KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZALOŽNIŠTVO, PERIODIČNI TISK IN KNJIGOTRSTVO v MESTU IN OKRAJU LJUBLJANA V LETU 1%1 BOGOMIL GERLANC UVOD Razgled po zgodovini založniške dejav- nosti, kakor se je razvijala po iznajdbi ti- skarstva (okoli 1445), nam pokaže, da ta gospodarska dejavnost, ki je v prvi vrsti kulturnega pomena, ni bila nujno vezana na že obstoječe ali v določenem času ve- ljavno središče etične in kulturne skupnosti. Poleg objektivnih pogojev za ustanovitev založništva, — to je tiskarne, zakaj v tistem času in še dolgo potem je bil založnik isto- časno tiskar in prodajavec-knjigar, — ki so izhajali iz že obstoječih gospodarskih držav- no-pravnih ali kulturnih središč (npr. Be- netke, Augsburg, Padova itd.), so vplivali na to tudi subjektivni pogoji. To velja npr. za ustanovitev prvih dveh tiskarn na ozemlju Jugoslavije in sicer v Senju in na Obodu pri Cetinju, obe v istem letu (1794). Naj v tej zvezi omenimo dva naša prva tiskarja in založnika iz dobe prvotiskov (in- kunabul): Matevž Cerdonis iz Slovenjega Gradca je v letih 1482—1487 natisnil v Padovi okoli 60 sicer samih drobnih tiskov; Jernej Pelušič iz Kopra pa je deloval ob koncu XV. stoletja v Benetkah.' Naš prvi založnik v pravem pomenu be- sede pa je bil Primož Trubar. Svojih knjig in večino del svojih sodelavcev-protestantov ni mogel tiskati v domovini, a v tiskarni, ki je bila za namene tega gibanja ustanovljena v Ljubljani, ni bila natisnjena nobena Tru- barjeva knjiga! Kako se je sicer razvijala založniško-tiskarska dejavnost v sami Ljub-, Ijani, bomo prikazali v nadaljevanju, koli- kor je za namen tega pregleda potrebno. V zvezi s prej navedenimi subjektivnimi po- goji založništva pa naj pokažemo še na dva individualna in kot taka zanimiva primera iz naše kulturne zgodovine. V dobi poznih odmevov razsvetljenstva sta iz osebnih nagibov poskusila tiskati in zala- gati knjige kmet-pesnik Andrej Šuster-Dra- bosnjak (1768—1825) s Koroške ob Vrbskem jezeru (Drabosnje) in župnik Valentin Stanič (1774—1847) na Goriškem. Oba sta si omi- slila skromno lastno tiskarno in izdala po nekaj knjižic. To je ostalo brez vpliva za razvoj slovenskega založništva, ker sta bila zares izrazito osebnega pomena in po svoji vrednosti kaj malo pomembna. Pač pa sta bila kasnejša založniško-tiskarska podviga na Koroškem in Goriškem velikega pomena za naše založništvo, čeprav sta bila oba na skrajnem obodu naše etnične in teritorialne skupnosti. V Celovcu je začela leta 1854 delovati Mo- horjeva družba in ostala tam do nasilnega izgona (1919), v Gorici pa je ustanovil Andrej Gabršček (1864—1938) najprej lastno tiskar- no in kasneje še založbo, ki je delovala do začetka vojske med Italijo in Avstro-Ogrsko (maja 1915). Prva je vplivala na zalaganje »ljudske« knjige, kar se je posebno ugodno pokazalo v dobi med obema vojnama (Can- karjeva in Vodnikova družba), medtem ko je Gabršček v prvih letih našega stoletja zelo obvladoval naš knjižni trg posebno s pre- vodno literaturo in s tem dajal pobudo za 42 CA'SOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Prvi ljubljanski in prvi tisk na slovenskem ozemlju sploh, ki ga je tiskal in izdal Janž Maudelc leta 1575 v Ljubljani poživitev založniške dejavnosti v sami Ljub- ljani, ki je bila ta čas na tem področju pre- malo aktivna. Ljubljana pa je v bistvu v vsej dobi slovenskega tiskarstva in založništva obdr- žala vodstvo. Njegov začetek sega v dobo reformacije, ko je prišel v Ljubljano Janž Mandelc (?—1605) in tu ustanovil prvo ti- skarno in založbo na slovenski zemlji. V času od poletja 1575 do spomladi 1582, ko ga je nadvojvoda Karel ukazal izgnati iz vseh avstrijskih dežel, je natisnil nad 10 sloven- skih od skupno v Ljubljani izdanih 26 tiskov. Po Mandelčevem izgonu smo bili Slovenci skoraj 100 let brez založbe in tiskarne, ko se je 1678 priselil iz Salzburga v Ljubljano ti- skar Janez Krstnik Mayr. Mayrjevo podjetje je prehajalo na naslednike (Reichard-Hept- ner-Gassler-Retzer) in s poroko s Frančiško Retzerjevo (25. V. 1829) na Jožefa Blaznika. Mayrjevi nasledniki so dolgo branili svojo monopolno pravico za tiskarsko obrt v Ljub- ljani, sklicujoč se na obljubo Marije Tereaije, da se bo tu ustanovila nova tiskarna le v primeru skrajne potrebe in tako sta začeli, delovati v mestu druga in nato še tretja ti- skarna-založnica šele v letu 1782. Z Mayrje- vim podjetjem je postala Ljubljana kot glav- no mesto Kranjske zopet sedež prve in za dolgo dobo edine tiskarne in založbe na slo- venskem ozemlju. Novi časi so dvigali po- trebo po tiskani besedi in tako so začele iz- hajati slovenske knjige tudi izven Ljubljane, pri čemer so se uveljavljala narečja, kar je močno ogrožalo pridobitev jezikovne skup- nosti, ki so jo ustvarili naši protestantski pi- satelji. Težnje po izdajanju knjig v štajer- skem, koroškem in drugih naših »jezikih« sta v glavnem onemogočila Japelj in Kumerdej z izdajo novega prevoda Biblije. Vse to je vplivalo na to, da so silili v Ljub- ljano razni tiskarji, ki so z izdajanjem slo- venskih knjig podprli osrednji položaj Ljub- ljane v našem založništvu. Tako je postala Ljubljana središče našega založništva in ob- držala vodstvo v tej kakor tudi v tiskarski dejavnosti do današnjega dne. Leta 1784, t. j. dvesto let po izidu Dalmatinove Biblije v .; Wittenbergu, je izšel v Ljubljani pri Egerju prvi del »Sve- i tega pismat v prevodu Jurija Japlja in Blaža Kumerdeja. ; Ta knjiga je imela velik vpliv na izoblikovanje našega knjižnega jezika i 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Naslednji pregled založniške dejavnosti je nastal iz prereza enoletnih družbenih dejav- nosti za okraj Ljubljana za 1961. leto. Za to objavo smo pregled dopolnili in občutno raz- širili na vsa tri področja založništva: knjige, periodični tisk in knjigotrštvo, ki je v tem okraju skoraj v celoti vezano na založniška podjetja. Tako bomo spoznali obseg, ki ga ima založniška dejavnost v ljubljanskem okraju in še posebej v Ljubljani ter vlogo in delež mesta Ljubljane v okviru celotnega slovenskega založništva. . A. KNJIGE V letu 1961 je delovalo v LR Sloveniji nad 40 založb, ki jih delimo glede na stopnjo in obliko dejavnosti v naslednje skupine: Založniška gospodarska podjetja .... 6 Casopisno-založniška podjetja..... 5 Knjižne družbe........... 3 Založbe znanstvenih in kulturnih ustanov 9 Založbe družbenih organizacij..... 10 Založbe strokovnih organizacij..... 7 Druge založbe........... 6 Število založb je vsaj v prvih štirih sku- pinah že skoraj ustaljeno, pri čemer velja pripomniti, da smo šteli med casopisno-za- ložniška podjetja samo tiste CZP, ki so v tem letu izdajali tudi knjige (»Pomurski tisk« v Murski Soboti, v Ljubljani pa »Go- spodarski vestnik« in »Uradni list LRS«). Me4 drugimi založbami so upoštevane v glavnem le tiste, ki jih srečujemo že nekaj let kot redne izdajatelje, npr. razni krajevni zborniki (Celjski, Kamniški, Loški), raz- prave itd. Posebej pa moramo omeniti, da upošteva ta pregled tako po seznamu založb kot šte- vilu izdanih del tiste knjige in take izdaje, ki so namenjene širšemu krogu bravcev kot branje, torej brez tiskov, ki služijo propa- gandi ali za priročne namene (npr.: ceniki, imeniki itd.), čeprav jih bibliografija zabe- ležuje in izkazuje v svojih pregledih. S tega vidika je treba presojati delež naših založb v celoti in posebej delež založb s sedežem v Ljubljani. Založništvo kot svojevrstna podjetniško- komercialna dejavnost kaže stalno dviganje in zaznamuje prav po osvoboditvi tako po številu izdanih del in nakladah, a še prav posebej po založniških programih in njihovi izpolnitvi stalno dviganje naše knjižne pro- izvodnje. Statistični in bibliografski pregledi za nekaj let nazaj nam to tudi v celoti po- trjujejo. Leto 1950 1955 1959 1960 Število del 509 626 711 739 Povprečna naklada 5680 5150 4960 4112 Povprečno število na enega prebivavca v Sloveniji sta 2 knjigi (povpreček za Jugo- slavijo je 1,3 knjige). Zaradi uvajanja eko- nomskih cen tudi v založništvu so začele naklade po letu 1951 rahlo padati. V zad- njem času pa izdajajo založbe tako imeno- vane množične zbirke, ki zaradi cenenosti dvigajo naklade. Pri številu izdaj so v gornjem pregledu zajieti vsi knjižni tiski, pri čemer velja upo- števati, da obsega povpreček del, ki so na- menjena širokemu krogu bravcev, okoli dve tretjini. Toda prav ti ^/3 del predstavljata v bistvu osnovno podobo naše knjižne pro- dukcije in merilo naporov in uspehov pri ustvarjanju našega knjižnega bogastva. V Ljubljani imajo svoj sedež tri osrednja slovenska založniška podjetja: Cankarjeva založba. Drž. založba Slovenije in Mladin- ska knjiga, po eno je še v Mariboru in Kopru. Tu delujeta tudi dve naši knjižni družini: Prešernova družba in Zadružna kmečka knjiga kakor tudi Slovenska Matica, ki se bliža 100-letnici svojega bogatega dela na področju slovenskega založništva z leposlov- no in znanstveno knjigo. Pri izdajanju znan- stvenih del ima založniški oddelek Slovenske akademije znanosti in umetnosti glavno me- sto. V Ljubljani izhaja tudi velika večina drugih znanstvenih, strokovnih (tehničnih, pravnih, gospodinjskih idr.) del, skoraj vse šolske knjige (učbeniki in priročniki) itd., kar potrjuje dejstvo, da je Ljubljana vseka- kor še vedno nesporno središče slovenskega založništva. Y naslednjem podajamo pregled o izdajah glavnih ljubljanskih založb glede na pro- gram in njegovo ostvaritev za leto 1961. 1. Leposlovna, znanstoena in poljudno-znanstvena dela 44 ČASOPIS ZA S L O V K N S K O K K A J E V N O Z G O 1) O V 1 N O KRONIKA 2. Učbeniki in priročniki za vse vrste šol Šolske knjige in učbenike sta izdajali za- ložbi DZS in MK, kjer je izšlo v letu 1961: 5. Glasbene izdaje Glasbene izdaje (niuzikalije) izdaja v glav- nem le Drž. založba Slovenije; tri so izšle tudi pri SAZU. Za te izdaje je značilno, da izhajajo v nizkih nakladah; izšlo je 30 del v skupni nakladi 55.900 izvodov. Vseh knjižnih izdaj (brez muzikalij) nave- denih založb v Ljnbljani v letu 1961 je bilo: a) leposlovje, znanost itd. 362 del v 1,9-)1.200 izvodih b) učbeniki......80 del v 999.000 izvodih Skupaj ... 442 del v 2,M30.2Ü0 izvodih Ce bi k številu del in skupni nakladi knjig i. navedenih založb prišteli še druge izdaje, ki j jih beleži bibliografija, bi od sedanjega po-j vprečnega letnega dosežka slovenskega tiskaj (700 izdaj letno in 3,5 milijona izvodov) pri-^ padlo na Ljubljano okoli 600 del in 3 mili- \ Jone izvodov, kar predstavlja nad 80 */o vse ;* naše knjižne proizvodnje. i Mimo navedenih in drugih neimenovanih ] manjših založb v Ljubljani moramo imeno- j vati še edino založbo v okraju, ki redno iz- 1 daja svojo publikacijo; to je založba »Kam-1 niški zbornik«, ki je od 1955—1961 izdala že! 7 zbornikov-knjig. i Slovenska knjižna produkcija je tudi v; letu 1961 dosegla na Mednarodnem knjižnem ] Izdaja knjige Cankarjeve založbe, ki je bila nagrajena na i VI. mednarodnem sejmu v Beogradu 1961 z drugo nagrado: za opremo. Načrt: Aleš Sarec j sejmu v Beogradu (3.—8. XL) priznanje za opremo svojih izdaj: za knjigo Ar. Häuser ja »Socialna zgodovina umetnosti in literature« L del, je bila podeljena Cankarjevi založbi 2. nagrada, pohvaljene pa so bile tudi izdaje Drž. založbe Slovenije in Mladinske knjige. B. PERIODIČNI TISK Za to vejo založništva pregled ne bo tako jasen, kot je za knjige, ker podajamo le iiiino podobo založniškega deleža Ljubljane in okraja v letu 1961. Pregleda o periodičnem tisku v Sloveniji za leto 1960 (in tudi za 1958—1959) še ni, zato si moramo pomagati s primerjavo za leto 1957 (po »Slovenski bibliografiji«). V slo- venskem jeziku (vštete so tudi vse zamejske izdaje: Trst, Gorica, Celovec in Amerika) je izšlo nad 300 periodik. Med njimi je tudi veliko število »muh enodnevnic« kakor tudi izdaj, ki imajo značaj knjige (zborniki), dalje raznih biltenov (tudi ciklostiranih) in po- dobnih izdaj. Ce odštejemo od skupnega šte- vila vse te in podobne izdaje, tedaj ostane komaj polovica redne periodike. Od tega odpade na Ljubljano in kraje v tem okraju (Trbovlje, Kamnik, Kočevje) čez 100 izdaj in sicer: 50 mesečnikov 6 štirinajstdnevnikov , 11 tednikov KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJSVNO ZGODOVINO 3 dnevniki (Ljudska pravica, Slovenski poročevalec. Ljubljanski dnevnik) 32 razno. Sklepati moramo, da je bilo stanje tudi 1961 približno tako, če ne celo popolnom.T enako, le pri dnevnikih je potrebna korek- tura: 2 dnevnika (brez Ljudske pravice). Ta številčni prikaz deleža Ljubljane v periodičnem tisku bi s poimenskim pregle- dom pokazal tudi vrednost tega tiska glede na problematiko, ki jo obdeluje. Navedli bomo le nekaj najpomembnejših periodik mimo najbolj poznanega časniškega tiska po stanju ob koncu 1961. Med tedniki je naš edini ilustrirani list Tovariš ter dva lista, ki sta namenjena mla- dini: Pionirski list s 75.000 izvodi in Mladina s 25.000 izvodi. Za politično in kulturno pro- blematiko sta pomembna 14-dnevnika Naši razgledi in Vprašanja naših dni. Poleg osred- nje literarne revije Naša sodobnost izhaja še vrsta mesečnikov, tako: Naša žena (nad 70.000 izv.), Proteus, Življenje in tehnika, Priroda, človek in zdravje ter mladinska lista Ciciban (60.000 izv.) in Pionir (10.000 izv.) Mlada pota idr. Med revijalnim tiskom je posebno važno znanstveno in strokovno časopisje. Leta 1960 je bilo 66 takih periodik, ki so bolj ali manj redno izhajale. Od tega je izhajalo v Ljub- ljani vsaj 90 "/o teh listov.^ C. KNJIGOTRSTVO Ljubljana je tudi središče slovenskega knjigotrštva. Vse knjigarne v mestu in v glavnem tudi izven mesta (v okraju) uprav- ljajo osrednje založbe s sedežem v Ljubljani. Knjigarna založbe Mladinska knjiga, ki je prva samoizbirna knjigarna v Jugoslaviji in najsodobnejša trgovina fe vrste v državi. Načrte sta izdelala inž. aih. MUan Mihelič in inž. arh. Oton Jugovec. (Foto Marjan Zaplatil) Prvi sejem knjig v Ljubljani v Križankah Število knjigarn, t. j. čistih ali takih, ki imajo za prodajo knjig svoje osebje in ločen pro- stor, je v Ljubljani: za slovensko in deloma jugoslovansko literaturo . 12 za inozemsko literaturo..........3 knjigarne z antikvariatom.........3 V mestu in neposredni okolici je 6 meša- nih knjigarn (knjige in papir). Izven Ljub- ljane so knjigarne v Domžalah, Kamniku, Litiji, Kočevju, Trbovljah in Zagorju. V ru- darskem bazenu so doslej posvečali knjigar- nam in prodaji knjig premajhno pozornost. Založniška podjetja s sedežem v Ljubljani (Cankarjeva in Državna založba Slovenije ter Mladinska knjiga) imajo izven svojega sedeža poleg navedenih knjigarn v mestu Ljubljani še 22 večjih in manjših knjigarn v raznih krajih Slovenije, ki ima vsega sku- paj 82 knjigarn. Knjigarne v mestu so lepo urejene in ne- katere med njimi imajo velemestni značaj. 46 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ob koncu leta je bila odprta tudi prva samo- izbirna knjigarna za domačo, ostalo jugoslo- vansko in tujo literaturo. Založbam je veliko do tega, da bi dose- gale knjigarne prav v prodaji knjige vedno večji promet. Pri tem je odločilnega pomena vprašanje knjigotrškega kadra. Za to nalogo skrbi tudi strokovni odbor za založništvo in knjigotrštvo pri Trgovinski zbornici za LRS. To šolsko leto že obstaja pri Šolskem centru za pouk trgovinskega kadra v Ljubljani po- seben oddelek za knjigotrštvo z 20 gojenci iz Ljubljane. Pri Delavski univerzi »Boris Kidrič« bo začel z novim letom prvi redni trimesečni tečaj za izpopolnjevanje osebja založb, ki mora skrbeti za razširjanje njiho- vih kakor tudi vseh drugih knjig (knjigarji, poverjeniki, akviziterji itd.). Da bi založbe opozorile na zaloge svojih in sploh vseh za nakup še razpoložljivih slo- venskih knjig, so ob koncu leta izdale pose- ben »Katalog«, v katerem je zabeleženih nad 2500 knjig, ki so v skladiščih slovenskih za- ložb in bi morale najti čimprej pot v roke bravcev, katerim so namenjene. Za propagando knjige so priredile založbe v Ljubljani knjižni sejem leta I960 in 1961. S tem bodo založbe nadaljevale tudi v bo- doče. Knjigarne pa prirejajo ob istem času razprodajalne sejme (Teden knjige). V tem času so prodajne cene knjig znižane do polo- vice. OPOMBE /. A. Gspan-J.Badalič: Inkunabule v Sloveniji, Ljubljana 1957. — 2. J. Logar: 130 let Blasnikove tiskarne, Ljubljana 1959. — 5. Podatki založb. — 4. Slovenska bibliografija za dobo od 1945 do 1957, LJubljana. — 5. Stanje znanstvenega, po- ljudnoznanstvenega in strokovnega časopisja v LRS v letu 1960. , 47