®Wno je zdaj na Hrvaškem
tre ave^čeve države nadaljuje svojo pre-^ 8lJivo povest, ki opisuje življenja na Hrva-ern Po prevratu.
f Dl,aginja
za ceno hrane in Niijte 0 nasploh. — Ne
l|vor-fravi «°»Pa-' Ka.i ^ llil o cenah, saj še za
jfeav 10g°če niče<sar kupiti, Sm n6 ?e na izkaznice. H J Je sto dinarjev, Nio), lna,'jev, če je kaj je, % J1!', riža tudi ne, moke
P1!« 14 dni> k™h ie
L "Neprebavljiv in zra-
P dair d°bite s,amo po 20 p iti t' meS0 Samo enkrat [Sk ° °.clrnerJeno na grafi Pa ^ cel mesec-Plijiga !e bil° dovolj in
h to,!eJe.prodajaI Jug0"
peto w Jugoslovanih to- -iih Še d,anes Pro" iili S()'mi ^eni kot prej. |UJ*vlje z lesenimi If6?0 - 800 dinarjev |6s 2Celo Po 1000. če pre-m ne morete do-VJ.t Ženskih čevljev, \ ete z zlatom plačati. ^ilj2 galije in iz Nemči-lt;kaj blaga iz tvari-h	način prido-
ai:e ,Vas v taki obleki ^ J'° °Perete> PO-to tako. & lili za perilo, ki raz-Rlj) j. najrazličnejše
r«ki,operete' In vse to
plili !>Iti samo z izkazni-% v samo, da se sme S jS Pr°dajati pro-' ker se zaradi I °stl kvari.
L Rje Po hotelih
ie
|\ življenje bedno fW Ljubljani smo v ^ £ Vrste Plačali po s 1 Prosim, brez
pfli fižc 1° SedU Za kbsil°' °v° juho in krom-
Pš" a	kar naj bi
^o M mesa ~~ nič
■ SdJ smo za ki»uh.
;V 0ril natakar
po-
^ jeUe Pijeva, ne žena
CNtri račun 14 lir-i v SV0'10 torbico •Sati?11, NaPisan Je Ipaču v slovenskem
kSitn; ano ^ zraven še in 15% za ne-jjku'i ,e-ve se za kaj.
V Cene iste, po-
if.X e> niesto mrtvo.
i ha žloveka z°na Ch in ^ 1 po zapušče-jf- T0Sreca nekega v čr-
^Sbe8V-isti' ki lovo
*Nv£ Mest0> v kate-
IkHM^lo.kijebilo h; Cn še ponoči ni-
GS v sPanju mr-vPraV0 sliko žalost. VJugoslaviji. A	• . . Avtomo-
av/azen' službenih.
SN5T'"obla"
% ^'h -oencina ni.
»i ^ijastih obro-h ' vMeti Iotornih koles P^OUip Cel° izvoščkov Zarubili Nemci. J,e Pes .ali pa z vo-h ^čt« 3ti nekaj volov ^Pustili.
Nemčijo
Cfk^^lo mnogo de-VSe ^.^rem reči, a Nri'lsj? mnogo. In ' Razglasili so,
da potrebujejo delavce za Nemčijo, da bodo dobili dobre plače, hrano i. t. d. Siromaki delavci, ki so izgubili vsako upanje, da bi se zaposlili v "neodvisni," ker sploh ni nobenega dela tam, so se prijavili in mnogi so tudi odšli. čitala sem pismo, ki ga je delavec pisal iz Nemčije, prekine gospa. Njegovo ženo sem dobro poznala in ona mi ga je pokazala. Poslano je bilo seveda naskrivaj (gospa je povedala na kakšen način, česar pa ne smemo priobčiti). V tem pismu med drugim pravi: '"Tu je pravi pekel. Dan in noč smo zaprti v rudniku. Hrane ni; mnogi so zboleli in umrli. Poišči način da me vrneš domov, magari če greš k "poglavniku" in mu poveš, da si bolna, da imaš majhne otroke in da jih brez mene ne moreš preživljati. Plače nam ne dajejo redno in vsakokrat nam odbijejo za "vojni fond," "bolezenski fond," "zimsko pomoč," "pomoč ranjenim" in še druge stvari." O razmerah, v katerih delajo naši delavci v Nemčiji, se je hitro razvedelo in kmalu delavcev prostovoljcev ni bilo več. Zdaj je Pavelic po ukazu nem-poslanika v Zagrebu ukazal, naj se sumljive osebe pošiljajo na delo v Nemčijo, kar je isto, kot če bi jih poslali v prisilna taborišča ali pa še hujše.
Menjanje denarja
Pi,opa se na vse mogoče načine, "zakonite" in "protizakonite." Med zakonita ropanja spada tudi tako-le: po radiu in z lepaki razglase, da tisočaki več ne.veljajo in da jih je treba v treh dneh zamenjati za stotake. Prvega dne je bil na banke naval, ko se je pa potem zvedelo, kako te tisočake zamenjujejo, ljudje več niso prihajali, da bi zamenjali svoj denar. Kajti za en tisočak bi izplačali deset stotakov. Dva ali tri proglase za ponarejene. Za druge dajo pa priznani-co, da so jih res prejeli. Tako da je tisti, ki je prinesel deset tisočakov, dobil nazaj enega in priznan ico za vse druge, kar jih niso razglasili kot ponarejene. Pa so iznašli še drug način ropanja. Židom je bilo prepovedano hoditi po nekaterih ulicah, n. pr. po [lici, po Zrinjevcu, okrog glavnega kolodvora in drugod. Vendar so morale trgovine — ki so jih mnogi pozaprli iz strahu, da jih ne bi oropali — biti pod denarno kaznijo odprte. Ker so mnogi židje imeli svoje trgovine na Ilici in po drugih ulicah, kjer niso smeli skoz, so jih najprej na njihovi poti kaznovali s petsto dinarjev globe in potem z njimi šli do trgovine in jo odprli. Vsak trgovec, naj bo ta ali drugi, ki ne bi odprl svoje trgovine, je bil lahko gotov, da je zrel za prisilno taborišče. Kajti to je bila kazen za zločin, če niste odprli trgovino. Koliko so jih lastniki zvečer še zaprli, polne blaga, zjutraj jih pa našli prazne.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
-o-
Seja Baragove zveze
V nedeljo ob 2:30 se vrši prva seja podružnice št. 1 Bara-'gove zveze pri sv. Lovrencu. Pridejo naj vsi, ki se. zanimajo za beatifikacijo škofa Barage.
Ni čudno, če deli cigare
Martins Ferry, O. — "Rdeči oblak," indijanski poglavar, ki se šteje za potomca slavnih indijanskih bojevnikov, te dni deli lepo dišeče cigare med svojimi prijatelji. Cigare deli radi sina, ki mu ga je povila njegova 31 letna žena. Srečni ata je pa star 9J+ let, torej ni čudno, če je ta ponosen.
Stavka premogarjev je odgodena do 15. nov.
Washington, 30. okt. — John L. Lewis, predsednik premo-garske unije je sprejel nasvet predsednika Roosevelta in odpoklical stavko 53,000 premo-garjer, Toda stavka je samo začasno ustavljena, to se pravi, da se bodo vršila pogajanja med unijo in premogarskimi družbami s posredovanjem federalnega posredovalnega odbora. Lewis je označil čas do 15. novembra za ta pogajanja.
Roosevelt je svetoval, da se takoj vrnejo stavku j oči premo-garji na delo, a ob istem času naj se prično pogajanja za sporazum. Toda nobena stranka ni primorana sprejeti za poravnavo nasvet vladnega posredovalnega odbora, ako tega noče.
John L. Lewis je nato pozval vse stavkujoče premogarje, naj se vrnejo na delo.
----.—-O;-;- ,
Ameriški bombnik je letel okrog sveta
Washington, 30. okt.—Danes je dospel domov bombnik B-24, opremljen s štirimi motorji, potem ko je napravil rekordno vožnjo okrog sveta. Ta bombnik je vozil ameriško misijo iz Anglije v Moskvo, domov se je pa vrnil preko Tihega oceana. Vojni oddelek vlade pravi, da je bil to najdaljši polet, ki ga je še poskusil kak bombnik nad vodo.
Posadka zanika, da bi bombnik spotoma napadle sovražne zračne sile, kot se je poročalo.
-o-
Državljanom v Martin's Ferry, O. priporočamo!
Za župana kandidira Lee Woods, ki je bil nominiran na republikanski listi. Našim državljanom ga toplo priporočamo v izvolitev. Njegov oče se je pred leti, ko so se začeli tukaj naseljevati inozemci, mnogo trudil, da jih je učil v državljanstvu. Kot njegov oče ima tudi Lee Woods srce za delavca, zato je vreden vse vaše podpore.
Ribe iz Kanade
Poznani hrvatski odvetnik Michael Cerrezin, ki ima svojo pisarno v Standard Bldg., se je vrnil z ribolova v Kanadi. Bil je tam en cel teden v družbi dr. Stanley Saksom iz Hanna Bldg. Domov sta pripeljala okrog 400 funtov jezerskih postrvi. Nekatere teh potegnejo nič manj kot 26 funtov, kar je že precej "ribica," bi rekli. Mr. Cerrezin je Dalmatinec torej je že od mladih nog vajen ribolova. Prva obletnica
V soboto ob devetih bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pokojnim Frank Globo-karjem v spomin prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Demokratska seja
Collinwood Citizens Committee to elect Lausche Mayor bo imel sejo nocoj ob sedmih v S. D. D. na Waterloo Rd.
i Roosevelt je ukazal, da vojaštvo zasede tovarno I radi linijskega spora
Washington, 30. okt. — Predsednik Roosevelt je danes ukazal vojaštvu, da zasede tovarno Air Associates, Inc. v Bendix, N. J., ker je spor med vodstvom tovarne in unijo zavlačeval delo raznih delov za armadna letala. Vojni tajnik Stinison je po-1 slal vojaštvo iz New Yorka, do-čim so odšli izvedenci iz Wash-: ingtona, da bodo nadaljevali z obratom tovarne.
V tej tovarni je : izbruhnila stavka še v juliju, toda v avgustu je prišlo do poravnave. Na 30. septembra je bila pa zopet odrejena stavka, a tovarna je obratovala z neunijskimi delavci. Vladni posredovalni odbor je ukazal tovarni, da vzame na delo bivše stavkarje, čemer se je pa vodstvo tovarne upiralo. Ker je vsled tega delo zastajalo pri vladnih naročilih, je Roosevelt ukazal vojaštvu zasesti tovarno in vlada bo tovarno obratovala dalje.
Rusi vrgli Nemce nazaj, se poroča
HITLERJU V NAROČJE
Iz raznih naselbin
Joliet, 111. — Pred nekaj dnevi je tu umrla Ana Kirin, stara 60 let in rojena v Rosalnicah ob Treh farah pri Metliki v Beli Krajini. Njeno dekliško ime je bilo Panjan. Tukaj je bivala čez 40 let in zapušča mošftii,',''štifi sinove, brata in sestro, drugod po Ameriki pa še štiri brate. — Dalje je pred dnevi umrl Jernej Muhič, star 73 let, ki je tu bival 40 let in zapušča sina in hčer.
Johnstown, Pa. — Dne 17. t. m. je tu umrla Johana Intihar, roj. Korenčič, stara 59 let. Tu zapušča moža, tri sinove in hčer.
Brooklyn, N.,Y. — Zadnje dni je tu preminula Marta Mavrin, roj. šneler, stara 56 let in doma iz Dule pri Starem trgu ob Kolpi v Beli Krajini. Zapušča moža in dve hčeri.
Buenos Aires, Arg. — Dne 13. septembra je v Rosariju .umrla Ema Brišar, roj. Sigulin, doma iz Markovščine pri Materiji na Primroskem. Tu zapušča moža, dva brata in dve'sestri. — Dalje je umrla Kati Podreka, roj. Zavrtanilt, stara 63 let in doma iz Volč pri Tolminu na Goriškem. — Dne 18. septembra je umrl Viktor Kerševan, star 52 let in rojen v Gradišču pri Ren-čah. V Argentini je bil 19 let in tu zapušča ženo, sina in druge sorodnike. — Nadalje je umrl Albert Tretjak, star 39 let in doma iz Sv. Križa pri Trstu. V Argentini-je bil 12 let in tu zapušča brata.
Tako pri Moskvi, kot pri Rostovu so bili vržen! Nemci precej nazaj.
300 NEMŠKIH. LETAL NAD ■ MOSKVO
Dobro skrit v gozdu bruha ta-le ruski top težke izstrelke na nemške tanke in baterije. Edino take vrste top lahko ustavi nemški tank.
Vile rojenice
Pri družini Brunsvik, 1082 E. 171. St. se je ustavila teta štorklja in jim pustila za spomin zalega in krepkega sinčka. Mati in dete se dobro počutita v Mt. Sinai bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Mary Hrastar iz Prosser Ave. Tako je postala Mrs. Hrastar že v drugič stara mama. Naše čestitke!
Važna seja jutri
Jutri večer ob 5:30 se vrši seja društva Sv. Reš. /Telesa v cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca, mesto v nedeljo. Pridite vse članice in prinesite odrezke s seboj'.
Community sklad je dosegel polno kvoto včeraj
- Prvič od leta 1936 je kampanja za Community sklad dosegla predpisano kvoto oziroma še nad kvoto. $81,332 je bilo nabranega več, kot je bila kvota, ki se je glasila na $3,350,000. Vsega skupaj se je odzvalo z darovi 554,090 Clevelandanov.
Na operacijo
Mrs. Frances Balak iz Warren, O., se je sinoči podala v St. Luke's bolnišnico na operacijo. Njeno dekliško ime je bilo Frances Tomše iz 943 Nathaniel Rd. želimo ji, da bi vse srečno prestala.
Ruske armade so dobile včeraj kredit, da so vrgle Nemce čez reko Nara, 50 milj južnoza-hodno od Moskve, dočim so ruske čete iztrgale Nemcem strategic ne višine pri Rostovu na južni fronti.
Nemci so opetovano poskušali prebroditi reko Naro, toda vselej so jih vrgli Rusi nazaj. Včeraj so pa Rusi sami napravili izpad preko reke in se zakopali na njenem južnem bregu kljub silovitemu obstreljevanju nemškega topništva.
Včeraj je poslal Hitler nad Moskvo več kot 300 bombnikov v enem največjih bombnih napadov, kar jih je še doživela j Moskva. Toda Nemci niso na-j pravili mestu dosti škode, trdijo Rusi.
Dočim branitelji Moskve besno odbijajo Nemce, se maršal Timošenko na jugu trudi, da bi ustavil Nemce pri Rostovu in jim tako zabranil pot v Kavkaz.
Nemci trdijo, da so predrli rusko obrambno linijo na Kri-"mi:i tr; "{ta	uttjiLWniB
pristanišču Sevastopolu.
Na centralni fronti pred Moskvo se kaže, da so bili Nemci popolnoma ustavljeni v svojem 29-dnevnem pohodu na Moskvo. General Zukov, novi poveljnik ruske armade na een-! tralni fronti, je ukazal izpad in I je iztrgal Nemcem kakega pol i ducata vasi pred Moskvo.
Prispevki za Lauschetovo kampanjo
Nocoj je ples!
Društvo Carniola Tent, št. 1288 T. M. vabi občinstvo na Halloween ples, ki ga priredi v SND na St. Clair Ave. Člani naj prinesejo s seboj vstopnice, ki so jih dobili po pošti. Za iste boste dobili pivske listke. Udeležite se in dobro se boste imeli.
Prva obletnica smrti
Jutri ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim John Jegličem v spomin prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Pobiranje asesmenta
Tajnica društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo nocoj med 6 in 7 v stari šoli sv. Vida v svrho društvenih zadev.
Pri nas se je zglasil prijatelj Joe Pozelnik, ki vodi moderno kegljišče in restayracijo na 15721 Waterloo Rd. in nam izročil kar cel desetak za Frankovo kampanjo. Joe je povedal, kako je Franka učil kegljati, da zna zdaj tako fino podirati kegle. Nekoč nam je pa Frank pripovedoval, da je on učil Jožeta to umetnost. To zadevo bo treba enkrat izčistiti, pa ne pred volitvami.
Nek Frankov prijatelj, s ka: terim se poznata že od tistega dneva, ko je prišel ta kropit Frankovega očeta, je prispeval $5.00 za kampanjo.
Dalje so prispevali po $5: Jakob Bobnar iz 14117 Thames Ave., Mr. in Mrs. Geo. Jurato-vec, 1537 Larchmont Rd., Steve Bernardič, 12412 Maple Ave.
Mr. in Mr«. Frank Videmsek, 14409 Thames Ave., sta prispevala za kampanjo prihodnjega župana $2; po $1 so pa dali: neimenovan, Mr. in Mrs. Jack Knafelc, 701 E. 159 St., in Mr. in Mrs. Klemenčič iz 18117 Marcella Rd.
Ta-le kolona se bo najbrže zaključila kmalu, ker do volitev je samo še dobre tri dni in potem bomo rekli: kar je, pa je! Najlepša hvala vsem 'darovalcem.
KANARČKI PRAZNUJEJO 7. OBLETNICO
V nedeljo popoldne, začetek; ob štirih, priredi mladinski pevski zbor Kanarčki koncert in igro. Koncert bo pod vodstvom g. Louis šemeta, ki bo v nedeljo zadnjič dirigiral ta zbor. Igra bo pa pod spretnim vodstvom naše agilne društvene delavke gdč. Ančke Traven, že to vam
garantira, bo res vredno iti po-
gledat.
Potem bo pa ples in splošna
domača zabava. Vse to se vrši
v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave., kamor so vabljeni zlasti sosedni mladinski zbori, pa, seveda, tudi drugo občinstvo.
Dve zrakoplovni nezgodi z 34 žrtvami na en dan
St. Thomas, Ont., 30. okt. — Potniško letalo, ki je vozilo od Buffalo, N. Y. proti Detroitu, je padlo ob 10 ;30 zvečer nedaleč od tega mesta na tla in zgorelo. V avijonu je bilo 20 oseb, 17 potnikov in 3 od posadke, ki so vsi zgoreli. Reševalci, ki so prihiteli., niso mogli v bližino letala . radi silne vročine. Avijon je od-lettel iz New Yorka z 10 potniki, v Buffalo jih je vzel pa še sedem.
*
Moorhead, Minn., 30. okt. — Danes zjutraj ob dveh je treščilo na tla v bližini tega mosta potniško letalo, ki je bilo na potu iz Chieaga v Seattle, Wash. Pri tej nezgodi je bilo ubitih 14 oseb, to je 12 potnikov, pomožni pilot in strežajka na avijonu. živ je ostal samo še glavni pilot Clarence Bates. Zdravniki mu niso še dovolili govoriti, da bi pojasnil vzroke nezgode.
--o---—
Zadušnica
Jutri ob desetih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Olgo Bokar v spomin 1. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
13. obletnica
V cerkvi sv. Vida se bo brala jutri ob 11:30 sv. maša za pokojnim Antonom špehek. Prijatelji so prijazno vabljeni.
Seja dram. društva
Nocoj se vrši še j a dramskega društva Naša zvezda, člani so prošeni., da sc v polnem številu udeleže.
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^^^^^ ^^^^
W LANGUAGE ONLY A IV A XT I T/-\H /ft-*	SLOVENIAN MORNING
s^____AMERICAN HOME_
fessaa^___CLEVELAND, P., FRIDAY MORNING, OCTOBER 31, 1941 ~~	LETO XLIV. - VOL. XLIV.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
american home
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
H17 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.M Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta >3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka. 3c
SUBSCRIPTION RATES: 1 United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year U. S. and Canada. $3 00 for 8 months; Cleveland, by mail, »3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered ns second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
»83	No. 255
Fri., Oct. 81, 1941
Prav iz tega razloga smo za Lauscheta
V nekem ameriškem dnevniku je bil pred par dnevi pri-občen uredniški članek, ki našteva dolgo rajdo vzrokov, zakaj bi moral biti izvoljen sedanji župan v Clevelandu. Mi bi "šli preko tistega čjanka, toda slučajno se pa do pičice vjema z našimi principi, namreč, da smo prav iz tistih vzrokov, kot je članek za Blythina, mi pa za Lauscheta. Tako tehtne razloge -našteva republikanski dnevnik, da zaslužijo komentar.
"Clevelandsko meščanstvo, piše ta ameriški dnevnik, ki voli neodvisno in republikanci imajo v rokah vso usodo župana Blythina prihodnji torek.
Ako ne bo izvoljen, bo imela demokratska organizacija, ki je narodno zvezana s predsednikom Rooseveltom in novim dealom in državni vodje, kot je na primer Martin L. Da-vey, kontrolo nad vsakim javnim uradom v Clevelandu. Imeli bodo mestno hišo, sodnijsko poslopje, federalno pa-tronažo in šolski odbor.
Tak monopol bi dal demokratom v roke tako moč nad. razdeljevanjem del in patronažo, da bi vzelo leta, predno bi jim to iztrgali iz rok. Take ogromne prednosti v enem izmed največjih mest v Ohio, bi lahko drugo leto pomagale izvoliti demokratskega governerja in demokratske poslance, v letu 1944 bi celo odločevalo to pri predsedniških volitvah.
Zmaga župana Blythina bi pa obdržala republikance na krmilu.
Neodvisni volivci nimajo mesta, razen če gredo z republikanci.
Blythin je zastavonoša republikanske stvari tukaj in povsod in to v času, ko je republikanska stranka v obupnem naporu, da obdrži Ameriko na površju.
Blythin je naslednik Burtonovih tradicij politične neodvisnosti. Ako ves ta naš apel ne bo izdal nič, potem bo prišla politična kazen nad Cleveland za mnogo naslednjih let."
« *
Vidite, dragi državljani in državljanke, kako lepo pišejo republikanci. Ako gremo od točke do točke, pa bomo mo~ rail rabiti iste besede in izraze ter si dopovedovati, da je prav to, radi česar moramo voliti za Franka Lauscheta. Republikanci priznajo, da bodo s porazom Blythina izgubili vsako moč v Clevelandu in celo v državi in po deželi. Isto trdimo tudi mi, da če ne bomo v torek zmagali s Frankom, Lauschetom, da demokratski župan še dolgo ne bo videl mestne hiše. Zato bo pa vsak, ki se je naveličal dolgoletne republikanske vlade v Clevelandu, v torek volil za Frank Lauscheta in za novi deal.
BESEDA IZ NARODA
,-- ----------===^=======<
Da se ne pozabi. . .
ii i
...................
Z oziroma na šolske razmere, ki so prevladovale v Julijski Krajini, ni nič čudnega, da je veliko število jugoslovanskih staršev skušalo rešiti svoje otroke pred brezobzirno taktiko raznarodovanja v italijanskih šolah s tem, da so jih poslali v Jugoslavijo, kjer naj bi nadaljevali svoje študije na slovenskih odnosno hrvaških višjih šolah in univerzah.
Prva povojna leta je italijanska-vlada to trpela, čeprav jako nerada; toda od leta 1924 so bile pa vpeljane stroge na-redbe, da se to prepreči. Dijaki niso mogli dobiti potnih listov. Ako seje pa dijaku posrečilo priti čez mejo brez potnega lista, so bili njegovi starši težko kaznovani in celo poslani v ječo za več mesecev. (
Izjemna postava je bila sprejeta leta 1927, glasom katere je bilo jugoslovanskim dijakom prepovedano študirati na inozemskih univerzah. Da je'bilo dijaku to onemogočeno, je vlada odredila, da se v Italiji ne prizna diplom, ki bi jih dijak dobil na inozemskih univerzah. Jugoslovanski dijaki, ki so delali izpite na italijanskih univerzah in ki so prej pohajali na kako jugoslovansko univerzo, so morali predložiti izkazilo, podpisano od italijanskega konzula, ki je pojasnjevalo, zakaj so morali dijaki študirati v Jugoslaviji.
Italijanskim visokošolcem ni bilo treba k vojakom za časa študij. Toda te privilegije niso imeli dijaki, ki so študirali v Jugoslaviji. Vse to se je izvajalo z jasnim namenom, da se prepreči jugoslovanski mladini v Julijski Krajini biti izvežbana v svoji materinščini in da v njih srcih ne vzklije ljubezen do lastnega naroda,
Ker je obstojala možnost, da bi občevanje šolske mladine med seboj, s starši, brati in sestrami in drugimi člani družine, moglo škodovati italijanski politiki raznarodovanja, sta "Lega Nazionale" in "Italia Redenta," o katerih smo že prej govorili, poskušali vse v svoji moči, da se drži slovanske otroke proč od vpliva domače hiše ter da se jih obdržava vedno pod strogim nadzorstvom Italijanov in v strogem na-rodno-italijanskem duhu. Zato sta organizaciji ustanovili "Ricreatorii" (domove za oddih) v vseh krajih, kjer je prebivalo dvojezično prebivalstvo. Tukaj se je skušalo odtuje-vati mladino od domače hiše z raznimi igrami, telovadbo, športom in glasbo.
Kakor hitro je prišla fašistična stranka do oblasti, je namreč zavzela stališče, da se mora država in ves narod po-
Ivan Zor man:
Kako ti je, Slovenija, mati moja?
Iz dalje čujemo odmeve smrti, oblak nesreč in muk temni obzorje, stotisoči, v neskončni tragediji, s krvjo škropijo hrib in plan in morje. In bratoljubje, v brezdno klanja zroč, ječi v obupni grozi v smrtno noč . , .
In ti, Slovenija, v skrbeh vprašujem, kaj tebi prineso moritve časi, pogin tvoj, ali pa ti zemljo sveto pozdravijo svobode smeli glasi? Bo-li še strašil te krivice zmaj ? — Bo-li naš rod uživai sreče raj ?
In mi, ki smo tako ljubili tebe, če tudi b^dno smo te zapustili, mar nismo padli zdaj v brezbrižnost topo in se v komodnost lepo zatopili? . . . O vem, Slovenija, kaj zdaj trpiš, ko tiranije nosiš težki križ!
O bratje, v dnevih Ijutih, strastnih bojev naj srčna kri nam bo kot sončna sila, možat pogum naj dušo nam napaja! Besneča vihra rod ne bo zlomila, če kakor hrasti sredi starih šum, ostane stalno nam srce in um.
O sin v tujini! Pojmi čas rešitve, Slovenija vzdihuje po pomoči . . . Usmili se mučencev plakajočih, da sreče dan sledil bo smrtni noči, da v slavi vekoviti bo povsod mogočno živel ves slovenski rod.
Tako je pisal o naši Sloveniji naš slovenski pesnik, Ivan Zormana pred 24 leti. Trpljenje našega naroda je danes pomnoženo, grozote so obilnejše in nesreča sega do roba narodnega obupa. Pomoči bo treba naši Sloveniji. Pripravimo se, da nas čas pomoči najde pripravljene.
V nedeljo popoldne, ob tretji uri, pevski zbor Glasbene matice ponovi komično opereto "Cigan baron" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po predstavi bo ples in prijetna zabava.
Pridite vsi, ki hočete vsaj malo pomagati naši zasužnjeni domovini, nesrečnim bratom in žalostnim sestram, ki pričakujejo našo pomoč iz Amerike.
Daj, brat, in daj, sestra, potreba je tako velika. Vsi—brez razlike—sanity dai so Slovenci onkraj* morja pomoči potrebni, vsi bodo dobili del naše pomoči. Daj, brat, in daj sestra, da bo ta del kolikor mogoče velik in vreden nas Slovencev, ki živimo v Ameriki.
Prečitajte še enkrat lepo Zormanovo pesem, pesem, ki zopet toži in plaka po 24 letih. Tudi ti se še enkrat vprašaj s pesnikom: "Kako ti je, Slovenija, mati moja?"
Zamisli se, omehčaj svoje srce, da bo čutilo preveliko bolest našega naroda onkraj morja, kajti "Slovenija vzdihuje po pomoči . . ."
Lokalni odbor št. 2 JPO, SS.
--n-
»
V nedeljo bo praznik slovenske pesmi
Doslej je bilo objavljenih že precejšno število naznanil in dopisov, v katerih se je opozarjalo občinstvo na poset operete "Cigan Baron," katero ponovi pevski zbor Glasbena Matica. Ko smo to brali se je najbrž vsak zadovoljil s tem, da to bo šele drugi mesec in je še časa, toda tedni hitro tečejo in tako je nedelja 2. novembra že pred nami. Sedaj se pa ne sme prav nič več odlašat glede nabave vstopnic, ker ne bo nobene več nedelje vmes, da bi se motili glede datuma.
Ker je pa namen, oziroma dobiček za v sklad, ki se nabira za odpomoč bednim v stari domovini, ima pa prireditev toliko globokejši pomen. Torej to ne bo samo velik duševni užitek za vsakega posetnika, marveč bomo s tem tudi materialno doprinesli svoj delež k eni izmed najpotrebnejših akcij, kar smo jih še imeli v zadnjih dvajsetih letih. In ravno zaradi tega plemenitega namena bo prav gotovo zopet navzočih mnogo izmed tistih, ki so že bili prisotni zadnjič, ko je bila opereta prvič podana. Saj takrat bi bili, kar najrajši tam ostali in naprej poslušali in strmeli nad lepimi prizori, tako nam je ugajalo petje kot dovršeni nastopi posameznikov in zbora, ki je pel neprekosljivo izborilo.
Za to prireditev pride k nam
do zadnjega slovenskega volilca.
Collinwood bo storil svoje — vse kar zmore, da navduši ljudi, da gredo volit v torek, 4. novem-ara. Dostojno kolekta prostovoljne prispevke za Lauschetov kampanjski fond, agitira z živo in pisano besedo vseskozi in nagovarja slehernega naj voli sebi v ponos, narodu v čast. Storil bo še več, in to v nedeljo 2. novembra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo od pol štirih naprej.
Ta priredba je zvezana s plesom, kateri je bil prvotno v mislih. Stvar je zrastla v popoldanski varietni program, v katerem nastopajo naše diletantske kulturne moči. Vse skupaj vas bo stalo navaden kvoderček, in ako ste brez dela pa kar vseeno pridite. Program za popoldne je nekaj povsem izrednega, nastopil bo sam brat bodočega župana, g. Wm. Lausche, nastopili bodo Zallerjevi in drugi, katere je in bo omenil Zaman v svojih dopisih.
Glavna točka programa je pa tudi dejstvo da skupno pridemo in pokažemo svoje strnjene vrste — da pridemo skupaj poslušat samega kandidata: g. Frank J. Lauscheta. Kaj ima za nas vse v mislih ne vemo, izvedli pa bomo vse to lahko v nedeljo 2. novembra, ko nastopi kot glavni govornik. Vse druge govorance so izpuščene, ker vemo, da je bolje, da se ljudje zabavajo pri programu — po zaključku pa pri plesu, kateri bo trajal pozno v noč.
Collinwood mora solidno manifestirati in pokazati kje stoji, pokazati da je kot en mož, — od prvega do zadnjega za Lauscheta. Odbor neodvisnih volilefev vas uljudno vabi za solidaren nastop v SDD.
Joseph A. Siskovich.
go stran na volilni dan. V naših rokah so sredstva, moč, da moramo to moč uporabiti. Me pozabljamo in včasih zanemarjamo uporabo mogočnega orožja, ki ga državljanstvo te dežele polaga v naše roke. Mnogo žensk je, ki volitve smatrajo za nekaj nepotrebnega, oziroma kot stvar, za katero naj se brigajo le moški in s tem svojim stališčem ustvarjajo nevarnost poraza naših kandidatov.
Naše ženske so izborne gospodinje, zveste žene in tovari-šice svojim možem, dobre matere svojim otrokom in pridne delavke na skoro vseh poljih, razen v politiki. To popolnoma prepuščajo svojim možem, češ, da je politika nekaj, v kar se njim ni treba vmešavati.
Ni mi mogoče dovolj poudariti napačnost tega stališča in najresneše pozivam vse slovenske ženske, da se na dan 4. novembra strnejo pod praporom Frank J. Lauscheta in Edward J. Kovačiča in da gredo na volišče zgodaj, ter volijo za oba. Ako boste vse, ki čitate te vrste, uporabile pravico, katero vam daje postava, ne bo nobenega dvoma glede izida. S ponosom bomo zvedeli, da je bil naš prijatelj, sodnik Frank J. Lausche izvoljen županom in Edward J. Kovačič councilmanom 23. varde.
Josie Zakrajšek, demokratska voditeljica v 23. vardi.
Ob času, ko sem odbornik sem bil 'član močnih pododborov, vi so se reševale zelo v® J ve. Bil sem PodP^", nančnega odseka, ^ . J važno vlogo pri mes $ ker ta odbor moratP sredstva kot na to, o® jj ki ne presegali ^ pri katerih bi bili daj ^ valci preveč prizadeti odboru sem dobil ®» f šenj, kako se razpo^* nim denarjem i" f teh skušenj se čutim a ka pomoč, da doseže^ županom učinkovite ^ potom katerih bosteb0|jšJ, prebivalci mesta naJ. J strežbo. Obenem & J belo, da se ne bo P d nem trosil trdo zas « j naših davkoplačevalci Potem sem bil č^1 J prevoz in varstvo ( ^jj tion and safety)-dobil-zopet bogate * J ko se ravna z Jov^'j jo poverjeno to de' J to se čutim kot vell*d>1 času, ko bodo Pr JM vprašanje £ 1 e ^ 6-e iz leznice, kar se Jfi kot tako neusmilie11 j ta.	a 0j
In kot član odb° A
sko blagostanje j P
priprav (welfare ^ sem v tem odseku, A vpogled v poslovanj ^ brodelnih ustanov, ^ V>C Pri poslovanju j^h^ nih oddelkov, v 1(8 delovanje naše ^ in ognjegascev, se ^ zi v direktni stik' * y ^ skrbel, da smo ^ ^
skih odnošajih, prSjK»t. se je doseglo 1113 ^ / liko uslugo ravno do.	j otf'j
Poleg vseh d stik, sem imel ^ 5e1 zvezo v odboru-
mestno postrežb- fl
glede popravlja jeJ cest. In neka.1, K,.,, rt takrat zlasti ""^J njam v zadovo'^ fl stvo, da se je pofl odpadke in Na tem mestu ^ l da se bom v zvesto trudil, o ^ dobivali točno p° ^ ni samo za marveč se tudi ^ zdravja in v tem ti red.
Torej, da v * jj vim, bil sem C1 ; ^ j so najvažnejši P / in ki so vital slahernega preD ( nje se nikdar kot biti član te ^ priliko sem irtl P*a jega uradovanP'geni>f sledku dveh ^ zasledoval v^jvs^ imam jasno sH.^jj ^ katerimi Je ... opravek
Program, K1 ^ A črtih pred dve* sicer ukinjen, ^e i službe, toda ^J ampak mi je* {tM gum za uspe* M važnega Pr0t' , vas ,tCv1 prihajam Pred jzVoM
dat za ponovna *<M
moja iskrena
peti našo 26- ^ A
pet ena ™me *J\
kot je bila
jaz vaš mestn^ j J J
tukaj dodam, ce-jj
dopuščal, da ^ /J
ljale kot bo^i A namreč en šček tam, kel ^. /J po drugih £ i fA
86 Strašiti'
manj potio^
na j poštene J s1., tfi
davkoplačevalci; Ko se
cesto sem ^ .1 da se je delo ^ .J boljši način tf.j I Clair od 55. JJ , ^
Eesen poziv slovenskim ženam
v goste za en dan naš spoštovani operni pevec in dirigent te operete gospod Anton Šubelj. Torej pomislimo samo to, gospod šubelj bo žrtvoval svoj čas in prišel semkaj iz daljnega New Yor-ka. in to vse iz ljubezni do petja in pa za dobrobit slovenskega relifa in od nas tukaj v Clevelandu se ne vpraša prav nič več kot par ur časa in prav majhne stroške za vstopnico. Torej, dragi rojaki in rojakinje, vendar je naša narodna dolžnost, da nismo mlačni takrat, ko je pomen tako velik in namen plemenit! Zato se odzovimo vabilu ter zopet napolnimo avditorij SNDoma do zadnjega kotička. To pot se vrši popoldne, pričetek pb treh, tako da ni izgovora tudi za oddaljene, ker se boste lahko vozili podnevi. Torej do svidenja v nedeljo popoldne 2. novembra.
Vas najlepše pozdravljam, Albina Novak.
v
--o--
Brez Lauscheta ne bo nič!
Tako eni mislijo o prihodnjih županskih volitvah, pa ti lepo modrujejo, da bodo lahko odpravili brez njegovega glasovanja. Resnica je ta, da republikanci so napeli vse sile in moči, da je dosti, dosti tihe umazane kampanje proti Lauschetu ter da bo končno štel sleherni glas. Resnica je tudi da brez tvojega glasu ne bo nič. Kaj ti če županski kandidat, ako ga pa ne greš volit. Rojaki, nikar ne spimo, zbe-rimo se na volišču vsi od prvega
koriti isti brezpogojno in v vsakem oziru. Zato se je staršem odvzela pravica, da bi smeli sami odločevati o nadaljni izobrazbi svojega otroka. Samo država ima to oblast.
Jaz sem ženska in kot taka mislim, da razumem žensko stališče v politiki in javnem življenju.
Ker razumem to stališče, se obračam na ženstvo v splošnem in na naše slovenske ženske še posebej.
To, kar imam povedati, se mi zdi, da je največje važnosti, ne samo za naše slovenske žene, temveč za prebivalstvo našega velikega mesta v obče. Kajti to, kar bodo storile ženske na volivni dan 4. novembra, bo imelo odločilen vpliv na bodoči razvoj našega mesta. Dejstvo je, da ženske, zlasti ženske raznih narodnostih skupin, držijo v svojih rokah ravnotežje moči, akoravno se tega večji del niti ne zavedajo in to je vzrok, zakaj se obračam na vas.
Napisala bi lahko dolge kolone, v katerih bi govorila o izrednih vrlinah našega županskega kandidata Frank J. Lauscheta, ampak zdi se mi, da to ni potrebno. Naši ljudje, prav tako ženske, prav dobro vedo, da je sodnik Lausche mož, ki mu je težko najti para—vedo, da je v Ameriki rojeni sin slovenskih staršev, kakor je mnogo drugih izmed nas; vedo, da bo z njegovo izvolitvijo Cleveland dobil župana, kakršnega naše mesto še ni imelo; mi vemo in smo ponosni, da je izšel iz naših vrst in da zre na naše probleme, ki jih srečujemo v življenju od dne do dne, samo s: simpatičnim razumevanjem.
Lahko bi šla tudi v podrobnosti glede vrlin našega coun-cilmanskega kandidata v 23. vardi, Edwarda J. Kovačiča, ki je kandidat za ponovno izvolitev, ampak zdi se mi, da tudi to ni potrebno. Moški in ženske naše varde vedo, da je njegovo preteklo delo dokaz, da so koristi ljudi, ki jih zastopa, bile slej ko prej v njegovih mislih.
Toda eno je, česar ne vemo— da je v naših rokah moč, ki bo nagnila tehtnico na eno ali dru-
John M. Novak se vam priporoča
Dovolite, da se pridružim mnogim tisočim državljanom in državljankam, ki podpirajo našega vrlega rojaka Frank J. Lauscheta, da bo izvoljen za župana mesta Cleveland. Velika večina glasov pri primarnih volitvah, je jasen dokaz, da bo Mr. Lausche naš prihodnji župan, ker na volivni dan 4. novembra bomo šli vsi na volišče, da mu oddamo svoj glas.
Mi vsi, ki smo mu nudili vse skozi iskreno podporo smo lahko brez skrbi, da bo Mr. Lausche nadkriljeval vse dosedanje voditelje mesta, kar se tiče zmožnosti, katero zahteva visoka služba. Njegova neutrud-Ijiva volja in prikupi j iva osebnost bo dala našemu mestu najboljšo administracijo, kar jih še pomnimo. Tudi tisti, ki so bili ob času primarnih volitev drugačnega mišljenja bodo sedaj stopili z nami, da z združenimi močmi prinesemo Mr. Lauschetu eno največjih zmag, kar jih pozna zgodovina našega mesta Cleveland. Zato naj ne bo med nami niti enega, ki bi zanemarjal svojo dolžnost prihodnji torek, ker pri volitvah je vsak glas važen in kdor misli, da je zmaga gotovo brez njegovega glasu se moti, ker pri skupnem štetju ima prav vsak glas veliko veljavo. Zato storimo svojo dolžnost, kot Slo-venci-in kot ameriški državljani.
Ko bo Mr. Lausche župan mesta Cleveland, bo za njega ena najvažnejših zaslomb mestna zbornica, in zato moramo poskrbeti, da pridejo v te urade možje, ki so demokratičnih načel, ki mu bodo stali trdno na strani pri vsakem vprašanju ter delovali z njim za dobrobit celokupnega prebivalstva kot tudi posameznih mestnih vard.
Kot eden izmed dveh kandidatov v-naši 23. vardi, se danes obračam do vas, dragi državljani in državljanke, ter vam tem potom pojasnim nekoliko stvari, ki so bile rešene v mestni zbornici tekom mojega ura-dovanja. V svojih štirih letih kot mestni odbornik sem imel precej vpogleda in skušenj tikaj očih se mestnega Iposlova-nja in se čutim, da je moja dolžnost, da vam pojasnim nekatere stvari.
P Novak se vam Sporoča
^ adalJevanje z 2 stranl) lof'^ana kot ena izmed S p tlakovanih- Dalje *rj0r d od St. C lair j a do V del° Je bilo tudi |1V Popolno zadovoljnih Stl'ank navzlic vsem bjjjj' Jaz ne vidim, vzroka, i * lle tlakovalo Nor-in 74. cesto na
h tiaS te Ceste so Va" Kir 8 proniet, ker vežejo L 8 Superior cesto. Ako K bi °este Pravilno tlako-ka i Povzdignilo naselBi-kt! .ega usleda in tu-\ k clobila vse drugo k j a3 če pogledate na b" Gledajo kot zakrpani
l .
%] n|°jega uradovanja Sil v naJ"boljšo stiko z
Itev ima P°d oskrbo {% in kopališča. Saj ft 0 sPominjate, koliko [jir ijeves, so zasadili h 11 kakor tudi odstra-
rVse ne^aželjenih Poif ie bilo storjeno '^devan je.
Ifc "tU 7a
ijj , ' javne naprave hti?artment), pod ka-(W ■ naclzorstvo mestne
Kij"1 pctem kar se ti-■Nir yVe Cest in Učenja fcj* vse take zadeve, k kdskega zdravja P st'1Sem imel ninogo kj' , ter vselej imel Ki SlJ0brobit prebivalcev, atral stvar za zelo
Wtu ega
posameznika tujj • v tem oddelku se ^ 2a križišča in v tem
KSkrbel važne sve-i^čih kakor tudi na-ifei8'JO za varstvo otrok,
EV ter° sem nudil 1} jet varde skozi i'%) ' je bilo med l^ni nezaP°slenosti in
V	a' je bila v vseh ^ajena. Takrat ni tii2jJrSel z uradovanjem
rC^i pač pa je bilo
I	s, u! revežem in dru-
|e v groznih, sti-'it0 ^ Je bilo vse dru-lleti JUman kot pa zadale S° se te razme-
•	več kot sto pro-Urad je bil odprt
V	vsakemu, kdor °ci ali'usluge. Ako v'am častno oblju-
zastopstvo ter \ sodelovanje.
u Prosim> da vam seznam raznih
V'jr6re Sem dosegel za
II	\ Ul'adovanja. Vsi
*	juJJete v okolici 55. \ f11 strani od St \	od 55 ceste,
uko je bilo pred
? C'istem velik'e?ti
.0r« vozilo sku-Saro> Pod katero za podga-S skrbno deloval to-fe je posrečilo od-.'sto grdo tvarino
stl> ki sem violi* Nwtožbo v zbor"
te P"tožbe je ^ v j Ustnik naročilo,
V	,mesecih ali*sezi-
iN Ša r naj bo shra"
|j ali se umakni-0 stalo več sto ti-
Sa dotični tr-
iii 0 je 1Z^da> kot se iz" iij- se pobral svoja šila
; %i|aJe okolica
lep
VS nezaže]jenega tr->Mljux5Ve korake in ii ^ ^ke sem dopri-''f.^v^ji jaz in nihče ZaSotavlj
na
C\Sed°-
V]V k°t sem se boril Si■ 0lico- sem bil v in 0je prenehalo žga-
V: X !Padke v znožju so prihajali
V	valci v dotični
P;'08»i, da bi se se odstrani
a> ki je v zraku
zaradi tistega večnega ognja na "dumpu." Šel sem na delo in kmalu se mi je posrečilo, da je mesto ukazalo, da se ne sme žgati tam smeti, dokler se ne sezida 75 čevljev visok dimnik, ki bo odnesel ves smrad od požiganja. Tako so stranke rajši ukinile s požiganjem smeti in odpadkov, kot pa šle v visoke izdatke in tako se je okolica iz-nebila nezaželjenega položaja, s katerim se je morala ukvarjati na leta in leta. Tako sedaj tudi tam dihajo sve?i zrak kot po vseh drugih krajih.
Jaz sem bil tudi tisti, ki sem pri mestni vladi vložil prošnjo, da skupno z zastopnikom varde, ki meji 79. cesta, da se odstrani pocestne proge in na novo tlaka cesta ter upelje buse. Ta prošnja je bila vložena meseca aprila, 1938 in leto za tem se je že začelo z delom.
Prebivalci v okolici St. Clair-ja in 76. ceste se tudi dobro spominjajo tistih starih barak, v katerih so bila samo gnezda za nesnago, miši in podgane. Bil sem tisti, ki sem izdal peticije, na ketere ste se tamošnji stanovalci podpisali in nato zahtevali takojšno odstranitev tistih starih in gnilih barak, kar se je tudi zgodilo in prostor je ail očiščen.
V pricinktih A in B imajo prebivalci tudi velik problem, s katerim so bili že na sodni ji in ni bilo uspeha. Jaz vam zagotavljam, da nekaj se bo dalo ukreniti za vašo korist in ako bom jaz mestni zastopnik, se lahko zanesete name, da bom deloval za vaše interese, ker jaz bom delal le za vas in mi ne bo nihče zabranil potov ali stikov.
Lahko bi podal še marsikateri podatek ter vam povedal še marsikaj, kar vidim, da je potrebno za našo 23. vardo, toda sedaj ni prilike, toda upam, da sem tekom svojega uradovanja doprinesel naselbini mnoge koristi na podlagi, katerih si upam sedaj prositi za vašo pomoč. Uverjen sem, da sem si iztekel mnogo zaslug, dasirav-no ne priznanja'od mnogih, toda v tem, da imam med vami mnogo zvestih prijateljev, ki boste pokazali prihodnji torek 4. novembra s svojim glasom, da ste odobravali moje zastopstvo in da je vaša želja imeti za bodoči dve leti isto prijazno postrežbo kot ste jo imeli, ko sem bil jaz vaš councilman 23. varde. Naj bo moje delovanje vam v zagotovilo, da bom tudi prihodnji dve leti storil vse v svoji moči za povzdigo naselbine, kakor tudi porabil vse svoje skušnje za uspešne zaključke.
Obračam se do vas za vaš glas, ker se čutim popolnoma zmožnega, izkušenega in iskrenega pri velikih odgovornostih, katere prevzame mestni odbornik.
Vsi volivči in volivke imate letos eno najlepših prilik, da nastavite na važna mesta slovenska sinova, ki sta enake starosti, rojena v tej naselbini, starši obeh so bili pionirji v tej naselbini in prvi voditelji med priseljenci. Edino prav boste storili, ako boste- oddali svoj glas za Frank J. Lauscheta za župana in John M. Novaka za councilmana 23. varde.
Vas najlepše pozdravlja in se toplo priporoča hvaležni, John M. Novak, bivši councilman.
pohvalo zaslužili. V nedeljo pa nam je rekel: "Fantje, nedelja je Gospodov dan in morate iti k sv. maši, če hočete biti pri nas. Kdor ne gre v nedeljo k maši, tudi v pondeljek ni postelje zanj pri nas." Tega pa smo se fantje bali in smo rajši šli k maši, kot pa bi se bili morali seliti,, kajti stanovanje in postrežba je bila prav dobra pri njih.
In ko sem pred 29. leti sam stopil v zakon, je Mrs. Vrček vse preskrbela. Bila mi je kot mati in prav tako tudi moji nevesti. Od nje sva dobila prav lepe nauke in za vse je pripravila za najino svatbo. In za vse to sva ji z mojo ženo ob njiju 35 letnici iz srca hvaležna.
Ko pa je Bog blagoslovil najino zakonsko življenje s prvo in največjo srečo, da smo dobili novega stanovalca v družino, sem šel vprašat Mr. Mike Vrčka, bi li ona dva hotela pomagati, da bi naš novi stanovalec postal kristijan, kakor smo drugi v fia-ri sv. Lovrenca, sta ga oba prav rada ponesla h krstu. Tako sva :eto za letom kaj rada hodila v /as k Vrčkovim in Vrčkovi pa so jih z veseljem nosili v cerkev iv. Lovrenca, da so postali kristjani. Ko pa se je '"leteča gospa" premislila in se več ne ustavi v naši hiši, pa midva še vedno rada zahajava s svojimi otroci k Vrčkovim na obiske.
Ob 35 letnici vajinega zakonskega življenja, vama kličemo vsi: Bog vama stotero povrni, kar ste nam storili dobrega. Dobri Bog naj vama povrne vse to s tem, da vama da še dolgo življenje v sreči, zdravju in zado-voljnosti, Naj rosi božji blagoslov na vaju in vajine dobre otroke, solnce sreče naj še dol-.?o sije na vaju na zemlji in ko pa pride tudi po vaju tista, ki odpelje s seboj vse, stare in mlade, kralje in cesarje, naj bo vajina pot posuta s cvetjem dobrih del. Saj bomo vse zapustili svojim naslednikom, le dobra dela pone-semo s seboj v večnost. Upamo, da ima nad zvezdami Vrčkova družina že precej dobrih del zapisanih. Saj je njih edini ideal — storiti dobro.
In kadar sonce zlato zadnjikrat zatone za goro, takrat pa nebeški oče v raju vama plačal bo. Ignac Prvanja in družina.
LJUDSKI KANDIDATJE ZA CLEVELANDSKI ŠOLSKI ODBOR
Iskrene čestitke
Newburgh, O. — Prav z veseljem sva se z mojo ženo odzvala vabilu na 35 letnico poroke od vseh spoštovanih, kateri ju poznajo, to sta, Mr. in Mrs. Mihael in Alojzija Verček.
Spominjam se, ko sem bil še pred 30 leti pri Vrčkovih na stanovanju. Kakor oče nas je poučeval in nas svaril, kadar smo v svoji fantovski brezbrižnosti napravili kakšne neumnosti. Pa tudi pohvalil nas je, kadar smo
Dr. George J. Greene in F. T. Jamieson sta že sedaj člana šolskega odbora in sta ponovno kandidata za ta urad.
Druga dva kandidata za ta urad pa sta Herbert C. Eisele in John R. Beljon.
Dr. Greene je poznan in uspešen zdravnik ter član zdravniškega zbora dveh prominentnih bolnišnic v Clevelandu.
Herbert C. Eisele je učitelj matematike in telesne vzgoje in je tudi "Coach" žogometnega kluba Cathedral Latin višje šole.
F. T. Jamieson je bil zelo uspešen v trgovskih krogih in je bil nad trideset let uslužben pri neki veliki korporaciji v Clevelandu.
John R. Beljon je učitelj glasbe in poleg tega tudi organist v neki prominentni cerkvi, obenem pa tudi še študira in se pripravlja za "master's degree" na Western Reserve univerzi.
Platforma teh kandidatov je sledeča:
1.)	Gledati na to, da bodo samo meščani mesta Clevelanda poučevali v naših šolah.
2.)	Nadaljevati in če mogoče celo izboljšati sedanje ekonomsko poslovanje celotnega sistema, toda nikdar ne na način, ki bi mogoče škodoval izobrazbi.
3.)	Izbrati in postopati z uslužbenci na pravi ameriški na-čirf, brez predsodkov na njih pleme, versko prepričanje ali barvo.
4.)	Obdržavati seje odbora, kakor tudi zapisnike istih imeti na razpolago za širšo javnost in nikdar ne obdržavati sej, ki bil vstop javnosti zabranjen, kar se je prakticiralo pred leti.
5.)	Vedno skrbeti zato, da bodo plače in življenski standard uslužbencev v skladu z našimi financami.
V tem se vsi gornji kandidatje strinjajo in se vam priporočajo za izvolitev 4. novembra. -o--—
Predpotopna kraljica mode
Na kraju, kjer se je dvigalo nekoč staro kaldejsko mesto Ur, so našli v novejšem času zanimive priče nekdanjega življenja. Ur Kaldejski je bil nekoč pristanišče ob Perzijskem zalivu, naplavljena zemlja pa ga je sčasoma odrinila daleč od morja. Pod raznimi vrhnjimi kulturnimi plastmi in pod plastjo, ki je kazala še jasne sledove poplavne katastrofe, o kateri nam govori Sveto pismo, so našli še starejše kulture in v njih znake ženske kosmetične spretnosti okrog 1. 3500 pred našim štetjem.
Takrat je živela resnična vladarica v kraljestvu mode, kraljica Šub Ah, ki je bila vsem drugim ženskam v tem oziru za vzgled. Črni lasje, fino zapog-njen nos in. majhna usta so bila tedaj lepotni ideal. Ženske pa so si ustnice živo rdeče barvale in prav tako tudi obrvi s črnim tušem. Okrog oči so si barvale zelenkaste sence, kakor si igralci še dandanes naprav-ljajo pogled s temno šminko skrivnostne j ši in prodirnejši.
Vrstnice kraljice Šub Ab so uporabljale rdečo, črno, belo, zeleno in rumeno šminko. Kraljica Šub Ab in njene dvorne dame so nosile v laseh zlate trakove in vence z zlatimi listi ter cveti, ki so bili sestavljeni iz draguljev. Ogrlice so jim bile zlate ter okrašene z modrimi, rdečimi in zlatimi kroglami. Za toaletne potrebščine so imele skrinjice iz bisernice, igle so jim imele srebrne.konice in glavice.
-o--
Milo dobite v Švici samo na karte in še na te v zelo omejenih količinah.
malTogTaši
Lepa prilika
Naprodaj je moderna hiša 10 sob, za 2 družini; se proda za samo $3,850. $600 takoj. Hiša se nahaja na 170. cesti blizu St. Clair Ave. Za več informacij pokličite IVanhoe 7540.
PROGRESIVEN SHOD
V ROOSEVELT ŠOLI
OB OSMIH ZVEČER V SOBOTO 1. NOVEMBRA
Čisto mesto in Simsovo politično raketirstvo razgaljeno zadnjič. Več novih važnih razkritij.
Pridite, da boste slišali Elya, Zubra in druge.
Nova odkritja: župan hoče, da bi vi plačali za barvanje in papiranje sten, za postrežbo o s k r b nika in mnogo drugih stvari za davkov prosti projekt.
Odda se stanovanje
Odda se stanovanje 4 sobe in kopalnica, zgorej. Se odda odrasli družini. Naslov se izve v upravi tega lista.
SPECIALS
Friday — Saturday
Pozor, žene in dekleta!
Fresh Roll Butter, lb. 37cj
Selected Eggs, Doz____35c
Pure Cane Sugar, 25 lbs. Paper Sack $1.45 Golden Ripe Bananas,
4	lbs..............25c
White New Potatoes,
15 lbs.............29c
Pillsbury Flour,
5	lb. Sack.........25c
Sno-Sheen Cake
Flour, Large Box .. .22c Sunbrite Cleanser, 3 Cans............14c
SPECH FOOD STORE
1100 E. 63rd St. HE-0674
Priporočamo se vam, da si pridete ogledat našo veliko zalogo lepih, modernih oblek. Vse mere in barve. Ravno tako velika zaloga lepih zimskih su-
kenj za žene, dekleta in otroških, po zelo nizkih cenah.
V zalogi imamo vsakovrstno spodnje perilo, lepe in gorke
kovtre in plahte vsakovrstne barve in cene zelo nizke. Ne čakajte velikih razprodaj letos, ker blago se težko dobi in je tu-df^edno slabše in dražje.
Pridite sedaj! Če nimate denarja sedaj, pridite in si izberite blago, placate nekaj malega in vas počakamo, da boste imeli denar. Pridite po blago, kupite si suknjo sedaj! Se vam priporočamo! Pridite!
Anzlovar's
vogal 62. St. in St. Clair Ave.
(Oct. 31, Nov. 3)
Tri sobe se oddajo
Tri sobe, spodaj, se oddajo paru. Stanovanje se nahaja na Holmes Ave. Pokličite Liberty 0781.	(255)
Stanovanje se odda
Poštenim ljudfem se odda hiša 6 sob, kopalnica in furnez. Zmeren rent. Vprašajte na 2560 E. 75. St.	(256)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 5 velikih sob, zgorej. Vprašajte na 5407 Stanard Ave._ (256)
Delo išče
17-letno dekle bi rado dobilo delo za hišna opravila ali v trgovini. Pokličite HEnderson 1603.
Delo dobi
Delo dobi dekle, ki ima izkušnje v modni trgovini. Zglasi naj se v Grdina Shoppe, 6111 St. Clair Ave.	(255)
Soba se odda
Odda se čedna soba v najem; lahko se dobi istotam tudi hrano. ako se tako želi. Nasldv je J. P., 7811 Rosewood Ave., Cleveland, O., telefon Michigan 8482.	(Oct. 29, 31)
V na jem se da
Odda se stanovanje 3 sob na 1037 E. 61. St. Oglasite se pri lastnici Mary Jene, 1381 E. 47. St.	(Oct. 28, 31)
Posebnosti za te teden
funt
Round steak .............33c
Sirloin steak .............35c
Male sure šunke..........28c
Domače sveže klobase.....30c
Teletina za pohat .........34c
Pork chops .............,27c
Sveže vampe .............14c
Leg-o-lamb...............30c
Novo domače kislo zelje ... 8c Izvrstne jetrne in krvave klobase, lepa in velika zaloga doma soljenega in prekajenega mesa.
Se vljudno priporočam vsem gospodinjam.
Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
Zimska jabolka
Naprodaj imamo fina zimska jabolka. Zglasite se pri
Val. Mavko North Dayton Rd., Madison, O.
Route 84	(255)
Stanovanje v najem
Odda se stanovanje 6 sob, spodaj in 4 zgorej. Vprašajte na 15929 Saranac Rd.* (256)
Stanovanje se odda
Odda se stanovanje 5 sob, vse udobnosti; odda se samo odrasli družini. Za naslov vprašajte v uradu tega lista, ali pa pokliči te: POtomac 1016 po peti uri zvečer.
THE MAY COMPANY
OB 42. LETNICI
« Mi dajemo in izmenjavamo "Eagle" znamke « Trgovske ure 9.30 zjutraj do 5.30 popoldne ® 3 ure prosto parkanje v garaži za naše odjemalce
« REGULARNI $265 Spinet klavir Polnih 88 not Spinet klavir s (jjtf^ ~§ <f\ krasnim glasom. Je skrbno izdelan Jl v lepem vzorcu. Imamo le omejeno število po tej nizki ceni. Piano Salon ... 4. nadstropje	® 7.50 DO $10 VREDNOSTI Moški klobuki Od ameriški znanih izdelovalcev a rv A klobukov vam donašamo klobuke T^t^/Tj prvovrstne kakovosti, bogato izdelane. To so" zelo lepi vzorci. Moški klobuki ... 2. nadstropje
® "PALMAIR" Auto Seat Covers Kombinacija vlakna in blaga, po- Posebnost krivala za avtne sedeže—se ne ^ ^-v premočijo in se jih lahko sčisti. ^Jr^ Za "coach" ali "sedan" avto. Pokrivala za "coupe" po 2.49. Avtomobilske potrebščine ... 2. nadstropje	9 MOŠKI 11.95 DO 16.95 Capeskin Jackets "Mac Phergus" capeskin usnjeni q /"k jacketi, dolgi ali kratki; z zipper- O* I/O jem ali gumbi; dobro podloženi. Tan, rujava, zelena ali črna barva; mere do 50. Street Floor . . . Ontario
• KOMBINACIJSKE 'SWAGGER' Panel zavese "Tailored" vzorci v navadnih ali Posebnost kombinacijskih barvah; tudi -j j""* fm "criss-cross" ali "side- drape" J_ e ^ vzorci. Vsaka zavesa je 72" široka Vsak par in 84" dolga. Vse popularne barve. Zavese . . . četrto nadstropje	® $45 "MICHAELS-STERN" ^ Obleke z 2-paroma hlač čedne "Tiffany Worsteds" in "De- O C* fiance Homespun" obleke, ki se^^Jj^ £ izvrstno nosijo, izdelane po Michaels-Stem. Posamezno ali dvojno prsne. Moška obleka ... drugo nadstropje
9 OD STENE DO STENE Preproge Pine, "deep-pile" preproge, v veli- Posebnost _ ki izbsri vzorcev in barv. Težki O O CJ Axminsters, Royal Wiltons, težki 0»0tl jarda Super-Twists. Floor Coverings ... 6. nadstropje	• MOŠKI REDNI $6 "Surety-Six" čevlji X500jDarov v novih jesenskih stilih (t* p* za moške in fante. Tan, črno, rjavo in "antique" usnjo. Kupite sedaj in prihranite si. Moški reviji ... 2. nadstropje
» REGULARNA 22c POBELJENA Flanela 27 inčev široka; težka "fleece cot- 1 C ton" flanela; v snežno-beli barvi; JL « tesna tkanina, da nudi daljšo, •*ard boljšo nošo. Domestics ... 4. nadstropje	9 LE PAR ENE VRSTE # Sofa postelj Podnevi je sofa, zvečer pa peste- f? lja; pokrite z ostanki boljšega^ blaga; lepo izdelane rame in zgo-tovljene v orehovini, Pohištvo . . . šesto nadstropje
MIRKO BRODNIK:
Ljubezen ne umre
FRANK J.
LAUSCHf.
C LEV ELAN DČ AN I MU BODO DALI PR^
VOLITVAH 4. NOVEMBRA	J
'VEČNI DAR'
Edina zvočna premikajoča slika o peti maši, ki je bila kdaj narejena.
MESTNA GLASBENA DVORANA
2. do 9. novembra
Pod pokroviteljstvom K. of C. 4. reda v korist C. Y. O.
Vstopnice 55c, 85c in $1.10
Pri 348 Statler. 303 Hollenden, Music Hall. Bond's in 14709 St. Clair Ave.
X FRANK J. LAUSgi
Ignac Slapnik, si
CVETI JČAR 6102 ST. CLAIR AV*.
HEndeiraon USA
Njegov rekord preteklosti je njegova oblj«ba 1
■ SeC >' A
Lausche For Mayor Committee, John E.
TREBUŠNE PASOVE IN ^ j ELASTIČNE NOGAVICE C >1 Imamo v polnh zalogi. Pošiljamo p J	tudi po pošti.	H
3 MANDEL DRUG CO. £
i 15702 Waterloo Rd., Cleveland. O. f<
:x r ixrxx x xz zi otxxiuiiiie
VOLITE
M Ubožni irelif
K Km Policijsko in U BJt požarno zaščit
S A iTm Za boljšo mestno postrežbo
THE CITY LEVY
Volitve 4. novembra 1941
Župan Edward Blythin je rekel: "Jaz toHo priporočam sprejem teli mestnih bon-dov."
BLISS COAL CO.
PREMOG IN DRVA
Zastopstvo WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808
Slovenian Grocers Association!
I Special Prices Effective Oct. 31 to Nov. 5 (
RUDY B0ŽEGLAV
VINERY 6010 ST. CLAIR AVE.
Najfinejša vina, domačega iz deika, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prjgrizkom. Se priporočamo!
X for
AGAINST	^
CITIZEN'S COMMITTEE "FOR" THE ClT*	j
George P. Bickford.	A
George J. McMonaR'
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Frank Globokar
ki ga k Beg poklical k sebi dne 29. oktobra, 1940
Ljubi seprog' in dragi oče, poteklo je že eno leto. odkar si nas zapustil. Zastonj Te iščejo oči, a Tebe le od nikoder ni. Nemila smrt Te je Iztrgala iz naše srede, toda spomina na Te nam pa nihče vzeti ne more in ostaneš v naših srcih do konca naših dni, tolaži nas le misel, da se pri Bogu enkrat srečno snidemo.
Počivaj mirno, ljubi oče, počivaj dr a Ki moj. soprog, za vse trpljenje tu na zemlji, • v nebesih naj Ti plača Bog1. Žalujoči ostali:
ROSE GLOBOKAR, soproga. PAULINE in NELLIE, poročena KUZ-NIK, hčeri; PHILLIP, sin; STANLEY, zet.
Cleveland, O., 31. oktobra, 1941._
ZAKRAJSEK FUNERAL IIOME o016 St. Clair Ave. Telefon ENdicott !U13
^mmi^i ..........i« i	■'
ffSOAP]
JIJJ^^LJ Large—10c 8 WAYS BETTER 3 smaU_19c
Try it!
GAY INN 6933 St. Clair Ave.
Godba in ples vsak petek in ! soboto . . . Najboljša pijača • ENdicott 8811
(Fri. -x)
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvar-lenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne Vid mora biti tak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija In optometristlčne potrebščine
7102 St. Clair Ave.
ETT*	"xxxxxxxrxn
PREPARE YOUR
Heating System
NOW !
Neiv Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot vjatdr or Steam
Resetting ......................$12.00
Cleaning ..........................$4,00
Air Conditioning, Tinning and Roofing
■ Carperder work, Complete Remodelling
EASY MONTHLY PAYMENTS
MASON
HEATING CO.
1193 ADDISON RD. ENdicott 0487
rfTfTTTntiimimmirm
SLOVENSKA BRIVNICA
6506 ST. CLAIR AVE. se priporoča. LOUIS ULE, lastnjk
Zdrava investicija
2a malo denarja lahko napravite iz podstrešja :rijetne in udobne sobe. v istem času bo pa tudi /ašs posestvo več vredno.
Naj vam pokažemo, kaj se lahko napravi z plaster board, insulating board in drugim modernim materialom, da izboljšate svojo hišo.
V BLAG SPOMIN* ^
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA N^^VTA BLAGOPOKOJNEA SOPROGA IN OO*
Joseph Mlak$
ki je Bogu vdan za vedno preminul dne1 3. nove"1 ^
noži*
Srčno ljubljeni nam oče,	Truplo tam na mli'1'
nepozabni moj soprog!	v grobu hladne«™ ^ntf
Težka bila je ločitev,	duh njegov P» \
ko odvzel Te nam je Bog. slavi raja še zlv • gjjl.
, „e zdi"
Leta tri Te grob že krije,	Tamkaj zopet » ^se-^Ji
kar si v večnost se podal;	bodemo za veke
lepše zdaj Ti sonce sije;	Da. pokojnik
vsem v spomin si ostal.	to bo srečno sv
aH ■
Žalujoči:
ANTONIJA MLAKAR, soproga. JOSEPH, sin in LILLIAN, snaha.	>
Madison, O., 31. oktobra, 1941.
Pozor, hišni posestniki!
Kadar potrebujete pri hiši delo pri popravljanju streh, žlebov ali pri fur-nezu, se zanesljivo obrnite name. Delo garantirano, cene zmerne.
FRANK KURE
16021 WATERLOO RD, KEnmore 7192-J
THE WEST END LUMBER CO.
"A Complete STORE for Builders"
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom 6812 ST. CLAIB AV«, HEndemm 2978
"Since 1896"
Lorain at W. 73rd St. Monroe Ave. at W. 25th St. 4123 Pearl Rd., near Broadview Rd. 4520 W. l30th st- (Settlement Rd.)
MElrose 7084 PRospetet 2620 Shadyside 3550 CLearwater 2762
"Veš, kaj te prosim. Pojdi še r enkrat v župnišče in prosi, naj I i narede pogreb rajši ob štirih \ ali petih. Da, ob petih. Zaradi l naših ljudi, ki jih ni tu. Ali boš < storil to?"	'
Ker se je že znočilo, se je potem odpravil na dolgo pot jjro-ti svojemu novemu domu. ™
Šele opolnoči je prišel tja, ko so že vsi spali. Ni jih budil. Tiho je legel. Čeprav je bil od hoje utrujen, dolgo- ni mogel zaspati. In komaj se je zdanilo, že mu je ubežal spanec, ki ga je bil za nekaj ur rešil more življenja.
Vstal je in šel tiho pred hišo. Zunaj je bilo sveže, da ga je kar zeblo. Pohajal je okoli hiše. Ni mogel strpeti na mestu. Potem se je vrnil v kuhinjo.
Tam je dobil botro, ki je že vstala. Čeprav je Andrej pazil, da ni preveč ropotal, se je vendar zbudila. Na ognjišču je zažigala trske, da bi mu napravila zajtrk.
"Ali so bili mati zelo obupani?" jo je tiho vprašal.
"Da, izprva. Potem se je malo potolažila. Kako je bilo doma?"
"Žalostno. Bolje bi bilo, da ne bi bil šel tja. Očeta so našli."
"Našli so ga?"
"Da. Toda žalostna najdba je bila. Danes popoldne ga*bodo pokopali."
"Ali naj bi šli mi vsi za pogrebom?"
"Pravkar sem premišljal. Zaradi matere. Če bi ji ipogli to utajiti . . . Najbolje bi bilo tako. Njeni živci so že preveč trpeli. Sprijaznila se je že z mislijo, da niso ničesar dobili. In zdaj . . ."
"Andrej, veš kako bomo na-
redili. Midva pojdeva. Materi f.f in Mariji ni treba ničesar po- Jt vedati.. Marija bo pazila na ma- ^ ter. Če bi vse vedela, bi se morda zagovorila, tako se pa ne bo mogla. Ko bo pogreb oprav- ^ [jen, bo laže govoriti. Ali ne?"
"Prav imate, botra. Tako ho najbolje za vse."	o.
Zato Andrej pozneje, ko so že " vsi vstali, ni rekel niti besedice. k Popoldne sta odšla on in botra v Zabukovje. Izgovorila sta se, da odhajata tja, ker morata ne- f kaj urediti zaradi dražbe, ki bo zdaj odložena.	;
Ob pol petih sta prišla v Za- c bukovje. Stopila sta najprej v * župnišče. Župnik se je že pri-rapvljal za pogreb. Ko je za- ^ gledal Andreja, mu je molče ( segel v roko.
"Gospod župnik* ali ste pri- ) čakovali kaj takega?" je dejal 1 tiho Andrej. .	,
"Ne," je odvrnil starec, "kaj . takega ne. Nisem mogel verjeti, ko sem slišal, čudna so pota bo. , žje previdnosti . . ."
"Da, čudna. In ne da se po. . magati in jih prekrižati . . ." . je dodala botra.	-
"Kaj boste zdaj, Andrej??" < 'iše sam ne vem. Vojaščine j 1 še nisem opravil in potem . . ." > "Ali boste obnovili grunt in ; postavili novo hišo? Saj vam je J
-	botra povedala, kaj je namera- ; vala."	.	i
"Da, povedala mi je. Toda nisem še vsega premislil. Preveč
-	žalostnih spominov imam na > dom. Zato se mi je domačija že
-	skoraj zasovražila ..."
"Da, bolje je, da pustite vse. ? In vsaj v dolgove ne boste zabre-. ,dli. Vse je tako zadolženo, da skoraj ni vredno kupovati. Ne
-	maram vas odvračati od doma,
I" toda odkrito vam rečem to. Razumeti me morate, če bi bil jaz namestu vas, bi prav tako storil."
"Ubogal vas bom, gospod župnik."
župnik se je že pripravil za odhod.
"Ali pojdemo?" "Da, bolje je, da bo vse čim prej končano, še nekaj, gospod župnik. Ker se takoj pč> pogrebu vrnem na svoj novi dom, bi najrajši takoj poravnal račun za pogreb . . ." ^ "Pustite to," je odvrnil župnik in mu položil roko na ramo. f "Udarec, ki vas je zadel, je že ^ 'tako dovolj hud. Nič vam ne bom 9. računal."
ie "Ne, gospod župnik . . ."
\~„ "Pač, pustite to. Ni vredno
iz besed. Nihče ne sme misliti, da
v smo duhovniki za to, da bomo iz
a človeških nesreč kovali diena,r. i it „
"Potem pa hvala, gospod župnik," je tiho rekel Andrej in solza se mu je utrnila.
Na pokopališču se je bila med tem nabrala velika množica lju-' di. že ves dan so hodili v tnrt-vašnico gledat malo krsto, ki ni ■ bila večja kakor otroška. Tako I malo je ostalo za starim Podbre-
£ garjem.
Ko je Andrej zagledal to krsto, ga je streslo. Pokleknil je, pomolil in orosil vejico z blagoslovljeno vodo. Potem so krsto odnesli v cerkev.
Ljudje so pričakovali, da bodo ' videli med pogrebci tudi Kačar-jevo Marijo. Razočarani so bili, ' ko se ni hotela od nikoder poka-
1 zati.
"Glejte, tako malo se meni za očeta svojega moža. In Podbre-garica sama tudi .. , Saj so pravili, da ga ni prav nič marala. Sicer pa ni nič čudnega, posebno zaradi vedenja v zadnjem času. Jaz bi mu bila ušla," je rekla neka ženska.
In tako dalje. Vaški jeziki so imeli spet hvaležno hrano. Ko bi bili vedeli, da Marija in Q Podbregarica o pogrebu sploh
ničesar ne vesta ...	• Ir
župnik je hitro bral svoje molitve, toda Andreju se je zdelo, t da traja vse že celo večnost. Da s bi se le čim prej končalo! , j In res se je kmalu. Niti pol ^ ure ni minilo, ko je začul bese- i de: "Sprejmi zemlja, kar je tvo- 1 jega ..."	:
Zamolklo so začele padati grude na pialo krsto . . .
Kakor otopel je stal med po-' grebci. Bled je bil kakor zid. Botra se je v črnini stiskala k njemu in ga preplašeno gledala. 3 In kmalu je nad jamo zrasel a griček sveže, vlažne prsti, ki so " ga zakrile rože.
Resen, brez besed se je Andrej vrnil z botro domov.
»
Med potjo sta dosti govorila o tem kaj bi zdaj naredila.
"Ko boš opravil svojo vojaščino, ostani kar v hiši. Saj veš, da si mi drag. Tudi Marije ne bi . mola pogrešati in malega. Obeh sem se tako navadila, da ne bi strpela, če bi bila hiša iznena-da spet prazna."
"Hudo je to, botra," je odvrni nil Andrej. "Zaradi Marijine matere ne morem tega storiti. • Ne smete biti hudi name, toda
I res ne gre."	^
"Razumem te. Kaj pa če bi se tudi ona preselila k meni? Mi- ;
■	slila sem že na to. V Zabukovju ] je toliko žalostnih spominov za ^
1 vas vse, pri meni pa tega ni. Pa ^
■	bi se dalo vse tako lepo napravi-
-	ti. Kačarica naj proda hišo. Jaz ^ bom dala nekaj denarja, pa bo- ^
-	mo dvignili naš nov dom, da bo ^ najlepši daleč naokoli. Ali ne bi
-	bilo to res lepo?"
J- "Morda imate prav botra, to-da tega ne moreva takoj odločiti. L Govoriti morava še s Kačarico in ^ tudi z Marijo. Morda- pa mater 0 ali hčer le vleče nazaj, kjer sta doma. Izkušnja, ki sem jo doži-■i vel jaz, je bila tako huda, da mi je vzela vse veselje do domače a vasi. Vprašanje je pa, ali je pri Mariji in njeni materi tudi ta-i" ko."
ia "Misliš, da ni?" ai
"Kaj vem. Nekateri ljudje ze-ijj lo vise na svojem domu in se ne a_ morejo odtrgati od njega. Pri meni je to drugače. Pred letom r_ dni bi bilo morda tudi meni te-ie žko, toda zdaj, ko sem že tako j dolgo stran in sem med tem vi-ja del toliko sveta, sem od te bolez-
-	ni ozdravljen. Zdaj si želim le še tega, da bi bila vojaščina hitro za mano in da bi potem našel kotiček, kjer bi odkril še košček sreče."
Botra mu ni odgovorila. Do-bro ga je razumela. Pri sebi pa C je sklenila, da bo storila vse da K se bo njen načrt uresničil, p že drugi dan se je lotila svoje K naloge. Vprašala je Marijo, ka-k ko ona misli.
P "Meni je vseeno," je odvrni-^Ij la mlada žena, ki je zibala otro-
ka. "Kakor bo Andrej hotel, ta- , ko naj se zgodi."
"Ali ti je mnogo do Zabukov-ja?" jo je vprašala botua.
"če hočem biti odkrita — ne. Vaš načrt mi je dosti bolj všeč. Tako bomo vsaj skupaj vsi, ki spadamo skupaj. Kako pa bi bilo, če bi ostal vsak na svojem? Na tri konce bi bili razdeljeni in letati bi morali drug do drugega. Moja mati na svojem, Podbregarica na svojem, vi na svojem, midva pa nikjer."
"Z Andrejem sem govorila," 1 je povedala botra. "Rekel mi je, naj se zgodi tako kakor bosta 1 hoteli ti in tvoja mati. Ni mi " naravnost povedal, kaj misli, 1 toda iz njegovih besed sem čuti-^ la, da bi bila tudi njemu takšna 1 rešitev, kakor sem si jo bila jaz zamislila, najljubša."
"Potem je pa prav. Ali ste z mojo materjo že govorili?" "še ne. Saj sva se z Andre-e jem šele včeraj menila." •i "šele včeraj ?" n	(Dalje prihodnjič)
SPRY
RINS0 LUX
LIFEBUOY
1 HEALTH SOAP
> MBA soap
iSILVER DUS1
KA SAFE, SUDSY SOAP
3 lbs. 52c
2 lg. pks. for 43c small—2 for 19c 2 large-38c small—10c
3 for 19c 3 for 19c 23c

Sodnik Frank J-rekel: "J»z se sprejetjem te «" gc."	J
NAŠ PRIHODNJI ŽUPAN