41 2 r /i vem svetu. f Ameriko! o»ci, juicu tuja ijuustvd, v tuje razme¬ re, čuj resen oporni® prijatelja, ki ti dobro hoče. & TO-LE VZEMI IN BERI IN SPOLNUJ! Novodošlim roj-akom v resen opomin in poduk spisal O. KAZ. ZAKRAJŠEK, frančiškan in izseljeniški mLsijoner za avstrijske izseljence v New York, 135 Rast 2nd Street. Izdala “Družba sv. Rafaela v Nevv Yorku za slovenske izseljence." ISKANO Z DOVOLJENJEM REDOVNEGA IN ŠKOFIJSKEGA PREDSTOJNIŠTVA. Slovenska služba božja se vrši v New Yorku v cerkvi sv. Nikolaja, 135 East 2nd Street, med Ave’s. A. in I., vsako ne¬ deljo dopoldne ob 9. uri, pridiga in sv. maša, in popoldne ob V 2 i uri pridiga, litanije in sv. bla¬ goslov. Vsako nedeljo po pobožnosti je razvedrilni sestanek rojakov v cerkveni dvorani, kjer se vrši vselej kako petje ali igre ali poučni go¬ vori. Vse rojake, ki potujejo skozi New York im so črez nedeljo v New Yoirku, vabimo, da se gotovo udeleže službe božje in razvedrilnega sestanka. Rojaki jih bodemo z veseljem sprejeli. V tej cerkvi je tudi prilika za sprejem sv. zakramentov vsak dan od 6. do S. ure zjutraj (v sobotah od 4. do 6. in od 7. do 10. ur-e.) zv. ROJAK: Amerika je čuden svet. To boš kmalu zpoznal. Vse boš dobil drugače, kakor si videl v starem kraju. Videl boš ljudi 'najrazličnejših vrst, najrazličnejših narodov, jezikov, ver, brezver. Srečaval boš ljudi dobre, a še več sla¬ bih, hudobnih, pokvarjenih. Vse okrog tebe bo novo, bo tuje. Celo tvoji .rojaki, ki so že dalj časa tukaj, se ti bodo zdeli vsi drugačni, tuji. Zdelo se ti bo kmalu, da si kakor otrok, neveden, slaboten, brez moči, navezan, le na pomoč diruzih. Zatoraj, dragi mi rojak, vzemi si te opomine seboj v Ameriko. Zapiši si jih v srce in ravnaj se po njih! Ta tuji svet pred teboj je strašnejši, kakor je morje za teboj. O, koliko rojakov smo videli že hiteti tu mimo v novi svet. A kje so danes? Zaman j povprašu¬ jemo po njih! Zamanj iščemo njih imena po zapisnikih rojakov, še bolj brezuspešno po za¬ pisnikih slovenskih katolikov v Ameniki. — Prišli so sem iskat sreče. Toda, našli so nesre¬ čo, časno — in oh — morda tudi večno. Kaj hočeš ti, rojak? Hočeš najti v novem svetu srečo? — Dobro! Poglej tu so koraki do sreče! Kar beri jih! 1. Pojdi z Bogom v novem svetu za novo srečo. Prijatelj, po kaj si prišel sem v to neznano tujino? Kajne — kakor vsi drugi — prišel si iskat sreče! Z upapolnim pogledom gledaš v svojo prihodnost. Tvoja domišljija ti je že postavila krasne. zUite ; gradove. Ali v oblake t. j. ali bo to upanje prazno? Se boš li čez ne- 2 kaj let vračal domov s praznim žepom, s praz¬ nim srcem? Boš čez nekaj let tudi ti klel svoj vstop v novi svet — v to obljubljeno deželo ev¬ ropskih narodov? Kaj misliš? — Kajne, kdo to ve! Vemdair eno veš: Tvoje srce želi sreče! Ti si prišel sem iskat sreče! — Toda— dragi moj, vedi pa dalje: Ena isama je pot, po kateri boš gotovo do nje prišel, — pojdi z Bogom! Pojdi po tisti poti, katero ti kaže tvoj Bog, tvoja vera! — Daj Bogu, kar je božjega, in on bo dal tebi, kar je tvojega — srečo. — „Oh zakaj sem jaz tako na Boga pozabil,” slišal sem britko vzdihniti nesrečnega (rojaka, „iin. bi ne bil da¬ nes tolika sirota, kakor sem.” — Zatoraj, ro¬ jak, pojdi Z Bogom v novem svetu za novo srečo! 2. Ne pozabi, da je tudi v Amerjki Bog, prav isti Bog, kakor v domovini. Skoro vsi naši rojaki, ki prihajajo sem čez morje, prineso seboj pristno slovensko Sirce, polno žive vere, katero so jim doma vcepili v srce dobri vzgojitelji. Predimo so se podali ma daljno pot, sprejeli so najbrže še enkrat sv. zakramente. Morda so ob ločitvi prisegali joka¬ joči materi, ženi, da bodo zvesti ostali Bogu: „To, kair so me moji starši naučili, tega se bom držal zvesto. Ne bom pozabil v Ameriki svojega Boga!” — Toda po nekoliko letih? Zjo¬ kal bi se nad njimi lahko, kakor se je prerok Jeremija nad razvalinami Jeruzalemskega me¬ sta. — žive, kakor živinče na paši. — Da, diragi moj rojak, v Ameriki boš videl tudi žalostne stvairi. Bodi na. to pripravljeni Srečaval boš, žalibog, tudi rojake, ,,od katerih jokaje rečem, da so sovražniki Križa Kristusovega, katerih konec je poguba in hvala v njih sramoti.” (Iz pisma sv. Pavla 2. 21,) Vse, vse so pozabili, zgubili najdražji zaklad — sv. vero. — Zato, dragi moj, poglej nad seboj višnjevo nebo, prav kakoir doma, poglej solnce in zvezde na nebu, kakor doma, zato ne pozabi, da tam gori — 3 tudi nad Ameriko živi večni Oče, tvoj Bog in tvoj prvi gospod. Zato, bodi previden! Ne daj si uropati sv. vere. 3. Otrok, ne pozabi Matere! Ali si že čul sv. evangelij o človeku, ki je padel med '.razbojnike? šel je po tujem kraju. Razbojniki so ga napadli in na pol mrtvega pu¬ stili. — O ko bi ti videl pot tvojega prihodnje¬ ga življenja v Ameriki za tvojo dušo! Koliko sto in sto razbojnikov, zapeljivcev preži ma te, na tvoje poštenje, na tvojo vero, na tvojo dušo, da ti jo pogubi, da ti jo okrade milosti božje, poštenja, te obda z ranami brezvere, pregreh in hudoibdj! — Trepetal bi! — Bno je zavetje, kjer boš varen pred vsemi temi sovražniki —„Turn Davidov” — Marija! — Zato rojak moj dragi, predno stopiš na ame.rikanska tla, naj bo tvoj skiep: „Ako bom nate pozabil, Marija, naj bo pozabljena moja desnica! Naj se mi jezik pri- suši nebu, ako se tebe ne bom spominjal, ako ne boš ti začetek vsega mojega veselja” Vsa tvoja domovina je kakor veliko Marijino sveti¬ šče. Skoro vsak hribček, vsaka dolinica je okrašena z mično Marijino cerkvico. Tvoji predniki so‘to storili, ker so bili polni ljubezni do nebeške matere Marije. Zatoraj, dragi moj, poslušaj prijateljski svet. če hočeš sam setbd dobro, bodi zvest sin Malriji! Ne pozabi Matere! Priparočuj se ji! „Marije ne pozabi,” bile so zadnje besede moje ljube matere, vselej, ko sem šel iz doma na tuje. Veliko, veliko se imam irvjim zahvaliti, In Bog ji plačaj te bese¬ de! Rojak moj: „Marije ne pozabi,” tudi jaz tebi rečem. 4. Vedi, da je prazno vse naše delo brez blagoslova iz nebes. Pozjnial sem v C. rojaka. Prišel je sem pred leti. Kakor vsi Slovenci, prinesel je seboj pristno slovensko srce t. j. vero [n poštenje. Začel je gostilno, ali ‘‘salon.” šlo mu je precej dobro. Toda prevelika pohlepnost po denarju ga je zaslepila ,da je dopustil radi dobička* tudi % nepoštenosti v svoji hiši. V začetku manjše, pozneje večje. Imetje mu je pri tem vidno rastlo. Prevzel se je. Poslednjič je pozaibdl po¬ polnoma na poglavitno — na Boga! — Danes nima od vsega tega obilnega premoženja n/iti centa več! Vse je šlo in vse je moralo iti, ker „ako gospod hiše ne zida, se zastonj trudi, kdor jo zida.” — Lahko mogoče, da se zdi, da ima brezbožni včasih večjo srečo. Toda — ko¬ nec take sreče je — nesreča. Gotovo imaš do¬ kaze za to iz lastne vasi. Sreča brez blagoslova od Boga, je kakor hiša zidana na pesek. Naj¬ manjši veter — in zrušiti se mora. — Dragi moj, ko se boš trudil po amerikanskih tovar¬ nah in se pehal za zaslužkom „od zore do mra¬ ka, od miraka do dne nosan in potan” — naj ti stoji pred očmi ta zlati rek: “Pražimo, za¬ stonj je vse moje delo, ves moj trud brez bla¬ goslova od Boga. O, Bog blagoslovi moje delo!” Poglavitni tvoj trud torej naj bo: pridobiti si božji blagoslov, ker prazno je vse delo brez blagoslova iz c.ebes. 5. Vedi, da veljajo tudi v Ameriki vse iste božje in iste cerkvene zapovedi, kakor v domovini. Marsikomu naših ljudi j, zlasti naše. mladi¬ ne, se zdi ,da so tu prosti vsega, da tu za nje ni ne božjih, ne cerkvenih zapovedi, mi ne gre¬ ha, ne hudobije. Da, podobni so tičku, ki je bil rojen in vzgojen v kletki, in ako uide ven na prosto, je kakor brez um,a. — Res, Amerika je dežela prostosti in svobode. Tu, dragi moj, res ne bo najbrž nobenega, ki bi te v nedeljo silil k sv. maši. Res tu se boš lahko skril med mno¬ žico tujega ljudstva, ako boš hotel počenjati najgrše hudobije. Lahko boš služil skrivaj svo¬ jim strastem popolnoma prosto, in vendar ve¬ ljal za poštenjaka med svojimi, skril se boš lahko pred očmi, svojega duhovnega pastirja. Skrbne oči tvoje zlate mamice, ali dobrega očeta, tvoje zveste žene te tu ne bodo zasledo¬ vale. Prost boš, popolnoma prost! — Toda, vedi, če se skriješ človeškim očem, če pokri¬ vaš svoje hudobijei z navidezn-o poštenostjo, vedi, stari Bog pa še živi Med gromom in bli¬ skom je dal te zapovedi, da je pokazal, da more prestopke zoper te zapovedi tudi kaznje- vati. Pred njim ničesar ne moreš skriti in tudi danes še ima On polno moč v oblasti, da kaz¬ nuje prestopke zoper nje, i;n to tudi v prosti Ameriki. Zato, aragi moj, vedi, dia veljajo tudi v Ameriki iste božje in iste cerkvene zapovedi, klakor v domovini. 6. Nedelja je tudi v Ameriki GOSPODOV dan, ne TVOJ! O nekem starem kralju pripoveduje pravlji¬ ca, da je imel čudovito palico, česarkoli se je ž njo dotaknil, takoj se je spremenilo v zlato. — Tako čudovito palico bi jaz primerjal kr¬ ščanskemu posvečevanju nedelje, “šest dni de¬ laj, sedmi dan pa počivaj!” — Nisi samo iz telega. Tudi neumrjočo dušo imaš! če 6 dlnd skrbiš is&mo za telo, zakopan v delo in trud zanj, ali nii tvoja duša vredna, da vsaj en dam posvetiš skrbi za njo? — Dalje celi teden, 6 dni, porabiš zase, ne moreš misliti veliko na svojega majvišjega Gospodarja, od katerega imaš pa vetndair vse, kar sl in kar imaš. Ali je preveč vsaj en dan dati Njemu? — „Sedmi dan je Gospod posvetil in blagoslovil,” pravi sv. pismo. Ta dan — ako ga posvečuješ — ti bo dobil bagoslov za delo celega tedna. Ta dan bo tvoje delo Gospod zalil z vodo svojih milo- stij, da ti bo sad rodilo, da boš imel uspeh, da ti bo prineslo srečo! Ako boš vestno držal svojo nedeljo, bo to za te čudovita palica, ki ti bo vse tvoje delo spremenilo v zlato — v sre¬ čo! Dva zakonska sta se silno trudila, kmalu obogateti. Da bi šlo to hitreje, trgovala sta še v nedeljo — imela sta namireč trgovino. Pa sreče kar ni bilo. To potožita duhovnemu pa- — 6 — stirju. Ta jima svetuje posvečevati nedeljo. Po¬ skusita. Res, ves dlrugi uspeh! V par letih sta dosegla, kar preje desetletja ni šlo! — Rojak moj, stori tudi ti tako! Sklenti: Moja nedelja bto vedno Gospodov dan. 7. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih spodobno in pobožno pri sv maši. Kar je solnce za naš dan., kav je oko za naše telo, kar je duša. za človeka, to je sv. ma¬ ša za Gospodov dan! Brez sv. maše v nedeljo, ali je to nedelja? Ne! Zato, dragi moj rojak! Tudi v Ameriki daruje Naš Zveličar dan za dnem svojo nekrvavo daritev ipo vseh katoli¬ ških cerkvah. Tudi tu v Ameriki te bo ob ne¬ deljah im zapovedanih praznikih Zveličar milo vabil po zvonu iz zvonika kaitol. cerkva k temu nekrvavemu ponovljenju njegove krvave da¬ ritve na sv. križu za te, za tvojo dušo, za tvoje zveličanje — k sv. maši! Vabil te bo, da pridi poslušat besedo, katero ti govori Bog po ustih pridigarja! — Ali ga boš pustil zastonj te va¬ biti? zastonj te klicati? Ljubi moj, nikari! — Ako si v kraju, kjer ni slovenske cerklve, ne slov. pridiganja, ali ti bo to dovolj uzrok, da boš pustil služblo božjo? Ali ni sv. maša enaka v inskih, nemških . cerkvah, kakor v slo¬ venskih? „Ne razumem pridige,” praviš? Kupi si pobožno knjigo o verskih resnicah. To vze¬ mi seboj. Ko bo pridigar govoril v tujem jezi¬ ku, beri ti to knjigo i,n ne bo ti dolg čas. Mesto po pridigarju, govoril ti bo Bog po lepi knjigi. Opuščenje nedeljske službe božje, je pa prvi korak k brezverstvu — k pogubi. 8. Ne pozabi, da si tudi v Ameriki dolžan prejemati sv. zakramente. Kar je hrana za telo, to so sv. zakramenti za človeško dušo. — Poklican sem bil v bol¬ nišnico k ‘bolnemu mladeniču. Sušica se je pri¬ pravljala, da prav kar ukonča novo svojo žrtev - 7 — v osebi bivšega krepkega slovenskega. famta. „Gospod, daleč sem zašel,” je začel govoriti, „silno daleč!” — Debela solza se mu utireme v osteklenelem očesu in zdrsne kot kristal po z vene lem licu mladeniča. Srce me je zabolelo! Siromak! „0 pokora je huda! Poglejte, kakšen sem! Kako sem bil krepak! Gospod, zelo tr¬ pim. Pa kriv sem si sam. O, zakaj nisem poslu¬ šal opomina moje matere ob ločitvi: “Pojdi ve¬ likokrat k sv. spovedi!” šest let nisem več bil. lin to vidim, da je glavnii vzrok moje pogube. Ko bi bil k spovedi hodil, kakor pireje, danes bi ne bil to, kar sem. Oh, kam sem zašel!” in potok britkih solza je grenko kesanje iztisnilo iz očij ugašajočega mladega življenja. — Rojak moj, ali naj ima ta tvoja pot v novi svet tudi tak strašni konec — smrt, — kazen hudobij? Si želiš tak-le konec? — Bog te obvaruj! Eno sredstvo je: sv. zakramenti! Ti n,isi svetejši od Davida, ne modrejši od Salomona in; ne močnejši od Samsona! Dragi moj, če ljubiš sa¬ mega sebe, svojo srečo, ne opusti sv. zakra¬ mentov. 9. Ne morem k spovedi, ker ne razumem spovednika, boš dostikrat slišal. Najprej naj ti bo glavno pravilo v Ameri¬ ki: nikdar ne v kraj, kjer ti »ne bo mogoče vršiti svojih krščanskih dolžnostij! Kaj ti po¬ maga, ako si vso Ameriko pridobiš, ako pa pri tem zapraviš svojo dušo? Ali naj za par dobrih trenotkov, par let, predaš celo večnost? Ako se pa vendar odločiš za tak kraj, po¬ skrbi, da si poiščeš vsaj par krat na leto spo¬ vednika. Ako vas je več v takem kraju, ne bo to težko. Pišite na naslov: “Rev. K. Zakrajšek, Ellis Island, N. Y. Povejte koliko Vas je, in vse bo poskrbljeno za vas. Ako to ni mogoče in si nikakor me moreš drugače pomagati, vedi, da je v tem slučaju spoved dobra, če vsaj en greh spovednik razu¬ me, ali pa vsaj, da le vidi. da bi se ti rad dobro - 8 — spovedal in da imaš resnično kesanje. To, mislim, pa ne bo težko se naučiti, kak grreh povedati v angleščini ali v nemščini. Pokoro prašaj na prste. Vse diruge pa srčno obžaluj. Ta. sv. odveza bo za sedaj veljala. Ko prideš pa do slovenskega duhovnika, pa ponovi vse te spovedi, radi miru vesti. Tako boš vendar spolnil svojo dolžnost in tvoja duša bo dobila kruha milosti božje in zo¬ pet boš pogumno nadaljeval pot kršč. življenja. 10. Prijatelj, ne hodi v kraj, kjer ni slovenskega duhovnika, ali vsaj, me hodi tja, kjer ni' nobene katoliške cerkve. Dragi moj, nimaš samo telesa. Tudi dušo imaš. Ne boš večno živel. Umrl boš, umrl go¬ tovo, kakor gotovo živiš. Za kratkim življe¬ njem pride večnost, ali srečna ali nesrečna, ka¬ kršno si boš pripravil! Ti nisi samo za svet ustvarjen, ampak za Boga Ne samo svetu, tudi Bogu moraš služiti. Zato, kaj ti pomaga, če za¬ služiš 5 dol, 10 dol. na dan, si nakbplješ v svo¬ jo oblast milijone, celo Ameriko, cel svet, — ako pa pri tem pogubiš svojo edino, neumrjočo dušo za večno? Ali se spominjaš evangeljskega bogatina? „Duša, zdaj pa jej in pij in bodi dobre volje; vsega imaš v izobilju!” je govo¬ ril. Pa kaj je zaslišal? „Neumnež, še nocoj to noč bom ti/rjal tvojo dušo iz tvojih xok, l n . kar si pridobil, čegavo bo?” — Zato, dragi moj, ni¬ kar ne išči dela, kjer ne boš mogel služiti tudi Bogu, skrbeti tudi za svojo dušo. Naj te ne premoti “dobro” delo. Prvo maj bo vprašanje: „Ali je tam slovenska fara?” Ali je tam katol. cerkev?” — Ako pa res ni drugače, da greš tja, za pol leta, za eno leto in vas je tam vsaj 10 do 20 .rojakov, preskrbite si od časa do časa slovenskega misljonerja, ki bo prišel Vas spovedat, malo podučit in opravit za vas daritev sv. maše. V ta namen — kakor že omenjeno — pišite na naslov: Rev. Kaz. Zakrajšek, Ellis Tslamd, New York. Povejte, koliko vas je in vse bom preskrbel, da boste dobili duhovno pomoč. — Vendar naj ti bo pa pravilo: ne naseli se v kraju, kjer ni slovenskega, ali vsaj katoliškega duhovnika. 11. Prva pot — kamor prideš — bodi vselej k duhovnemu pastirju! Kot katoličan si dolžan spadati v eno faro, naj si bo že v katero koli. Ako ni v kraju dru¬ gih slovenskih župnij, spadaš v katero drugo faro, ki je v tem kraju. In katere cerkve se okleneš, tiste fare ud si in do tiste sprejmeš vse dolžnosti, kakor vsak pravi kristjan, in cerkev sprejme do tebe dolžnosti, kakor do vsakega farana. Tu v Ameriki ni tako, kakor v starem kraju. Cerkev ne dobi od vlade niče¬ sar. Duhovnika in cerkev si morajo katoliki sa¬ mi vzdrževati, ako jih hočejo imeti. Zato velja za Ameriko še VI. cerkvena zapoved: „Podpi- raj cerkev po svoji moči.” — Zato, kamor pri¬ deš, pojdi se predstavit duhovniku, da te vpi¬ še v faro. Povej mu, da si novodošla ovčica. Obljubi, da boš dober faran, ki boš spolnjeval svoje verske dolžnosti S tem boš gotovo raz¬ veselil duhovnega gospoda, sebi dal nelepše spričevalo, obenem se pa zavaroval proti na¬ lezljivi dušni bolezni — verski mlačnosti. 12. Ako si iščeš stanovanja — bord — bodi skrajno previden! Tisoči in tisoči so se že časno zgubili in večno pogubili, ker so zašli namesto v pošte¬ no stanovanje, v pnavo satansko beznico. Zato. če le mogoče, o tem vprašaj za svet duhovne¬ ga gospoda. — Ostani le v takih hišah, v ta¬ kih stanovanjih, kjer se moli, kjer se ob nede¬ ljah hodi k sv. maši, kjer se v petek ne je mesa. — Zlasti pa beži iz stanovanja, kjer se veliko pijamčuje, kjer gospodar ali gospodinja navaja „bordingarje” k pijančevanju. Beži proč, dokler se sam ne okužiš, drugače si iz — 10 gubljen. „V vinu je nečistost” — pravi sv. pis¬ mo. — Zatorej: akb si iščeš stanovanja, bodi skrajno previden! 13. Ne zaupaj nikomur, razun ako ga prav dobro poznaš. Ne daj se zmotiti, akoprav te kdo sloven¬ sko nagovori, žalibog imamo tudi med našimi rojaki že nekaj propalic, ki žive samo od go¬ ljufije neveščega ljudstva. Pridružil se ti bo in te ljubeznjivo nagovoril. Trdil bo morda, da te pozna, ali da pozna tvojega brata ali očeta in druge take zmišljotine Morda se ti bo po¬ nujal, da ti pomaga dobiti delo, da te spremi na kolodvor, lagal se ti bo, da je zastopnik tega ali omega lista i. t. d. Vsega tega ne ver¬ jemi in ne daj se zmotiti. Tvoj kažipot: naj bo policaj na cesti. Temu pokaži naslov, pa ti bo pokazal kod pojdi, ker to je njegovo delo. — Nikdar in nikoli pa ne poslušaj nasvetov tuje¬ ga neznanega človeka. Koliko jih je že postalo nesrečnih samo, ker so se takoj zaupali tujcem, če prav slovenskim. Zato: Vse imej za poštene pa nobenemu ne zaupaj, dokler ga. popolnoma ne poznaš. 14. Slovenski mladenič — ne poslušaj spridenih tovarišev! Ostani tudi v Ameriki pošten, sramežljiv, veren slovenski fant! Tovariše boš srečaval hudobne, pokvarjene. Vabili te bodo po gostil¬ nah, plesiščih, da — oh groza — tudi po dru¬ gih slabih krajih. Moj dragi rojak, čuvaj se! čuvaj se! — Beži pred takimi, ki so grdega govorjenja, ki so udarni pijači. Ako je jezik u- mazan, kakšno mora biti še le srce! — Zlasti se pa ogibaj kakor kuge: slabih salonov. Za¬ četek pogube za marsikaterega slovenskega mladeniča je že bil — salom. — Zatorej, dragi ml mladenič, ne poslušaj spridenih tovarišev! — Norost mladih dni bo minila, strast se bo — 11 ohladila, in gorje ti, ako se boš v tem času znašel globoko v strasteh! Kesanje pokora bo grenka! — Zatorej, mladenič, tudi v Ameriki: pamet in poštenje! Stopi v katoliška blralna, pevska društva. Pred vsem pa, beži pred spri- denimi tovariši! 15. Slovensko dekle čuvaj se! Sem si prišla poštena, nepokvarjena. Toda vedi, že je pripravljenih sto in sto zanj k, sto iin sto priložnosti, sto in sto izkušnjav, da te bodo storile nesrečno, kakor že slo in sto dru- zih tvojih tovarišic. Peklo se je že pripravilo, da ti bo skušalo vzeti poštenje, ž njim vero, ž njo časno srečo in, ž njo večno srečo. Zato bodi »krajno previdna! Beži, beži takoj iz službe, iz stanovanja, iz dela, iz mesta, kjer zaslutiš le malo nevarnost! Moj Bog, koliko deklet se je tu že zgubilo časno in večno! Koliko jih prav zdaj morda toči Ibritke solze kesanje v bedi, v: nesreči, v sramoti. Toda prepozno je! Izgub¬ ljeno je, zapravljeno je, in sicer zapravljeno za vedno. — Slovensko dekle, čuvaj se! bodi previdna! Bodi pametna! Kamor prideš, oldeni se takoj dekliške družbe, ako je v onem kraju, ako ne, ostani v zvezi z dekliško družbo v do¬ mačem kraju! — Vedi tudi v Ameriki je dekle¬ ta prva čast poštenje, naj večja sramota — nepoštenje. » 16. Slovensko katol. dekliško društvo v New Yorku. V varstvo sloven. deklet v New Yorku in okolici, zlasti pa v varstvo sloven. deklet, ki potujejo skozi New York, bodisi iz starega kraja v Ameriko, ali pa iz Amerike v stari kraj, vsrtanovilo se je v New Yorku zgoraj o- menjeno društvo. Okrog 100 krepkih in pošte¬ nih slovenskih deklet se je z vso ljubeznijo in z vsem navdušenjem oklenilo lepega društva v lastno korist in v pomoč potujočim slov. — 12 dekUetom. Poseben pododbor društva je prevzel to nalogo, da poskrbi vse potrebno za take slučaje. Zato se opozarjajo vsa slovenska de¬ kleta, da ise z zaupanjem obračajo na to društvo ako mislijo potovati. Društvo jim preskrbi šifkarte ali železniške listke. Ob prihodu pride ena društvenic na Ellis Island, ali v pristani¬ šče ali na kolodvor jo počakat. Dokler- ostane v New Yorku ji poskrbijo pošteno in ceno sta¬ novanje in jo potem pri odhodu spremijo na ladijo ali železnico. Dalje ima društvo v pravilih določilo, da maj se vsaki novodošli tovarišici priredi v dru¬ štveni sobi mal pozdraven večer. Tudi ima dekle za časa čakanja v društveni bralni sobi iint knjižnici na razpolago vse slov. poštene li¬ ste im časnike in veliko knjig. Odboir društva je: g. Marija Gostič, 173 E. 4. Street, glavna predsednica, g. Metka Mavrln, I. podpred.; g. Katar. Pavlič, II. podpr.; g. Ivana šubelj, III. podpred.; g. Ivama Lovše, glavna tajnica, 173 E. 4th St., g. Marija Ri¬ bič. II. tajnica; g. Ivana Dolar, knjižničarka in rač. zapisn.; g. Antonija Hribar in Apolo¬ nija Mirčun, blagajnici, g. Ivana Seršen, dru¬ štvena gospodinja. — Pisma naj se naslavljajo ali na predsednico, ali glavno tajnico, ali pa na društveno sobo, 135 East 2nd. Street. N. Y. 17. Varčuj s svojimi težko prisluženimi novci. Težko delo te čaka. Trpljenje od zore do mraka bo tvoj delež. Zato pa varčuj! Ne za¬ pravi po nepotrebnem niti centa. Ako tu za¬ praviš )pet cen/tov, tu ni nič, ako daš domov je teh pet centov petkrat toliko vredno toraj, 25 vinarjev. Ako imaš večje svote, nikar jih ne hrani pri sebi! Pošlji jih domov v hranilnico, kjer iso prvič, bolj varno naloženi, drugič, ti pa. tudi več obresti prineso kot tukaj. Tako jih boš tudi težje zapravil. Najbolj zanesljivo bo naložen denar, ako ga pošlješ na naslov: ljudska posojilnica in hranilnica v Ljubljani. — 13 Kongresni trg. Ako hočeš metanj čne j ega pojas¬ nila v tej zadsvi, obrni se na naslov: Rev. Kaz. Zakrajšek, 170 East 80. Street. New York, in drage volje ti bom poslal natanjčno navodilo, kako in: kaj. Torej, dragi moj, varčuj s svojimi težko prisluženimi novci. 18. Ne pozabi svojih domačih. Gotovo se ti še ni zacelila globoka srčna rana, katero ti je vsekala grenka ločitev od tvojih dragih. O gotovo ti je še tesno okrog srca in solze ti silijo v oči, ko se le spomniš trenotka ločitve. O kako je bil grenak ločitve tužni dan! Slonel si v olbjemu, zadnjem obje¬ mu svoje drage mamice, ljubega skrbnega o- četa, drage zveste žene, ljubljenih otročičev, ljubega brata ali sestre. In kaj je ibilo edino tolažilo, katero vas je tolažilo v tem trenutku. „Ne jokaj, saj te ne bom pozabil.” „Ne jokajte, otročiči, saj Dom kmalu nazaj! Zaslužit Vam grem samo kruha.” — O dragi rojak, ne pozabi, nikdar ne pozabi teh trenotkov! Zju¬ traj, ko se zbudiš, naj ti bo prvi spornim, spo- min na ločitev im, vprašaj se: po kaj sem prišel v Ameriko? In to vprašanje naj ti bo pred očmi celi dam. In zvečer predno zais(piš, zadnja misel naj ti bo: po kaj sem prišel? — O ko¬ liko očetov že je videl otok Ellis Island, ki so se z jokajočim pogledom obračali nazaj proti mili domovini. Prišli so sem, zaslužit ktruha svoji družinici! Toda, kje so zdaj? Zamanj tam v neki vasici, v revmi siromašni bajtici v sta¬ rem kraju, na pol strgani obroičiči vprašujejo svojo revno mamico: „Ma.ma, kdaj bodo pa ata mazaj prišli?” Oh, otročiči, ne vprašajte tega, ne vprašajte več po svojem očetu. Pozabil je ma vas, ne mara vas več. Molčite, molčite, otro¬ čiči in molite za — izgubljenega ateja! — Ali — 14 — morda tam v drugi borni kočici cele noči pre¬ gori mala lučka pred Marijino podobo. V kotu pa sedi revna starica, vela ženica in prečuje cele noči z molekom v roki — v molitvi; v goreči molitvi ljubečega materinega srca, — za sina, za izgubljenega sina. šel je, da poma¬ ga tudi njej, reši domačijo propada. Da, šel je in mi ga več. Mati, uboga mati, moli, le moli goreče moli, za svojega — izgubljenega sina!— Rojak moj, kaj bo s teboj? — Ne, ne! Kajne ti boš pa zvest ostal svoji nalogi, s ka¬ tero si prišel sem! Ako si oče, boš prej ko prej skrbel, da se združiš s svojo družinico! Pridino boš delal, pridno varčeval in pri tem ne boš pozabil svojih dirazih v domovini. — Kajne, to je tvoj trdni sklep! Bog ti ga naj blagoslovi! 19. Stopi takoj v kako podporno društvo. Tu si sam, morda popolnoma sam sredi tu¬ jih ljudi. Ako zboliš, kdo ti bo postregel, kdo ti dal vsaj kozarec hladne vode, ako nimaš v žepu beliča? Prvi dan moraš v bolnišnico. Ali ako umrješ, kdo bo poskrbel za dostojen kat. pokop? Za vse te slučaje ti poskrbi podporno društvo. V bolezni ti bo dajalo tedensko de¬ narno podporo, ob smrti ti bo poskrbelo lep po¬ greb in pa še za tvoje drage bo poskrbelo s svoto, za katero si se zavaroval. Zatorej dragi rojak, stopi gotovo v kako podporno društvo. Stopi pa takoj, ker ne veš ne kje, ne kdaj te bo bolezen obi kal a ali smrt srečala. Stopi pa le v taka društva, ki imajo v svojem imemu tudi besedico ..Katoliško.” V društva, ki so samo “narodna,” torej ne katoliška kot katoli¬ ški kristjan ne smeš stopiti. — O teh velja: Kdor m>i z menoj, je zoper mene. Prva, največja in najmočnejša slovenska podporna in zavarovalna organizacija je KRANJSKO — SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. - 15 Ustanovljena 2. aprila 1894 v Joliet, 111., inkor- porirana v državi Illinois 12. januarja 1898. Sprejema pod svoje krilo rojake obojega spola od že prestopilega 16. leta do še ne pre¬ stopnega 45. leta. To organizacijo tvori več kot 100 katoliških društev, nahajajočih se v vseh važnih slovensko-hrvatskih naselbinah širom Združenih držav. K. S. K. Jednota zavaruje svoje člane In članice za življenje za vsote od $500 do $1000; izplačuje podpore za poškodbe v vsotah od $125 do $1000. K. S. K. Jednota šteje sedaj nad 10,000 čla¬ nov in članic; .ma v svojem skladu do $100,000. in je od časa svojega obstanka izplačala že do pol milijona dolarjev v zavarovalnini in po- škodninah. Katoliški rojaki i n . rojakinje, ki se naselijo v Ameriki, naj pristopajo k društvom v zvezi s to Jednoto. JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA. Se priporoča vsem slovanskim naseljen¬ cem, kateri pridejo v Združene države, bodisi za stalno ali začasno bivanje, za pristop k nje društvom, katera so ustanovljena v vseh večjih slovenskih naselbinah v Ameriki. J. S. K. Jednota je ena /najcenejših slovan¬ skih ipodpornih Je dno t v Ameriki, a je tudi ena najradodaraejših pri izplačevanju svojih pod¬ por, pri njej se lahko zavarujete za sledeče; % Svote zavarovalnine: $1,000.00 za startnino v prvem razredu, 500.00 za smrtnino v drugem razredu, 800.00 za popolno onemoglost ali izgubo obeh nog, obeh rok, oibeh očes, ali ene noge in ene roke. 400.00 za izgubo ene noge ali ene roke. 200.00 za izgubo enega očesa. — 16 — 500.00 za smrfcnino ženskih. Nadalje plačuje Jednota še bolno podporo po $20.00 na mesec po preteku šestih mesecev, za kiatere prejema bolnik podporo od krajevne¬ ga društva, dokler se ne izplača svota. $300.00. Uradniki: Predsednik: Fram- Medoš, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, 111. Podpredsednik: Jak. Zabukovec. (Radi bo¬ lezni na dopustu v Evropi.) Glavni tajnik: Jurij L. Brožič, P. O. Ely, Minnesota. Pomožpi tajnik: Maks Keržišnik, L Box 383. Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minnesota. SLOVENSKO KATOLIŠKO PODPORNO DRUŠTVO SV. BARBARE. za Združene države Severne Amerike. Sedež: FOREST CITY, PA. Iinkorporirano dne 331. januarja 1902 v državi Pennsylvaniji. Rojak, kamor prideš do svojega cilja, vpra¬ šaj za društvo sv. Barbare, in pridruži se dru¬ štvom te zveze. Društvo ima jako mile in lahkle pogoje, izplačuje pa primerno veliko bolniško podporo in smirtmino. Zatoraj, rojak, okleni se je in ne bo ti žal. Odborniki: Predsednik: Alojzij Zaverl, P. O. Box 374. Foresl City, Pa. Podpredsednik: Martin Oberžan, Box 51, West Mineral, Kans. I. tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Fo- rosi Citv, Pa. II. tajnik: Anton Oštir, 1143 E. 60th St. Cleveland, Ohio. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 607. Forest City, Pa. 20. Naroči si takoj en časnik iz stare do¬ movine in enega amerikanskih slovenskih listov, ki so katoliški, ali vsaj ne veri nasprotni. Iz stare domovine miatroči ali DOMOLJUBA, — BOGOLJUBA, — MLADOST, „Krščanski detoljub,” se priporoča zlasti na¬ šim slov. materam. Za vse te liste se obrni na naslov Rev. K. Zakrajšek, 170 E 80th Str. New York. Izmed ameriških listov je priporočati: Clevelandska Amerika, 6119 St. Clair Ave., NE Cleveland, Ohio Amerikanski Slovenec, Joliet, 111. Glasnik, Calumet, Mich. Slovenski Narod, Pueblo, Colo. Listov, ki pišejo zoper vero, ki napadajo in sramote celi duhovski stan, ki razširjajo brez- verstvo, ali socialno demokracijo, n.e smeš tudi v Ameriki ne naročevati in tudi ne brati. 21. V vseh zadevah pa. bodisi, da potrebuješ sveta glede železnice, ali glede ladij za v stari kraj ali “šifkart,” ali si brez dela, ali se ti je zgodila kaka krivica, ali si zgubil prtljago, ali želiš v New Yorku v začasno bivanje poštene¬ ga stanovanja, ali nameravaš dobiti iz starega kraja svoje ljudi, ženo, otroke i. t. d., posebno pa glede raznih verskih zadev in potreb — ka¬ kor že omenjeno — obrni se pismeno na. me. Nastavljen sem od avstrijskega generalne¬ ga konzulata v New Yorku, potom »Avstrijske izseljeniške družbe” pred vsem zato, da ču¬ vam nad vsemi avstrijskimi katoliškimi izse¬ ljenci, ki prihajajo sem v Ameriko. Kot njih 18 - misijonar naj skrbim za nje po možnosti v vseh njih zadevah in potrebah z besedo iin s svetom in s posredovajem. Po izrecni želji sve¬ tlega cesarja avstrijskega, ki je dovolil letno podporo tej družbi, naj pa zlasti slabim, da ka¬ toliki, ki prihajajo iz Avstrije, ostanejo tudi tu v tujini zvesti svoji veri in cerkvi. In zavedam se v polni meri te svoje dolž¬ nosti, katero sem prevzel s to službo in sem zato pripravljen vse storiti, vse žrtvovati, samo da izpolnim to nalogo. Ttt-eba je pa, da imajo rojaki glede tega zaupanje do mene in da se v vseh zadevah s zaupanjem obračajo name. Da bom pa še lažje in še uspešneje skrbel za svoje rojake, ustanovili smo v New Yorku kar posebno SLOVENSKO DRUŽBO SV. RAFAELA, ki ima namen, še posebej se zavzeti za sloven¬ ske izseljence, jim vsestransko pomagati, vse¬ stransko skrbeti zanje, čuvati jih pred izkori- ščevanjem, pred raznimi varalicami in zlasti jim pomagati do dela in dobrega zaslužka. Slovenski odlični možje, ki so se je oklenili in ki so posvetili njenemu namenu svoje moči in zmožnosti, so porok, da bomo storili svojo dolžnost in svojo nalogo v polni meri. Zato, dragi moj, zapomni si moj naslov in kadar rabiš moje pomoči, mojega sveta, piši na me in vse, kar bo v moji moči, bom »toril za te. Poglavitni moj delokrog je najprej na Ellis Islandu, kjer sva se srečala. (Ellis Island, N. Y. H.) Svojo pisarno imam v Avstrijski hiši za izseljence 170 East 80th Str, New York. Kot začasni duhovni voditelj New Yorških Sloven¬ cev, je moj naslov na župnišče Sv. Nikolaja, 135 East. 2nd Street, kot frančiškan imam stanovanje v frančiškanskem samostanu 135 W. 31 th Street. (St. Francis Monasteiry). Na kateri teh nas^vov mi pišeš, na vsakega bom dobil gotovo tvoje pismo. Nujne stvari naj se naslove na 135 E. 2. St. Za odgovor priloži znamko za 2 centa. 19 — Toraj v vseh zadevah in potrebah obrni se na ta (naslov, im kar bo le mogoče, bom storil za te. 22. Tako torej, dragi moj, pojdi, z Bogom in Marijo v novi svet. Z Bogom im Marijo bodi povsodi, kjerkoli bodeš! Ostani zvest svoji veri in svojemu narodu in bodi prepričan, sre¬ čo boš našel gotovo. Kjer je božji blagoslov, lam je sreča in zadovoljnost. Sedaj pa nebesa in zemljo na pričo kličem, da sem postavil pred te dobro Inj hudo, srečo in nesrečo. Izbiraj pa, kakor hočeš. Bog ti je dal prosto voljo, da storiš, kar hočeš in kakor hočeš. Pred seboj imaš obe poti, dobro in zlo, pred seboj imaš srečo i nesrečo. Odloči se, kaj si boš izbral.- KAZIMIR ZAKRAJŠEK, O. F. M. 135 East Second Street. New York City, N. Y. COBISS NARODNO IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 00000412376 2 3 - s//3 w ■ (ssf v c r CLEVELANDSKA “AMERIKA” Glavni slovenski tednik. Gla¬ silo največje slovenske nasel¬ bine v Združenih državah. IZHAJA VSAK TEDEN NAROČNINA: Za celo leto.$1.50 Za pol leta.75 Za v stari kraj. 2.50 MODERNO UREJENA TISKARNA. SLOVENSKA KNJIGARNA. LASTNIK IN IZDAJATELJ TISKOVNA DRUŽBA i i AMERIKA” 6119 St. ClairAve, N. E. Cleveland, Ohia. ‘vm-, 'mA il' >VV 'X * ' V/b? A • '* ‘ V.* : ‘ l VtffcV'•>/.-*>,.*> •$>.: fl J r«. • S vi#J rftfc 8 r?J& ‘I, SP4V->:> H •; 4 a Tl kr. j r !% >' v. iv ■" . '■• ' *• ' ■*% •' i ;vV; • • ■■-: ■ ■ .7 ■ v •/. I.A-* ' ' -V—»fi. * c,'. . - ., •. ■%.?•■:•• “5," < - ■Mr, • ' ' , ■ ■■ " •>-■ ' '■••• ' . -•. • s' ■ •■;•' ■- •. i ?*.,v 4 v'-’Va ! “V * .»V --'• 1// . ftj* f • fC-- V Mii i>wwy\ * S \w\ r V ■ ' )3 l f/ f. • -m;, 1 '£m?:- K j*®.‘v tfraRS&lis '* .v*M s £,S l' f i •*'?: »r /<■* i " ■■:’■}& ' Hfe •<«!.“ •«' >*•. - r :. vtae*®^ . a • .*. W»-.* - V , >^ r^T ' ;v