanda. Še tja nemara ne bi zašla, da ni bilo v nedeljo dopoldne dežja in ;va bila tako prepričana, da popoldne s kopanjem ne bo kaj prida. Midland je prav prijazno mestece. V enem njegovih najmir-nejših in najprijetnejših predelov ima svoj dom g. Jože Vrhovnik. Pn njem sva se najprej ustavila. Ker sta z mojo ženo ožja rojaka, sta se imela dosti pomeniti. Ostala sva pri njem in njegovi prijazni soprogi ves popoldan. Postavna zidana hiša se ponosno ozira po vrtu, ki je poln vsakovrstnih sadežev, kot jih je bU Jože vajen nekdaj doma na Gorenjskem. Bilo je že proti večeru, ko smo odšli Vsi skupaj do fbožjepotne. cerkve nad mestom, kamor Slovenci iz To-tonta tako radi romajo. Jože in njegova žena sta naju pospremila do Frankovega dvora, kjer smo še malo posedeli ob čaši “vinca rujnega,” ki sva ga z ženo pripeljala s seboj. Jeziki so se razvezali in beseda je tekla kot namazana. Razpravljali smo o življenju v Kanadi in v Ameriki, v Sloveniji nekdaj in sedaj ter o razmerah v Avstriji, kamor se je Jože odpravljal na obisk. Naslednje dni smo imeli lepo vreme in greli smo se na soncu ter nato v vodi hladili vsako dopoldne in popoldne. Na suhem smo se zabavali z “letečim krožnikom”, ki je vzbudil splošno zanimanje in vnemo. — Milku Pustu so kanadski prijatelji naročili, naj jih jim kupi in pošlje vsaj kak poldrug ducat, če že ne več. Ko jih je šel v Clevelandu kupovat, so ga vprašali, če misli odpreti trgovino s tem blagom. — V vodi smo premetavali žogo, dokler smo seveda v njeni svežini vzdržali. Pcsebno prijetni so bili večeri. Sedeli smo pred hišeo in se menili kot nekdaj doma, dokler ni pokril zemlje mrak. Ta nas je pognal v hišiso, kjer smo bili tudi varnejši pred komarji. Vsak večer se je razvnel pogovor, največkrat o življenju tam preko morja, od koder smo pred leti prišli, nekajkrati pa tudi o življenju in razmerah med Slovenci v Clevelandu, kjer je Milko vnet in delaven član ter režiser Slovenskega odra. Da med razgovorom miza ni bila prazna, na to je gledala ga. Dragica, njen svak Nande pa je budno pazil, da ne bi moral kdo trpeti žeje. Tako so razgovori tekli in tekli, kot da se vidimo poslednji-krat. Najpodjetnejša člana naše počitniške kolonije sta bila Marjan Pust in njegov bratranec Peter. Vsako desetico sta uporabila za tekmo na strojih v zabavišču na obali. Zanimivo je bilo to, da je vedno dobil le — stroj. Edini uspeh, ki sta ga mogla doseči, je bil, da sta lahko igro ponovila, ne da bi jirna bilo treba plačati desetico. Z njima smo imeli vsi veliko zabave. Najpriijubljenejša je bila vsekakor mala Vidka, ki je bila vedno lepo umita, počesana in Ijub-to opravljena. Čeprav ji še ni dve leti, je bila vedno vesela, polna smeha. Nič je ni motilo, nič spravilo v slabo voljo, če je bil tdo v njeni bližini - posebno je obrajtala strica Nandeta — se je smukala okoli njega, dokler se ni začel z njo igrati, če je bila sama, jo pa tudi ni preveč motilo. Sredi tedna nas je Milko povabil na vrtno veselico; napovedal je, da bo pekel čevapčiče. To je med južnimi brati znana in močno čislana jed, nad žerjavico pečena mešanica govejega, svinjskega in telečjega mesa, ki se je z obilico čebule. Prejšnji večer so žene čevapčiče pripravile, popoldne pa jo je Milko malo pred ostalim pobral s kopanja, da je vse potrebno uredil. Ko smo prišli “Oistali,” jie bilo oglje v pečici že lepo žareče, mize pogrnjene in polne vsakovrstnih dobrot. Z belim predpasnikom je bil Milko res podoben kuharju. Spretno se je obračal okoli pečice in prekladal ter sukal čevapčiče, da bi bili od vseh. strani enakomerno pečeni. Duh po počenem mesu nas je žgečkal v nosu, da so se nam že sline cedile, k0 Milko še niti ni preskusil sadov svojega dela. Res je, da čevapčičev nisem jedel že kakih 20 let, vendar so se mi zdeli dobri kot nikdar. Pa včasih tožimo, da nam v tej deželi nobena stvar ne tekne več! Če bi jo imeli manjkrat na mizi ali v — hladilniku nam bi vsekakor veliko bolj! Nad kuharsko umetnostjo Milka smo se vsi navduševali in ni nas bilo malo, okoli en ducat odraslih in nič manj otrok! Otroci so bili glasnejši in živahnejši od odraslih. Da bi jih umirili, je Milko predložil igro. Posadil je vse otroke okoli mize in obljubil nagrade vsem, ki bodo vzdržali, ne da bi pol ure spregovorili kako besedo. Ko je na splošno začudenje minilo pol ure, ne da bi se kdo od malih oglasil ali tekal okrog, jim, je nagrade povišal, če zdrže še naslednjih 20 minut. Igra je bila nad vse uspešna in navzoči so se odločili, da jo bodo uvedli v svoje domove, kadar bo v njih večja gneča. Se nismo začeli niti dobro počivati — vsak večer smo bili po-koncu do okoli polnoči — pa so bile počitnice že pri kraju. V petek zvečer nas je vse skupaj povabila ga. Jerajeva, katere mož je solastnik Dvora. Naslednji dan je tudi ona z družino nameravala oditi. Ob kozarcu piva ‘smo jemali slovo od lepega kraja in obljubljali, da pridemo prihodnje leto zopet. Bog ve, kaj bi še vse uganili, da ni pritekel Peter in tožil, da v njihovi hišici ni luči. Šli smo pogledat, pa se ni dalo nič pomagati, ker je bila napaka nekje izven Frankovega dvora. Ustavili smo se kar pri Pustovih in prižgali sveče, ki jih je Nande naglo prinesel iz trgovine. Sedeli smo pri svečah kot nekdaj Liberacce, le da mi nismo igrali na piano, pač pa na vilice, nože in kozarce. Ne vem, če je bil tekaj kdo med nami, ki bi želel menjati s tem nekdaj na teleižnu tako znanim pianistom. Ure so se stekle. Pustov! in Nande so imeli še en teden, midva pa sva morala vzeti slovo. Po nekaj kratkih urah počitka sva ob pol petih zjutraj pognala proti domu. Mrak ne je umikal dnevu in okoli naju se je odpirala znova pokrajina, ki naju je tako spominjala na naše slovenske ravnice in griče. Čeprav je bila komaj en teden najin gostitelj, nama je bilo slovo od nje težko. Amerika, v kateri živimo Wisconsin in Slovenci Milwaukee, Wis. —M. nogo Slovencev, ki so živeli pod Triglavom in ob vznožjih Save, Drave, Krke ter ob bregovih slovenskega morja, so pred pol stoletjem ali še več, prostovoljno zapuščali svojo rodno zemljo ter se podajali preko morja na vse strani sveta za boljšim življenjem,. Nekako pred 15 leti in tudi kasneje so radi tragično končane državljanske vojne, da rešijo golo življenje, tisoči in tisoči naših ljudi zapustiti rodna tla ter se naselili po vseh celi nah zemeljske oble. Največje število Slovencev in Slovenk se je naselilo in ustvarilo lepo in dostojno življenje v bogatih in svobodnih Združenih državah Amerike. Vsakdo izmed nas ve, da v državi Ohio v velikem mestu Cleveland živi in dela naj večje število naših ljudi. To mesto je narodno-kulturno središče slovenskega življenja v Sev. Ameriki. Zato imenujejo Clevelanc — drugo Ljubljano, oz. metropolo Slovencev. Skoraj nič ali prav malo vemo o življenju in delu Slovencev po drugih ameriških državah. Zato sem se odločil, da bežno orišem državo Wisconsin ter življenje in delo Slovencev in Slovenk v njej. Po trditvah naših uglednih ljudi, živi v naši državi okrog 40,000 ljudi naše krvi, starih naseljencev z otroci, rojenimi v tej državi, in novih naseljencev. Po vseh manjših in večjih krajih najdemo našega človeka, najbolj pogosto naseljeni pa so v Milwaukee z West Allisom, kjer je pri fari sv. Janeza osrednja točka slovenskega verskega, narodnega in kulturnega življenja. Po mnenju mnogih je Milwaukee drugo slovensko središče v Ameriki. Danes je Milwaukee po številu prebivalstva 11. .mesto v Ameriki s 750,000 prebivalstva. Prepričan sem, da bo vsakega zanimalo vedeti nekaj podrobnosti o naši državi. * Država Wisconsin leži na srednjem zapadu Amerike ter meji na države Michigan, Illinois, Iowa in Minnesota. Dve veliki jezeri, Michigan in Su perior napajata bregove te države. Površina Wisconsina je 56.154 kvadratnih milj, na tem prostoru živi okrog 3,600,000 ljudi. Po vrstnem redu je bil Wisconsin 30. država, ko se je leta 1848 vključil v Unijo. Kot ima vsaka ameriška država svoje geslo, tako ima Wisconsin svoj moto — “Vedno naprej”. Službena roža države je vijolica, drevo javor, ptica ameriški kos, žival jazbec (badger, zato kličejo to državo tudi Badger State) in riba musky. Pokrajina je valovita, na severu so obširni gozdovi, kjer je bogat lov na divjačino, v zimskem času pa so lepi smučarski tereni. Država ima lepo število malih in velikih jezer z bogatim ribolovom. Poleti nudijo kopalcem prijeten oddih, v zimskih mesecih pa so drsališča. Wisconsin je znan po vsej deželi zaradi visoko razvitega mlekarstva. Zato imenujejo to državo tudi Dairyland. Nadalje so važni poljski pridelki, posebno krompir, sočivje, zelenjava, jagode in drugo sadje Zal večina od nas ne more urejati svojega življenja po lastnih željah, tako je motor enakomerno tekel in naju vozil naglo pro- ter sadni sirupi (maple sugar). V državi je zelo razvita avtomobilska in železna industrija, velike so tovarne za papir, hišno opremo ter milwausko pivo, d je znano po vsej Ameriki. V tej državi so naseljeni po-i eg Slovencev, Srbov, Hrvatov, Ukrajincev in Poljakov še Britanci, Italijani in Nemci. Zadnji so najbolj gosto naseljeni. Podnebje je v nekaterih delih države prav lepo in zdravo, v drugih delih pa je vlažno in skoraj neznosno. Po veroizpovedi so katoličani na prvem mestu, sledijo protestantje, pravoslavci in še nekaj drugih ver. Katoliške šole v Wisconsinu so na odlični vzgojni stopnji, kar potrjuje dejstvo, da je pred kratkim sv. oče povzdignil dva nadškofa, rojena v Wisconsinu, za kardinala, sedanjega čikaškega nadškofa dr. Alberta Meyera in papeškega nuncija v Nemčiji dr. Alojzija Muencha. V Wisconsinu se volivci na farmah nagibljejo bolj k republikancem, v industrijskih središčih pa k demokratom. Življenska ravan je na visoki stopnji, kar znači, da imamo dobre gospodarje in disciplinirano prebivalstvo. Prestolnica naše države je Madison z nekaj več kot 100,000 prebivalci. Mesto je lepo in čisto ter ima krasne stavbe. Posebno pozornost vzbuja parlament, ki je zidan v stilu Capi-tola v Washingtonu, D.C. Tu je sedež g u v e rnerja, političnih strank in odlične univerze, na kateri študirajo dijaki z vseh trajev sveta, tudi nekaj Slovencev. ti domu. * Kdor ima čas in priložnost, da gre poleti na počitnice v Kanado, naj ne pozabi na Balm Beach cb Georgian Bay, kjer imata rojaka Žumer in Jeraj skupino počitniških hišic v mirnem in prijetnem kraju sredi drevja, ob živahno žuborečem potočku, ki daje celemu okolju tak ljub domači izraz. Največje mesto je Milwaukee, ki je tudi kulturno, športno in gospodarsko sred išče države. Mesto šteje preko 750,000 ljudi in leži na južno-vzhodni strani države ob jezeru Michigan. Površina mesta je preko 70 kvadratnih milj. Mesto ima 500 cerkva in 80 velikih javnih parkov, ki so po večini imenovani po velikih državnikih, mestnih odličnikih in drugih zaslužnih možeh. Milwaukee ima velike tovarne različnih industrij, posebno pivovarne slovijo po vsej Ameriki. Gospodarji teh tova-ren so po večini nemškega porekla. Tudi v športnem pogledu je Milwaukee s svojim baseballom moštvom “Braves” znan po širnem svetu. Mesto ima tudi par dobrih nogometnih klubov; prvenstvene tekme med Srbi, Bavarci in Italijani so res zanimive. Tudi v kulturnem življenju je Milwaukee zelo bogat, saj se vrstijo iz tedna v teden umetniške razstave, gledališke in koncertne prireditve, z odličnimi domačimi in tujimi umetniki. V svoji sredi ima nekaj zgodovinskih in drugih odlično urejenih muzejev in knjižnic-Mesto ima lepo število kino-gledaliških dvoran. Staro Pabst gledališče bodo porušili in mestna občina bo zidala novo, moderno gledališko koncertno dvorano. Milwaukee je sedež katoliškega nadškofa in drugih verskih dostojanstvenikov. Mil' wausko pristanišče je z novim prekopom sv. Lovrenca veliko pridobilo na prometu z inozemskimi ladjami. Milwaukee je tipično delavsko mesto, ljudje s0 vesele narave, zato je tudi življenje v Milwaukee zelo prijot' no in zadovoljno. Poleg Milwaukee in Madisona je tretje največje mesto Racine z 95,000 prebivalci, Kenosha z 90,000, Sheboygan z 85,000 in še več manjših mest. Kot sem ze omenil, živi v državi Wisconsin okrog 40,000 Slovencev in Slovenk. Delo, življenje in ustvarjanja naših ljudi bom opisa prihodnjič. B. G. k isr a o s k: jl (jXSX. 'Vrf'AND (-Vurtice... /lMERi$k/i Domovina '/%'fl/l' E R IC/% Ul— HOfWl E AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Atomska oborožitev -razmetavanje denarja! NIAGARA FALLS Ont. — Lpcik. gen, Guy Gostling je tod v javnem govoru članom Kiwa-ttis kluba dejal, da Kanada z uvajanjem atomskega orožja sa-uio razmetava denar. Po njego-vem bi bilo dosti pametnejše, če bi uvedla obvezno vojaško' službo in vzdrževala armado opremljeno z običajnim orožjem. “Skrajno neverjetno je, da bi katerakoli država uporabila a-tomsko orožje proti kaki manjši državi, o kateri je znano, da takega orožja nima,” je dejal Gostling. Po njegovem so izdatki za atomsko orožje in opremo nepotrebni in služijo največ političnim in vojaškim, osebam, ki si domišljajo, da s tem krepe svoj vpliv in moč. General je mnenja, da je armada opremi j ena z običajnim orožjem potrebna ne samo za Varnost meja, ampak tudi za vzdrževanje notranje varnosti. Novo zasedanje parlamenta v oktobru? OTTA V/A. — Vlada preudarja o možnosti in koristnosti sklicanja parlamenta že v sredi oktobra, torej skoro tri mesece prejo, kot je bilo doslej v navadi. Po novih pravilih, ki jih je parlament sprejel pred koncem sedanjega zasedanja, bo vlada predložila parlamentu svoj zakonodajni program že pred Božičem, tako da ba ta lahlko svoje delo končal do junija. Trdijo, da bi mogla vlada, če bi šlo vse po sreči, razpisati prihodnjega junija nove volitve, če prav ima do njih po ustavi pravico čakati do aprila 1963. šlrajk pomorščakov je segel preko Atlantika ka še nad milijon ljudi. HALIFAX, N. S. — štrajk angleških pomorščakov, ki je ustavil večje število potniških ladij v prometu preko Atlantika, je segel že na to stran oceana, in grozi napraviti pomorskemu potniškemu prometu preko Atlantika veliko škodo. Pomorski potniški promet je v zadnjih letih zaostal za letalskim. Med tem ko je 1. 1951 potovalo z ladjami preko Atlantika 711,378 oseb, z letali pa samo 341,523, je 1. 1958, za kateri so na razpolago zadnji podatki, potovalo z ladjami 941,090 oseb, letali pa 1,292,299. Pri tem je treba ugotoviti, da je število ladijskih potnikov v zadnjih letih začelo padati. L. 1957 se je peljalo z ladjami preko Atlanti- Glavni manager Canadian Pacific Steamships R. Burns je skupini stavkujočih mornarjev v Liverpoolu dejal, da žagajo sami vejo, na kateri sedijo,. Sedanja stavka bo prometu po morju škodovala in še zmanjšala število potnikov. Cunard, katerega naj. večje ladje so obtičale v pristaniščih, je najel posebna letala, da vozijo turiste, ki so obtičali zaradi stavke v Evropi, domov. Koncem preteklega tedna je večje število članov dveh angleških tovornih ladij izvedlo v pristanišču Hamiltona ob jezeru Ontario stavko v podporo angleške Nacionalne unije1, pomorščakov. Razbojniki groze MONTREAL, Que. — Telefon-ske grožnje policistu Gillesu Lionu, ki je preprečil rop v severnem delu mesta, so pripravile Policijo do tega, da skrbno čuva 'njegov dom, kjer živita žena in štiri leta stara hčerka. Lion jp pretekih četrtek prijel po precej hudi bitki štiri oborožene roparje, ko so prišli z zakritimi glavami plenit neki denarni zavod. Edgn od razbojni-Lov je bil hudo ranjen in je v bolnišnici umrl. Toča je napravila letos v Alberti izredno škodo CALGARY, Alta. — Škoda, ki jo je letos povzročila toča in jo še bo, je, kot vse kaže, večja kot je bila kdajkoli v preteklosti pokrajine. Urad za zavarovanje proti toči poroča, da je že doslej dobil več kot 2,100 zahtev po1 odškodnini. V tem, času je običajno vloženih komaj kakih 63 odstotkov vseh zahtev. Če vzamemo to za cenitev celotnih zahtev, moremo sklepati, da bo njihovo število do konca meseca naraslo na kakih 3,300. Povprečna zahteva znaša okoli S400, tskupna bo torej okoli $1,-320,000. Doslej je bilo največ zahtev po odškodninah vloženih L 1953 — 22,300. Letos je bila doslej toča izredno pogosta in je zadela tudi večja področja. KRIŽEM PO KANADI Co-operative Commonwealth Federation, socialistična stranka Kanade, je na svoji konvenciji v Regini pretekli teden izbrala novega vodnika, 39 let starega Hazen Argue iz Saškatchewana. Konvencija je sklenila, naj se stranka združi s Canadian Labor Congress v novo stranko, kot je: že preje sklenil ta., Zelo verjetno je, da bo Argue izvoljen za predsednika nove stranke, kadar bo ta pač ustanovljena. Nova stranka bo brez dvoma močnejša od CCF, ki ji ni nikdar uspelo potegniti za seboj večje množice. Njen nastop u-teigne imeti vidne posledice v kanadski notranji politiki, ki je v glavnem dvoistranlkarska podobno kot angleška in ameriška. Divji lovci na race MONTREAL, Que. — Čuvarji lova so tekom preteklega tedna prijeli 11 divjih lovcev na race. Čuvarji divjačine trdijo, da ob prvih lepih nočeh v tem času navdušeni lovci kaj radi hodijo čakat race na njihovih poletih proti jugu, čeprav lov na nje v tem času še ni dovoljen. Lov na race je dovoljen šele v drugi polovici septembra, v oktobru in novembru. Letos so se oblasti odločile, da bodo posebno ostro pazile na divje lovce. Pridelek manjši, toda boljši ST. CATHARINES, Ont. — Strokovnjaki trdijo, da bo letošnji pridelek zaradi hladne; in v lažne pomladi znašal dejansko bornaj okoli 60 odstotkov pov-Prečnega pridelka breskev na Niagarskem polotoku. Trg le-hs ni preveč založen, zato so cene dosti trdne. Povprečna cena ^a debelo je $105.50 za tono zdravega sadja. Letošnji p r i d e; 1 e k je sicer ■naanjši, zato pa je sadje večinoma zdravo in dobro. V odpad 8a bo šlo zato zelo malo. Tre-mitno je na trgu povpraševanje Večje od ponudbe, zato se cene nagibljejo navzgor. Sodijo, da )0 1° ostalo skozi vso sezono. Letošnje zasedanje parlamenta je bilo najdaljše v vsej dobi, od kar je Kanada dosegla neodvisnost. če bi opozicija zvedela preje o poročilu o stanju Sklada za zavarovanje proti brezposelnosti, bi bilo nemara še daljše. Poročilo, ki so ga sestavili zastopniki delavstva in industrije, pravi, da bo sklad v dveh do treh letih izčrpan, če ne bodo njegovi izdatki žmanjšani lai pa povečani dohodlki. Ob koncu marca je bilo v skladu še $365,-892,000, $133,919,000 manj kot leto preje. L. 1956 je bilo v skladu še, $859,471,000. j Prvi del kanadskih čet, ki je bil določen za Kongo je koncem preteklega tedna odpotoval tja kljub sovjetskim protestom, naj kanadske; čete zaradi članstva v NATO, v katerem je tudi Belgija, ne bodo vključene v čete ZN, ki delajo red in skrbe za mir v Kongu., Kanadski zunanji minister je sovjetske očitke zavrnil kot popolnoma — neos-novane. Zvezna vlada bo plačala zahodnim farmarjem po $1 od a-kra do 200 akrov, da s tem pomaga tem farmarjem, katerih dohodek je v zadnjih letih precej padel. Predsednik vlade Diefenbaker je dejal, da bo to stalo zvezno (blagajno okoli 42 milijonov. Nekateri izmed voditeljev farmarjev v zahodni Kanadi so z objavo načrta zadovoljni med tem ko vodniki opozicije kriče, da je pomoč premajhna, prepozna in preveč podobna — darilu. ♦ V Jugovzhodni Britski Kolumbiji bodo začeli graditi nove vode za plin, ki bodo skupno stali okoli 40 milijonov. Po njih bo tekel plin v Združene države A-merike. * S priključitvijo okoliškega področja, ki je predvideno za konec letošnjega leta bo postal London po površini poleg Metropolitan Toronta največje mesto v pokrajini. Obsegal bo preko 45,000 akrov v primeri s 156,981 akri Toronta, 30,482 akri Ottawe in 29,519 akrov Hamiltona. * Kvibešika vlada je dala pregledati 19 pogodb za javne gradnje, ki jih je prejšnja vlada oddala in podpisala pred volitvami 22. junija. Vse so bile menda oddane brez predpisane javne ponudbe. Vrl iz puftave! Strokovnjaki menijo, da bi arte š k i studenci spremenili Saharo v rodovitno pokrajino. Kisik iz žepa Neki newyorski profesor je izdelal kisikovo “bombo”, ki je zanjo dovolj prostora v žepu na telovniku. Na zunaj je aparat za vdihavanje kisika podoben cigari, v njej pa je valj si tremi litri močno stisnjenega kisika. Aparat bo baje pomagal zlasti srčnim bolnikom, ker bodo imeli kisik takoj pri roki. — Povprečen Anglež porabi fta leto 11 funtov čaja. '"VV NAZNANILO Cenjeni javnosti sporočam, da sem odprl svojo odvetniško pisar-, no in se obenem priporočam, da se \ obračate v vseh pravnih zadevah s Polnim zaupanjem na: ANTHONY AMBROŽIČ slovenski odvetnik in notar H 4 College St. Toronto, Ontario Telefon LE 1-0715 NA DVEH RAVNEH — V Rimu tečejo ponekod ceste v dveh ravneh. Na sliki vidimo' starodavno cesto ob aurelijanskem mestnem obzidju v bližini vrtov Borghese, pod njo pa del ceste iz moderne dobe, ko se ceste križajo v dveh ravneh. Imena Quargla ni v leksikonu, morda bi ga našli na vojaškem zemljevidu. Quargla je neznatna zelenica v Sahari. Okoli majhnega studenca se je razvrstilo nekaj palm, sicer je pa vsepovsod pesek. Francoski geologi so tam vrtali. Ni gotovo, ali so iskali nafto ali vodo, zakaj pogosto pravijo, da iščejo vodo, v mislih pa imajo nafto. Nenadoma je bruhnilo iz vrtine. Mogočen vrelec čista, hladne vode je šinil kvišku. Merilci pritiska so kasneje ugotovili, da bi arteški vodnjak brizgal vodo do višine 800 m, če bi mu to dovolili. V biltenu UNESCO je Richard Calder poročal o presenetljivih odkritjih v Sahari. Ljudje so iskali nafto. To so tudi našli, toda še prej so naleteli na vodo. V puščavi se dogajajo čudne reči. Tam so Francozi tudi sprožili svojo prvo atomsko bombo. Pravijo, da je Francija vtaknila v svojo prvo bombo milijardo novih frankov, torej tisoč milijonov, za arteški studenec v zelenici Quargla pa je bilo potrebnih le poldrugi milijon. Velika puščavska področja bi se lahko razcvetela. Geologi so ugotovili, da se razprostira od Atlasa do Libije in do Mavretanije — to je tisti trikotnik, ki ga ljudje na splošno označujejo kot Saharo — v globini nekaj nad tisoč m, 500 do 1000 m debela plast peščenca. Če bi prevrtali to plast, bi v globini 3500 m naleteli na nafto. To ni več teorija. V “naftnem mestu” Hassi Messaoud je zaposlenih 7000 delavcev — sredi puščave. Tam ne bi mogli živeti in delati, če bi ne bili poprej zvrtali studencev, iz katerih vre voda. V tem “naftnem mestu” imajo dve kopališči ter vrtove in cvetice, ob katerih si spočijejo od puščavskega peska utrujene oči. Zdaj so začeli saditi drevje, čez nekaj let pa naj bi tam živelo 30,000 ljudi. Vode je dovolj, le ponjo je treba, v globino več tisoč metrov morajo položiti cevi, po katerih potem teče voda. Od kod ta rezervoar? Zanesljive razlage za sedaj še ni, najverjetnejša pa je naslednja domneva: s pobočij Atlasa — v zahodnem delu Severne Afrike segajo vrhovi 2300 m visoko — žubori voda v doline, od Sredozemskega morja prinaša veter deževne oblake, v puščavskih tleh pa voda izgine, da nihče ne ve, kam. Verjetno se zbira v podzemeljskem mor j u pod puščavskim peskom. Ob robovih in celo sredi puščave so včasih pravi nalivi. Takrat se puščava razcvete, kolikor daleč seže oko, vendar rastlinski svet usahne hkrati z vodo. S sodobnimi tehničnimi pripomočki bi 'bilo po mnenju geologov mogoče spremeniti puščavo v pravi vrt. Seveda bi morali vrtati arteške studence s premislekom, ker se gladina podzemeljskega morja — tako menijo, ne bi smela občutno spremeniti. Da se puščava lahko razcvete, do- kazuje Tanezrouft, področje sredi Skhare, kjer so geologi odstranili pesek in našli pod njim rodoviten humus, ki ga je pesek varoval pred vročim soncem in uničujočim vetrom. Pred tisoči let so tam cveteli vrtovi. Področje okoli Tanez-roufta je tolikšno kot vsa Anglija. -----o------ Znanstvena oporišča v Antarktiki bodo dobila atomske elektrarne WASHINGTON, D. C. — A-merika je zainteresirana na treh znanstvenih oporiščih v Antarktiki, kjer delajo naše znanstvene komisije. Tam imajo sedaj male elektrarne na nafto. Ker je dovoz nafte zelo težaven, se Kongres peča z načrtom, da pošlje tja male atomske elektrarne, ki bodo stale vse skupaj $13.5 milijona. Atomska komisija je sporazumno s Kongresom že naročila prvo atomsko elektrarno. Pravijo, da bo elektrika iz atomske elektrarne veliko cenejša od dosedanje, kajti prevoz nafte je tudi zelo drag. MALI OGLASI Hiša naprodaj Na 1070 E. 69 St., EX 1-4055, je naprodaj hiša s štirimi spalnicami. (158) NAMERAVATE POTOVATI V JUGOSLAVIJO? POČUTITE SE KOT DOMA KADAR LETITE S SWISSAIR JETI. Vsako leto poleti v stari kraj na stotine vaših rojakov s hitrimi in udobnimi letali SWISSAIR družbe. Ugaja jim prijateljski način, s katerim Swissair skupno s potovalnimi agenti pomaga pri preskrbi vizuma, potnih listov in pri vseh ostalih pripravah za potovanje. Ugaja jim odlična postrežba, obilna in okusno pripravljena hrana, nizke, ekonomične cene ... in “LETITE SEDAJ — PLAČAJTE KASNEJE” olajšava. Če boste leteli s Swissair, boste prav gotovo zadovoljni. Hitre in pogoste zveze z glavnimi mesti Jugoslavije. Posebno znižane cene za emigrante. Obiščite najbližji Swissair urad ali vašega potovalnega zastopnika, ka. teri bo uredil vse potrebno za vaše potovanje. i SWISSAIR Hanna Bldg., 1422 Euclid Ave., Cleveland, Ohio SUperior 1-5880 Sobe se odda 3 lepe sobe se odda v slovenski naselbini blizu cerkve sv. Vida in bus linije. Kličite UT 1-2226. (X) Hiša naprodaj Lastnik prodaja posestvo z dohodkom, blizu cerkve Marije Vnebovzete, 2 stanovanja in 2 sobi, vse opremljeno. Samo $13,-500. Kličite MU 1-5046. —(157) Naprodaj Lepo in dobro ohranjeno pohištvo za jedilnico in lepotična mizica (vanity). Vprašajte pri Srečko Eržen, 1140 E. 72 St. EX 1-7968. —(156) Sobe se odda Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) V najem 4 sobe s kopalnico se oddajo. 2 porča. Oglasite se na 6708 Edna Ave. (159) Velika dvodružinska 8 sob vsako stanovanje, moderne kuhinje in kopalnice, plinski fur-nezi, lep lot, dvojna garaža, posamezni dovozi. Blizu W. 112 in Clifton Blvd. M. E. DANIELS REALTOR AC 1-2471 (159) Naprodaj 8 kosov pohjišitva za jedilnico, Apex sesalec prahu. Zelo zmema cena. Kličite EV 1-3311. (157) Ženske dobijo delo Išče se dekle ali ženska, da bi varovala 3-letnega otroka, poln čas. Kličite po 7. uri zv. ali v soboto ali nedeljo cel dan KE 1-3911. (157) Delo za žensko Išče se starejša ženska, ki bi rada živela na deželi in pomagala materi skrbeti za tri otroke ter opravljati lahko hišno delo. Imela bi svojo sobo, hrano in plačo. Mora ljubiti otroke. Katero zanima, naj kliče AV 5-4267 ali piše na Mrs. Paul Kovač, Villa Mir Farm, RD 2, Chardon, Ohio. (159) Stanovanje oddajo Trisobno neopremljeno stanovanje s kurjavo na plin, pritlično, z garažo oddajo na 1086 E. 71 St. Kličite po peti popoldne UT 1-5839. (x) Stanovanje iščeta Mlajša zakonca iščeta tri ali štiri čiste sobe v mirni hiši, po možnosti z garažo, od E. 62 St. do 70 St. Kličite GL 1-1436. -(157) Stanovanje se odda Dvosobno opremljeno stanovanje s kopalnico in gorkoto se odda samcu na 1193 E. 60 St. Vprašajte v stanovanju št. 2. (159) Hiša naprodaj v Eastlake, 4 spalne sobe in en aker zemlje. Kličite WH 2-4478. (158) 19316 Cherokee Ave. blizu E. 185 St. lep lot 100 čevljev, okrašen s sadjem in drevjem, hiša s kletjo, rabi nekaj popravila, garaža. Se lahko takoj vselite. Cena $13,500. STREKAL REALTY IV 1-1100 405 E. 200 St. (158) Pozor! Moška zlata ura (spomin), ki se pripne, je bila vzeta ali zgubljena z 6214 Glass Ave. Pošten najditelj naj prinese k Agati Zakrajšek na zgorajšnji naslov. MALI OGLASI V najem Addison Rd., 5 sob zgoraj," palnica, porč, klet, blizu EN 1-4136. ko- šol. Naprodaj Tridružinska nanovo pobarvana hiša na E. 76 St. blizu Donald Ave. 6-4-2 sobe, polna klet. Naslov dobite v upravi Ameriške Domovine. Lastnik prodaja 6-sobno hišo za eno družino na School Ave., v fari Marije Vnebovzete. Kličite RE 1-5892. (160) r. ci-Airc »AVINGS v «13 tost 135th Stroot 3S000 Euclid Avenuo 6235 »»• c,«ir Av‘,"u* Cleveland, Ohio ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio Očetov greh Zaradi dolge brade, ki je bila še bolj rjava kakor njegova meniška halja, je bil videti starejši, kakor je bil v resnici; bilo mu je namreč le nekaj več ko trideset let in iz oči mu je žarel mladosten ogenj. Vse na njem je bilo prikupno, v pogledu in smehljaju pa mu je bilo nekaj porednega. Ko je prišel na kraj vasi, je srečal mojstra Krištofa. 2e od daleč ga je ta pozdravil: “Hehe, saj to so pater Valeri-jan! Jaz sem že mislil, da so vas že davno medvedi in krokodili v Afriki požrli.” “Ne, takih tresk kakor sem jaz se zverine ne lotijo,” se je zasmejal patetr. “Medvedi in krokodili hočejo že bolj kaj mastnega, kaj takega na primer, kakor je mojster Krištof.” “No, no, zahvalim se lepo za vabilo. Sem pa sem rajši doma ko v Afriki komu za južino. Za vas, pater, sem dejal, da ste že kje pri misijonarjih na 'tVr-škem ali na Abesinskem kje.” “Zal, pa me nočejo tje poslati .. . No!” Ponudil mu je tobačnico in ko je krojač zajel nekaj prahu med palec in kazalec, jo je sunil kvišku, da so se Krištofovi tolsti prsti skoraj ugreznili v tobak. “Hoho, gospod pater, kam pa ga bom dejal!” “Nikar se ne branite! Vaš nos ga prenese!” “Hvala! — Toda odkod vas prinaša pot? Ali ste spet pri Sv. Petru? Potem boste k nam tudi kaj prišli!” “Ne. Zdaj sem na Kranjskem — že dve leti. Danes sem obiskal bratranca, šentjanškega gospoda.” “Kam pa jo zdaj namerjate?” “Na postajo. Pa se mi še ne mudi.” “O, to imate še časa. Pojdiva k “Pošti”! Na kupico vina.’” “Ne. Ljubši mi je skleda ki-selega mleka in kos črnega kruha.” CHICAGO. ILL. ■» REAL ESTATE FOR SALE PALATINE — By Owner. 3 bdrms., IMs baths. Brick. Split level. On tfe acre. $26,500 for immediate sale. FL 8-4395. <158> MOUNT PROSPECT, By Owner. 3 bdrm. face brk. .ranch, 2% yrs.. old, 2 full baths, pan., bsmt., att. gar., blt.-n oven, range and dishwasher, near schools and transp. Many extras. Priced to sell, $27,500. CL 3-6588. (157) PARK RIDGE — BY OWNER 4 yr. old brck bi-level. Close to Edison and Mary Seat of Wisdom schools and Southwest Park. 1400 sq. ft. living area; 3 bdrms., 1% baths, 12x12 ft. kit., with bilt-in range, oven, disposall; driftwood panl. rec. rm., w. to w. carpeting, drapes; attd. brk. gar.; 12x24 ft., patio; large landscaped back yard. Firm price $29,900. 1312 Francis Parkway, TA 5-1030. (158) “To pa dobite pri meni. Sicer ni nikogar doma, toda . . “Kaj, nikogar ni doma? Danes na nedeljo?” je dejal kapu-cinar radovedno, oči so se mu pa nenavadno zasvetile. “Rezka, moja hči, je šla k Svetemu Križu. Janeza, mojega pomočnika, pa ob nedeljah z dvema paroma ne bi spravil iz gostilne, dokler ni noč. Le pojdite, bom že jaz tudi še kaj našel!” Tako sta šla proti mojstrovi hišici, ki je prijazno čepela sredi zelenega drevja. V čedni sobi je pozdravila gosta lep Jezus iz kota nad mizo, s sten pa dve dolgi vrsti svetniških podob; po stolih je bilo vse polno prikrojenega sukna in napol izvršenih obisk. “Sedite, gospod pater! Najprej bi vam prinesel požirek čr-ničevca, prav domačega, kaj?” je vprašal krojač. “Nak, žganja ne maram. Sicer pa se moram najprej iznebiti naročila,” je dejal pater pomenljivo. “Zaprite duri in zakrite okna!” Pri teh besedah je kar sam zapahnil vrata in zastri okna. Mojster je strmel v meniha, u-sta je na široko odprl, tedajci pa se je zakrohotal: “Hohohoho! Kaj pa to, gospod pater? Ali me hočete spovedati? Ni sile. Šele za porci-junkule sem bil in na kvaterno nedeljo grem zopet.” “Ne,” se je pošalil tudi pater, “danes nisem prišel kot misijonar, ampak kot Miklavž.’ “Hehe! Miklavž pa mora kaj lepega prinesti.” “Da, praznih rok Miklavž nikoli ne pride.” »Tja _ saj ni otrok pri hiši.” “Boste pa vi dobili . . . Sedite, mojster, in 'pazite, kaj bo! Toda glejte, da mi ne omedlite!” Z desnico je segel menih v levi rokav in iz skritega žepa privlekel veliko, debelo listnico, jo razgrnil in izpraznil na mizo. To je bilo pravo bogastvo, ta vebjki kup samih debelih bankovcev. Krojač si je skoraj oči iztaknil, tako je zijal hip v denar, hip v patra. Potlej je zakričal: “Krištof nebeški, kaj pa je to? CHICAGO, ILL REAL ESTATE FOR SALE BEST BUY IN CHICAGO West of GARFIELD PARK — Orig. 4-room apts.; built-in tubs. Self-feeding stoker. 4 apts. unfurn, 6 apts. fnrnishea. 5 car brck garage. $13,000 yrly. inc. COrnelia 7-6994. _____^_______________________057) PROSPECT HEIGHTS — By owner. Transferred. Four bedroom ranch, 1% baths, 2 car attached garage. Recreation room, xk acre. Low 30’s. 7 E. Stonegate Dr., LEhigh 7-1375.. 057) PARK RIDGE — BY OWNER Cozy and clean. 2 bedroom brick ranch on choice 60 foot lot. Full basement and family room. Walk to schools and transportation. — Call TAlcott 3-6922. (158) THE OBLATES OF ST. JOSEPH Consecrated Women School Teachers In the World _ Business Women Living the Life of Total Dedi- Professional Women cSiS-JTl&cS TsE’ * Planned Particularly for Offering Both Resident and Nurses Non-Resi,dent Membership HEADQUARTERS AT MARYDAWN, PITTSFORD, VERMONT Approved by THE MOST REV. ROBERT F. JOYCE, D.D. Bishop of Burlington INQUIRE OF: REV. JOHN A. LYNCH, Director Write for Literature, Dept. P. P. O. BOX 123 PITTSFORD, VERMONT ___________________________________________________(158) Zmirom sem mislil, da kapuci-narji ne smejo imeti denarja.” “Čisto prav ste mislili,” se je hihital menih. “Imeti ga ne smejo, nositi ga pa smejo. Zdaj pa dovolite, ko sem za osla bil in ga srečno prinesel, da ga smem pri vas pustiti.” “Čigav je denar?” “Čigav? Nekega Jurija Močilnika je, krojača v Podkraju, če ga poznate.” “Pater Valerijan, ne delajte si norcev! Taki norci niso več norci. Človeka bi kap zadela, če bi bil lahkoveren.” “Ali vam nisem dejal, da mi ne smete omedleti?—Toda zdaj preštejva! Če nisem kaj izgubil, ai moralo biti natanko štiri sto tisoč dinarjev. — Pazite!” Štel je tisočake: “En, dva, tri, štiri------in tri sto in de- vet in devetdeset, štiri sto. — Torej štiri sto tisoč dinarjev.” Z roko je porinil kup pred crojača in dejal: “Tako. Zdaj spravite svoj mamon, da bo prostora za mleto in kruh!” “Jaz se tuje reči ne dotaknem.” “Poberite! Jaz sem Miklavž, vi pa ste pridni otrok, kakor sem že rekel. Zdaj je igra pri kraju.” “Moj ta denar ni,” je vpil mojster. “Moj tudi ne,” je vpil menih. “Pater Valerijan, zdaj je neumnosti že preveč,” je rjul krojač. “Takoj poberite denar in ga nesite, odkoder ste ga prinesli!” “Ne vpijte tako nad menoj,” se je kregal menih. “Denar o-stane tu. Ni ga tako neumnega osla, da bi breme dalje nosil, kakor mora.” “Moje ni!” “Vaše je pred Bogom in ljudmi.” Odkod je denar?” Iz Beograda, saj ga vidite!” Od koga, menim!’' Od nekoga, ki ga vam pošilja.” “Meni nihče ni toliko dolžen, zaslužil si ga pa tudi nisem.” “Saj včasih kdo komu tudi tako kaj da.” “Hehehe, osel telebasti ti — hehehe, to pravim Janezu, veste, ne vam —; ali ste že čuli kdaj, da je kdaj kdo komu toliko denarja kar tako za boglo-naj dal? In prav meni, Krištofu, hehe!” “V Podkraj pride poleti dosti meščanov, da lezejo po hribih in se okoli pajdrgajo. Morda ste komu tako v srce zlezli ali pa ste kakemu imenitniku hlače posebno po volji urezali . . .” “Hehehe, taki gospodje ne dajo hlač Močilniku v delo, gospod pater!” “Morda ste pa drugače kaki gospodi kaj dobrega storili?”’ “Nak, ne spominjam se.” PITTSBURGH, PA. BUSINESS SERVICE IF YOU’RE LOOKING FOR TIRES and SERVICE REMEMBER Downtown Tire Service Will Give— U—The Deal of Your Life!—'/j Off Regular Mfg.’s List Price! — Prices Slashed up to $16.05 per Tire. White-wall Nylon Tubeless. DOWNTOWN TIRE SERVICE >—Hallmark of Service— 832 Shore Ave. FAirfax 2-1300 North Side (End of Manchester Bridge) WHEEL ALIGNMENT - BATTERIES GUARANTEED RECAPPING (157) REAL ESTATE FOR SALE MOUNTAIN ESTATE 13 rooms, 8 bedrooms (each bedroom finished in different wood), 16 feet high living room ceiling; all fiber glass insifiation. Perfectly designed for business entertainment. Readily convertible into resort inn. Stocked lake and mountain stream. Fifil size recreation area, approximately 30 acres. Shuffleboard court s.—This location is suitable for year-round occupancy. Located near top of the Mount, Jennerstown, Pa. —»$160,000. Call Mrs. A. B. Gibson, Delmont, Pa., HOward 8-7701 or A. F. Lambing, Jr., Pittsburgh, Pa., COurt 1-2144. (157) “Le pomislite!” “Hm — hm — Krištof — denarnico sem pa neko našel in jo vrnil gospodu, ki mu je padla na tla. Možak me je hudo pogledal, še piš’ me v uh’ ni rekel, kaj šele kaj dal! Saj bi tudi ne bil vzel, ampak Bog lo-naj bi bil pa le lahko rekel.” “Aha, tu ga imamo!” je vzkliknil menih in si zadovoljno mel roki. “Gotovo ga je pozneje spekla vest in zdaj vam pošilja zakonito najdenino. Ako so bili v denarnici štirje milijoni, je ravno prav. Deseti del je štiri sto tisoč.” “Pater Valerijan, vi me imate za bedaka, ki naj vam take štorije verjame.” “Štorije to niso. Na svetu je vse mogoče.” “Mogoče da, verjetno pa ne. Če hočete, da se denarja dotaknem, mi morate povedati, odkod je.” “Nekdo mi ga je dal in mi naročil, naj ga vam nesem.” Kramer’s je prav tako blizu kot vaš telefon Samo pokličite in ocenjevalec bo prišel do vas in naredil BREZPLAČEN PRORAČUN PREDELAVO VAŠEGA DOMA • STREHE • GARAŽE • KOPALNICE • OMET • ŽLEBOVI • PRIZIDKI • KUHINJE • VERANDE • SPALNICE Do 60 mesecev za odplačevanje ... F. H. A. CHAS. KRAMER and SONS IJ OS L UJEMO ŽE OD LETA 1834 PREDELAVA DOMOV 3690 East 93rd St. PODNEVI: BR. 1-4800 PONOČI: SK. 1-4429 ER. 1-9665 T Petinšestdeset let nudi KSKJ Uubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrtL KRANJSKO KATOLIŠKA & SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI J^IDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.. Joliet, 111. V blag spomin OB PETI OBLETNICI SMRTI NAŠE LJUBLIENE SOPROGE IN DOBRE MATERE Garvas ki je umrla 16. avgusta 1955 Pet let že Te zemlja krije, Na grob Tvoj bomo položili v tihi gomili pokojno zdaj spiš, rdečih vrtnic šopek lep, sonce poletno na grob Ti zdaj sije, to je dokaz ljubezni naše, a v duhu pa vedno med nami živiš da je spomin na Te nam s' V raju pa prosi zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da, tam bomo zopet združeni, pri Bogu, v rajski večnosti! Žalujoči: SOPROG in HČERKA Cleveland, Ohio, 16. avgusta 1960. “Kako mu je ime, temu nekomu? Kakšen je?” “Imena mu ne vem, niti ga ne poznam bliže. Po videzu sodim, da je čestit mož.” “Tedaj mora biti pomota. Vi ste se zmotili in bo to kdo drug s podobnim imenom.” “Ne, zmota je izključena, to vem gotovo. Vaš je denar, vaš, ni nikogar drugega.” (Dalje prihodrjič.) Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-941) GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 Fast 62 St. . . . 17002 Lakeshore BJvd Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6309 Moderno podjetje — Zmerne cen« ¥ J r s Za vaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. iglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 8, Oklo HE 1-0628 S % ¥ ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: MOJE IME: ..................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO VESELO REZGETA — Francoska jilmska igralka My-lene Demongeot drži med odmorom snemanja nekega filma na Španskem konja, s katerim skupno nastopa. Konj je dvignil glavo in zarezgetal — nemara v čast svoji brhki gospodarici. ’