Vsebina UVODNIK Spoštovana clanice in clani Društva Slovencev Triglav! .......................3 POSEBNI DOGODKI Obilježen Dan Vojske Republike Slovenije ................................................4 Dobrodošli doma 2021 ....................................................................................4 Dobrodošli doma 2021 ...................................................................................5 Saradnja sa Društvom za razvijanje dobrovoljnog rada Novo mesto ....................................................................6 Završetak projekta I medunarodne konferencije „Evropa je naš dom“ ..........................................................................................7 Konferenca o prihodnosti Evrope ................................................................8 Konferencija o buducnosti Evrope ...............................................................9 Mednarodna znanstvena konferenca o Slovenkah in Slovencih v Bosni in Hercegovini ...................................................................................10 UCIMO SE SLOVENŠCINO Saradnja izmedu studenata Univerziteta na Primorskoj i ucenika dodatne nastave slovenackog jezika .....................................11 Sodelovanje med študenti Univerze na Primorskem in ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine ............................................12 Prešernov dan – slovenski kulturni praznik ............................................13 Prešernov dan - slovenacki kulturni praznik ...........................................13 Pozdrav pomladi ...............................................................................................14 Pozdrav proljecu ...............................................................................................15 Vtisi oddaje pozdrav pomladi ......................................................................17 Spet skupaj pri pouku slovenšcine ............................................................17 Ponovo zajedno na casovima slovenackog jezika ................................18 Zakljucek šolskega leta v Banjaluki in Slatini..........................................19 Kraj školske godine u Banjaluci i Slatini ...................................................20 Književni tekstovi studenata slovenackog jezika..................................21 Literarna besedila študentov lektorata slovenšcine ............................21 Podelitev zbornikov in nagrad za literarni in likovni natecaj ............22 Dodjela zbornika i nagrada za književno i likovno takmicenje .......23 Zacetek dopolnilnega pouka slovenšcine ...............................................23 Pocetak dodatne nastave slovenackog jezika .......................................24 Udruženje Triglav ucesnik medunarodnog projekta „Žogarija/loptarija“ ..........................................................................................24 Održani 20. susreti ucenika slovenackog jezika ....................................25 Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper v Banjaluki ..........................26 Centralna biblioteka Srecko Vilhar Kopar u Banjaluci .........................26 8. Kviz za ucence v Banjaluki ........................................................................27 8. Kviz za ucenike u Banjaluci  ......................................................................27 Delavnica za otroke z Barbaro Hanuš ........................................................28 Radionica za djecu sa Barbarom Hanuš ...................................................28 Novoletna delavnica z otroki – peka piškotov in izdelava vošcilnice ......................................................29 Deda Mraz obradovao najmlade u Udruženju Triglav ..........................................................................................30 Dedek mraz je razveselil najmlajše v našem Društvu Triglav ................................................................................30 KULTURA NAS ZDRUŽUJE Biblioteka je spremna .....................................................................................31 Prešernov dan, slovenacki kulturni praznik obilježen u Banjaluci .......................................................................................31 V Banjaluki smo praznovali Prešernov dan, slovenski kulturni praznik..............................................................................32 Otvorena izložba ''Slovenija u fotografi jama'' Filološkog fakulteta .........................................................................................33 Vece s Prešernom .............................................................................................33 Vecer s Prešernom ............................................................................................34 Literarni vecer z Andrejem Blatnikom.......................................................34 Književno vece s Andrejem Blatnikom .....................................................35 Dnevi cebel .........................................................................................................35 Dani pcela ...........................................................................................................35 XII Slovenacki dan ............................................................................................36 XII. Slovenski dan ..............................................................................................37 Karavan koji spaja kulturne oaze ................................................................38 Ocuvajmo kulturu, jezik i obicaje ...............................................................38 Ohranimo kulturo, jezik in obicaje .............................................................39 Slike grafik Tatjane Ratkovic Bosnic ...........................................................40 Izložba grafika Tatjane Ratkovic Bosnic ....................................................40 Žur vseh kultur ..................................................................................................41 Žurka svih kultura .............................................................................................41 Z okroglo mizo in slikarsko razstavo pocastili dan jezikov ................42 Evropski dan jezika obilježen uz okrugli sto i izložbu slika ...............43 Evropski dan jezika 2021 ...............................................................................44 Evropski dan jezikov 2021 .............................................................................44 70 let uspešnega dela Slovenske izseljenske matice ...........................45 70 godina uspješnog rada Slovenacke iseljenicke matice ................45 Širjenje bralne kulture med Slovenci v svetu: informacijska pismenost, šport in branje z roko v roki ......................46 Promocija knjige Dušana Tomažica „Slovenska etnicka manjina u Bosni i Hercegovini“ .............................48 22. Martinovanje u Banjaluci ........................................................................48 Literarni vecer z Barbaro Hanuš ..................................................................50 Književno vece sa Barbarom Hanuš ...........................................................50 Folklorna radionica u LJubljani ...................................................................51 Folklorna delavnica v Ljubljani ....................................................................52 Druženje clanova hora „Davorin Jenko“ ...................................................53 Druženje clanov pevskega zbora „Davorin Jenko“ ...............................53 Medunarodni susreti slovenackih horova ...............................................53 Mednarodno srecanje slovenskih pevskih zborov...............................53 KUHAJMO Z LJUBEZNIJO ...........................................................................54 ZLATE MISLI ......................................................................................................55 Urad Vlade Republike Slovenije Ministarstvo prosvjete i kulture Grad Banja Luka za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Srpske Društvo Slovencev Republike Srbske “TRIGLAV”, 78000 Banja Luka, Omladinska 89; tel/fax +387 51 263 155; e- mail: drustvo.slovencev.triglav@gmail.com; www.udruzenjetriglav.com Priprava: Marija Grbic, Nataša Kajmakovic, Anita Cemažar-Markovic / Jezikovni pregled: mag.Ana Marjanovic, Barbara Goršic Oblikovanje: Darko Domazet / Tisk: Grafid d.o.o Banja Luka / Število izvodov: 300 Spoštovana clanice in clani Društva Slovencev Triglav! V cast mi je, da ste me povabili k nagovoru va­šega letnega biltena, kar si štejem v poseben privilegij. Ceprav sem nastopil mandat v juliju, smo imeli do sedaj že kar nekaj priložnosti za spoznavanje in druženje. Kot izredni in pooblašceni veleposlanik Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini sem s celotno ekipo veleposlaništva v Sarajevu in konzularne pisarne v Banjaluki primarno zado­lžen za zašcito in promocijo interesov naše dr­žave. Teh interesov je veliko, med njimi bi izpo­stavil podporo gospodarskemu sodelovanju, kulturnemu sodelovanju, konzularni pomoci in seveda delovanju slovenskim društvom. Bosno in Hercegovino sem v preteklosti obiskal nekajkrat, najveckrat poslovno, in žal vedno s pre­malo casa za pravo raziskovanje vseh lepot narave in vseh lepih kotickov, ki jih je ustvarila cloveška roka. Presenecen sem nad obiljem vsega, kar se najde v teh krajih. Kolega veleposlanik je pred kratkim dejal, da je Bosna in Hercegovina turisticna zlata jama, vprašanje je le, kje zasaditi lopato. Presenecen sem nad delovanjem tukajšnjih slovenskih društev, posebej vašega društva v Banjaluki. V posebnem spominu mi bo ostalo druženje na martinovanju v Slatini. Zelo lep je bil že uvodni prizor, ko smo se v prelepem dnevu zbrali v centru mesta ter se na kraj dogodka odpeljali z našim zelenim pro-mocijskim avtobusom 'I Feel Slovenia'. Prisotnost ostalih manjšin med nami je pokazala, da ima društvo Triglav posebno dušo, da ste clanice in clani prave veleposlanice in veleposlaniki slovenstva v pristnem pomenu besede. Ta dan je slavila z nami tudi narava, ki je namenila krasen topel novembrski dan. Pri povezovanju se ujemamo. V svoji vlogi veleposlanika želim delovati povezovalno med vami vse-mi, drage Slovenke in Slovenci, in vsemi, ki jim Slovenija nekaj pomeni. Na prostoru Bosne in Hercegovine je Slovenija še vedno prepoznana kot država s svojimi vrednotami in kvalitetami, je željena destinacija za študij, delo, turizem in bom napisal, žal, v preveliko primerih kot namembna država za preselitev. Pogoji za prosperiteto bi morali biti ustvarjeni doma. Slovenija vidi prihodnost Bosne in Hercegovine v Evropski uniji. Kot enotne in suverene države, ki povezuje razlicne narode. Prizadevamo si za blaginjo vseh prebivalcev s podporo reformnim procesom in v smeri napredovanja proti EU, ker boste ta napredek najprej obcutili sami. Napredek se velikokrat meri v denarju, v boljših placah in pokojninah, vendar je poleg tega pravi napredek izražen v resnicni boljši kvaliteti življenja, v bolj cistem okolju, z boljšimi zdravstvenimi storitvami, naprednim šolstvom, dostopom do kulture, športa, pravim zadovoljstvom, ki se lahko zazna v okoljih z visokimi življenjskimi standardi. Kar nekaj teh sporocil posredujejo 'naši' avtobusi v Banjaluki, Tuzli in Mostarju ter tramvaj v Saraje­vu. Z njimi se obeležuje 30. obletnica samostojnosti Republike Slovenije ter drugo predsedovanje Repu­blike Slovenije Svetu Evropske unije. Zelena barva teh vozil ne poudarja zgolj zeleno mobilnost, temvec nas opozarja s sloganom, da cutimo ljubezen ne le do Slovenije, temvec do prihodnosti. Nam bližnja prihodnost bo na koledarju z letnico 2022. Upajmo, da bo to leto manj kovidno, ne le za­radi omejevalnih ukrepov proti temu virusu, temvec zaradi našega skupnega zdravja. Le tako bomo lahko nadaljevali z našim produktivnim skupnim sodelovanjem. Z veseljem se bom udeleževal vaših dogodkov in prireditev, kadar bo dopušcal cas. Naslednje leto bo v tako v Sloveniji in v Bosni in Hercegovini volilno. Želim si, da si bodo volivci v obeh primerih izbrali tiste predstavnike, ki bodo najbolj zastopali njihove interese in delovali v skupno dobro. Vsem bralkam in bralcem biltena želim blagoslovljen božic in uspešno novo leto 2022. Veleposlanik Damijan Sedar Bilten, številka 21, Društvo Slovencev Triglav OBILJEŽEN DAN VOJSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Dan Vojske Republike Slovenije obilježava se 15. maja kao dan kada su 1991. godine slovenacki vojni obveznici poceli služiti vojni rok iskljucivo u Sloveniji u dva centra za obuku tadašnje Teritorijalne odbrane. Ukupno 300 regruta za-pocelo je služenje vojnog roka u 710. centru za obuku u Pekrama kod Maribo­ra i 510. centru za obuku na Igu kod Ljubl.ane. Tim povodom, pripadnici slovenackog kontingenta u BiH su uprilicili malu svecanost u Banjaluci. Gosti na svecanosti povodom Dana obilježavanja vojske Republike Slovenije bili su i clanovi Udruženja Slovenaca RS Triglav. U sklopu ceremonije predstavljena je uloga i znacaj pripadnika oružanih snaga Slovenije koji su u službi u BiH. Njihov prvenstveni zadatak je da pruža­ju lokalnim zajednicama stalnu vezu sa EUFOR-om, doprinoseci tako jacanju sigurnog i stabilnog okruženja. U sklopu ceremonije, uz podizanje slovenacke zastave i himnu Republike Slovenije kao i himnu vojske Republike Slovenije, unaprijedeni su zasluženi pripadnici vojske Slovenije koji djeluju u okviru Tima za vezu i posmatranje LOT, a koji su locirani u Banjaluci. Takode, prigodan po­klon kao znak prijateljstva urucen je i Udruženju Slovenaca RS Triglav. Cast da se obrati prisutnima imala je i gda Žana Pekic, potpredsjednica Udruženja Slovenaca RS Triglav. Ukratko je predstavila rad Udruženja i pozvala tim vojske Republike Slovenije koji je stacioniran u BL, na sve buduce aktivno­sti Udruženja, da budu naši dragi gosti i da im druženje sa Slovencima ovdje bude dio da se osjecaju kao kod kuce. Nakon službenog dijela svecanosti, nastavljeno je druženje uz koktel i tom prilikom je dogovorena buduca saradnja. Anita Cemažar-Markovic DOBRODOŠLI DOMA 2021 U subotu 3. jula 2021. godine, u organizaciji Kancelarije za Slovence po svijetu organizovan je dogadaj „Dobrodošli doma“ u slovenackom mjestu Ribnica. Udruženje Triglav je prisustvovalo proslavi koja je ovaj put nosila naziv „Slo­veniji za 30 godina“. Tom prilikom su organizovani okrugli sto „Doprinos slovenackih emigranata nezavisnosti Slovenije“ Slove­nacke iseljenicke matice, prikazan je dokumentarni fi lm i otvorena izložba: Rešetari s Crvenog krsta - Vijek posto­janja u Beogradu. (Radionice majstora Ivana Debeljaka) Bilten, številka 21, Društvo Slovencev Triglav Slovenackog društva Sava iz Beograda, Srbija, održana je lutkarska predstava “Prijateljstvo” u izvedbi organizaci­je Mladi iz Klagenfurta, Austrija, nakon cega je uslijedila centralna prezentacija Slovenaca širom sveta. Uvodne pozdrave su održali ministar za Slovence po svijetu, dr. Helena Jaklitsch, predsjednik Svjetskog slovenackog kon­gresa, dr. Boris Pleskovic i nacelnik opštine Ribnica, Samo Pogorelc. U umjetnickom programu su ucestvovali oper-ski pjevac Lucas Somoza Osterc te kulturne grupe Godba na pihala Šmihel (Austrija), Folklorna grupa Sakalovci (Ma­darska), Danni Stražar (Švedska), Folklorna grupa KPD Ba-zovica, Rijeka (Hrvatska), RAST 49 i 50 (Argentina) i Aleksi Jercog & prijatelji (Italija). Na kraju je uslijedio koncert u cast 30. godišnjice samostalnosti Slovenije uz nastup an-sambla SAŠE AVSENIKA: „VSE NAJBOLJŠE, SLOVENIJA!“ I ovo je bila prilika da se vidimo sa našim poznanicima i prijateljima iz Kancelarije za Slovence po svijetu, Društva za razvijanje dobrovoljnog rada Novo mesto, Slovenacke iseljenicke matice, KPD Bazovica iz Rijeke i da upoznamo slovenacke iseljenike iz Italije, Austrije, Madarske. Prije dolaska u Ribnicu, malo mjesto nedaleko od Ljubljane, svratili smo u Novo mesto i družili se sa Brankom Bukovec i predstavnicima Društva za raz­vijanje dobrovoljnog rada. Nakon osvježenja, uputili smo se na dogadaj koji se održao na tvrdavi u Ribnici, u predivnom mirnom ambijentu grada koji je poznat po domacim zanatima suhorobarstva i grncarije koja na ovim mjestima ima stoljetnu tradiciju. Proizvodnja “Ribniške suhe robe” jedan je od najstarijih, ali is-tovremeno vrlo jedinstvenih kucnih zanata. Za ocuvanje, obrazovanje i promociju suhe robe i grncarije brine Javna ustanova Centar za rukotvorine Ribnica, zavod za rucni rad, muzejsku i galerijsku djelatnost.  Zanimljiva demonstracija izrade suhe robe i grncarije sa lokalnim zanatlijama koji su prikazivali carobni postu­pak stvaranja proizvoda od drveta i gline se mogla vidjeti u dvorištu tvrdave pored štandova na kojima su se pred­stavili Slovenci iz Austrije, Italije, Madarske. U samom centru mjesta je crkva sv. Stefana, okicena zvonicima, tzv. Ribnicka kruna, jedno od posljednjih djela arhitekte Jože Plecnika. Nakon završetka priredbe, uputili smo se u Ljubljanu te smo sutradan imali priliku prošetati pored Ljubljanice, osvježiti se u nekim od mnogobrojnih kafica uz rijeku ili kod Tromostovja i posjetiti Ljubljansku tvrdavu. Ana Marjanovic DOBRODOŠLI DOMA 2021 V soboto 3. julija 2021. leta je Urad za Slovence po sve­tu organiziral v slovenskem mestu Ribnici „ Dobrodošli doma“. Društvo Triglav je prisostvovalo na proslavi, z ime­nom SLOVENIJA OB 30. LETNICI. Za to priliko so bile organizirane okrogle mize „Dopri-nos slovenskih izseljencev nezavistne Slovenije“ Sloven-ske izseljenske matice, prikazan je dokumentarni fi lm in odprta razstava: Rešetarji iz Rdecega križa – Vek obstoja v Beogradu. (Delavnice mojstra Ivana Debeljaka) Sloven­ Bilten, številka 21, Društvo Slovencev Triglav skega društva Sava iz Beograda, Srbija, lutkarska predstava „Prijateljstvo“ izvedena v organizaciji Mladi iz Klagen­furta, Avstrija in kot zadnja je sledila centralna predstavitev Slovencev iz celega sveta. Uvodne pozdrave so imeli ministrica za Slovence po svetu, dr. Helena Jaklitsch, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, dr. Boris Plesko­vic in nacelnik obcine Ribnica Samo Pogorelec. V umetniškem programu so sodelovali operni pevec Lukas Somoza Osterc, ter kulturne skupine Godba na pihala Šmihel (Avstrija), Folklorna skupina Sakalovci (Madžarska), Danna Stra­žar (Švedska), Folklorna skupina KPD Bazovica, Reka (Hrvaška), RAST 49 in 50 (Argentina) in Aleksi Jercog & prijatelji (Italija). Na koncu je sledil koncert v cast 30. letnici osamosvojitve Slovenije v izvedbi SAŠE AVSENIKA „VSE NAJBOLJ­ŠE, SLOVENIJA!“ To je bila tudi priložnost, da se vidimo z našimi znanci in prijatelji iz Urada za Slovence po svetu, Društvom pro-stovoljnega dela Novo mesto, Slovensko izseljensko matico, KPD Bazovica iz Reke in da spoznamo slovenske izse­ljence iz Italije, Avstrije, Madžarske. Pred prihodom v Ribnico, smo se ustavili v Novem mestu. Tu smo se družili z Branko Bukovec in predstavniki Društva za prostovoljno delo. Po kratkem druženju in osvežitvi smo se napotili na svecani dogodek, ki se je odvijal v cudovitem ambijentu mesta stoletne rokodeljske tradicije izdelave suhe robe in loncarstva. Proizvodnja „Ribniške suhe robe“ je ena od najstarejše tovrstne proizvodne hišnega rokodeljstva. Za ohranitev, ucenje in predstavitev suhe robe in keramicnega loncarstva skrbi Javna ustanova Center za rokodeljstvo Ribnice, zavod za rocno delo, muzejsko in galerijsko dejavnost. Zanimivo predstavitev postopka izdelave suhe robe iz lesa in gline so obiskovalci lahko videli v drvorišcu trdnja- Madžarske. V centru mesta je cerkev sv. Štefana, okrašena z zvonci, takoime­novana Ribniška krona, ena od za­dnega dela arhitekta Jožeta Plecnika. Po koncani prireditvi smo se na­potili v Ljubljano. Drugi dan našega obiska smo iskoristili za sprehod ob Ljubljanici, za osvežitev smo si izbrali eno od številnih kavarnic ob reki ali na Tromostovju in ogled Ljubljan­skega grada. Prevod Nataša Kajmakovic SARADNJA SA DRUŠTVOM ZA RAZVIJANJE DOBROVOLJNOG RADA NOVO MESTO Udruženje Triglav vec niz godina saraduje sa Društvom za razvijanje dobrovoljnog rada Novo mesto. Prijatelji iz Novog mesta, na celu sa Brankom Bukovec, trude se da na naše dogadaje dovedu razne umjetnike iz Slovenije i uvijek ima­ju neko iznenadenje za nas. Tako je bilo i na XII Slovenackom danu pa smo se družili sa plesacicom orijen­talnog plesa i muzicarima. Pored toga, odlicni su domacini i uvijek nas dobro ugoste u Novom mestu i okolici pa je tako bilo i 3. jula 2021. Bilten, številka 21, Društvo Slovencev Triglav ZAVRŠETAK PROJEKTA I MEĐUNARODNE KONFERENCIJE „EVROPA JE NAŠ DOM“ Završen je još jedan medunarodni projekat u kojem je ucestvovalo Udruženje Triglav. Projekat „Evropa je naš dom“ održao se u Novom mestu, Slovenija, od 16.09.2021. do 19.09.2021. godine. Pored ucesnika iz Banjaluke, u implementaciji projek­ta ucestvovali su i predstavnici Zagreba (Hrvatska), Srem­skih Karlovaca (Srbija), Herceg Novog (Crna Gora), Trofaia­cha (Austrija), Trsta (Italija) i Novog Mesta (Slovenija).  Naši predstavnici su u Novo mesto stigli 16.09.2021. godine te su, nakon dobrodošlice, upoznavali ostale uce­snike i pripremali se za naredne dane. Dan 17.09.2021. godine bio je posvecen plenarnim sjednicama, okruglim stolovima, debatama, predavanjima, radionicama i umre­žavanju kroz Sedmicu kultura i festival „Žurka svih kultura“, sajam i manifestacije. Pozdravne govore održali su Branka Bukovec, predsjednica DRPDNM; zamjenica gradonacel­nika Novog mesta, gospoda Sara Tomšic i slovenacki eu­roparlamentarac, dr. Klemen Grošelj. Kroz razlicite radne formate produbili smo svoja zna­nja o institucijama i politikama EU, podigli svijest o bo­gatstvu kulturnog i jezickog okruženja i ucili o procesu evropskih integracija zasnovanom na solidarnosti, tole-ranciji i poštovanju zajednickih vrijednosti i razlicitosti. Ucesnici su komunicirali sa ljudima iz drugih zemalja i Bilten, številka 21, Društvo Slovencev Triglav prepoznali znacaj programa Evropa za gradane u smislu buducih partnerstava. Kao partner na projektu „Evropa je naš dom“ zado­voljstvo nam je bilo biti dijelom podizanja svijesti o bogat­stvu kulturnog i jezickog okruženja u Evropi, evropskog identiteta, promocije raznolikosti, poštovanja zajednickih vrijednosti i razvijanja saradnje izmedu gradova.  Ana Marjanovic KONFERENCA O PRIHODNOSTI EVROPE V sklopu Konference o prihodnosti Evrope je evropski po­slanec dr. Klemen Grošelj (Renew Europe/LMŠ) v Novem mestu gostil razpravo o izzivih multikulturnosti Evropske unije, predvsem s stališca lokalne skupnosti. Pred polno banketno dvorano Hiše kulinarike so o mi-gracijah, slabih in dobrih praksah integracij, pa tudi romski skupnosti govorili prof. dr. Jure Gombac, višji znanstveni sodelavec z Inštituta za izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, ter strokovna sodelavca Društva za razvijanje prostovoljne­ga dela Novo mesto Tina Cigler in Miroslav Strniša. Da so migracije od nekdaj del naših življenj, je uvodoma spomnil dr. Jure Gombac in nadaljeval, da kljub temu, da evropski trg delovne sile migrante potrebuje – so težave z integracijo, saj jo mnogi vidijo zgolj kot asimilacijo. „Za uspešno integracijo morata prispevati obe strani, tako vecinsko prebivalstvo kot priseljenci. Lokalne skupnosti imajo pri politikah tega podrocja obicajno najmanj besede, hkrati pa nosijo najvecje breme,“ je rekel in navedel nekaj uspešnih primerov integracijskih politik ter opozoril na narašcujoce težave, v kolikor se integraciji izogibamo. „Pro-silci za azil imajo podobne težave kot ostale ranljive skupine, in sicer težave z nastanitvijo, iskanjem dela, z jezikom, zdravstvenim varstvom …, kar vodi v marginalizacijo in revšcino. Bazen delavcev z obmocja Balkana ne zadostuje vec, delavce išcemo od Ukrajine do Moldavije, kako se bodo z njimi soocili naši zdravniki, ucitelji, kulturni mediatorji? Pogrešamo neko vizijo in dolgorocno rešitev.“ Ob tem je navrgel, da tudi ko stroka ali nevladne organizacije „nabere­jo košarico dobrih praks“, je nimajo nikomur v lokalni skupnosti predati. Ce se lahko Novo mesto iz preteklosti pohvali z uspešnimi primeri integracije tujih delavcev in študentov, pri cemer so nemajhno vlogo odigrale prav nevladne organizacije, kot je DRPD, ima po drugi strani še vedno težave z integracijo avtohtone skupnosti, kot je romska. „Nihce ni zadovoljen z današnjimi razmerami, a so te rezultat našega dosedanjega ukrepanja. In ocitno pri reševanju romske problematike nismo bili uspešni, kljub vsem strategijam in politikam,“ je dejala Tina Cigler in kot enega od vzrokov tega neuspeha navedla parcialno in nekontinuirano reše­vanje slabe izobraženosti, brezposelnosti, slabih bivanjskih razmer in zdravja tukajšnje romske skupnosti. „Sistema socialne podpore na eni strani in višino minimalne place na drugi strani niso postavljali Romi, ampak vecinsko pre­bivalstvo. Kdo ima torej dejansko moc, da kar koli spremeni?“ Sprememba na bolje je glavni motiv vrste delovnih migrantov in študentov, ki prihajajo v dolenjsko prestol­nico, je povedal Miroslav Strniša, ki ja na podoben nacin prispel pred dobrima dvema letoma, zdaj pa preko druš­tva pri integraciji pomaga prav mladim. „Nocna mora vseh so upravne enote. Ce ponazorim s primerom: zacela se je epidemija, fant se je želel zaposliti, a ni vedel, ali sploh sme ali ne. Na uradni odgovor države je cakal pet mese­cev. To je pet mesecev brez možnosti dela in zaslužka za preživetje, s tem da ni niti vedel, ali se sme vrniti v domo-vino, da ne bi še tako ogrozil svojih možnosti, da ostane tu. In tega ni malo.“ Po njegovem mnenju bi lahko vec pri integraciji, na primer z dodatnimi urami slovenskega je­ Bilten, številka 21, Društvo Slovencev Triglav zika ipd., naredile tudi posamezne fakultete ali drugi (pod)sistemi, ki jih novacijo za prihod v Slovenijo, potem pa nemalokrat pustijo na cedilu. „Vsi ste brali, kako so Angleži ostali brez goriva. Primanjkuje jim od 5 do 15 tisoc voznikov. A jih nimajo. In enkrat ni goriva, drugic ne bo zelenjave ali kruha. S tem da je brexit uspel tudi s trditvijo, da se bodo tako znebili migracij,“ je o posledicah pomanjkanja delovne sile v Angliji in tudi drugod po Evropi spregovoril dr. Klemen Grošelj. O samem namenu današnjega posveta pa že uvodoma dejal, da „gre za kamencek realnosti v bruseljskem mehurcku“. Na ravni institucij, kot so Evropska komisija, Svet EU ali Evropski parlament se vrstijo razprave o prihodnosti evropske družine, poslanci pa lahko s tovrstnimi dogodki neposredno slišijo pricakovanja prebivalcev. Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto KONFERENCIJA O BUDUCNOSTI EVROPE U okviru Konferencije o buducnosti Evrope, evropski posla­nik dr. Klemen Grošelj (Obnovimo Evropu/LMŠ) u Novom mestu bio je domacin diskusije o izazovima multikulturaliz-ma u Evropskoj uniji, posebno iz ugla lokalne zajednice. Pred punom banket salom Doma kulinarstva prof. dr Jure Gombac, viši naucni saradnik Instituta za iseljeništvo i migracije ZRC SAZU, te strucni saradnici Društva za razvijanje dobrovoljnog rada Novo mesto Tina Cigler i Miroslav Strniša. Da su migracije oduvijek bile dio naših života, na pocetku je podsjetio dr Jure Gombac i nastavio da – uprkos cinjenici da su evropskom tržištu rada potrebni migranti – postoje problemi s integracijom, jer mnogi to vide samo kao asimilaciju. “Obje strane, vecinsko stanovništvo i imigranti, moraju doprinijeti uspješnoj integraciji. Lokalne zajednice obicno najmanje govore o politikama u ovoj oblasti, ali istovremeno nose najveci teret“, rekao je on navodeci neke uspješne primjere politika integracije i ukazujuci na sve vece probleme ako izbjegnemo integraciju. „Tražioci azila imaju slicne probleme kao i druge ranjive grupe, a to su problemi sa smještajem, traženjem posla, jezikom, zdravstvenom zaštitom ... Što dovodi do marginalizacije i siromaš­tva. Radnicki fond sa Balkana više nije dovoljan, tražimo radnike od Ukrajine do Moldavije, kako ce se s njima nositi naši ljekari, nastavnici, kulturni posrednici? Nedostaje nam vizija i dugorocno rješenje.“Predložio je da cak i kada struka ili nevladine organizacije „sakupe korpu dobrih praksi“, ne moraju da je predaju nikome u lokalnoj zajednici. Ako se Novo mesto može pohvaliti uspješnim primjerima integracije stranih radnika i studenata u prošlosti, pri cemu su znacajnu ulogu igrale nevladine organizacije kao što je DRPD, ono i dalje ima problema sa integracijom au­tohtonih zajednica kao što su Romi. “Niko nije zadovoljan današnjom situacijom, ali to je rezultat naših dosadašnjih akcija. I ocito nismo uspjeli riješiti problem Roma, uprkos svim strategijama i politikama“, rekla je Tina Cigler, navo­deci kao jedan od razloga parcijalna i kontinuirana rješenja lošeg obrazovanja, nezaposlenosti, loših životnih uslova i zdravlja lokalne romske zajednice za ovaj neuspjeh. “Sistem socijalne podrške s jedne strane i visinu minimalne zarade s druge strane nisu postavili Romi, vec vecinsko stanovništvo. Pa ko zaista ima moc da bilo šta promijeni?” Promjena nabolje glavni je motiv za dolazak jednog broja gastarbajtera i studenata u dolenjsku prestolnicu, rekao je Miroslav Strniša, koji je na slican nacin stigao prije više od dvije godine, a sada kroz udruženje pomaže mladima da se integrišu. “Nocne more svih je administracija. Za ilustraciju primjerom: zapocela je epidemija, mladic je htio posao, ali nije znao može li ga uopšte dobiti ili ne. Na zvanican odgovor države cekao je pet mjeseci! To je pet mje­seci bez mogucnosti da radi i zaradi za život, cak ni ne znajuci da li može da se vrati kuci da ne bi ugrozio svoje šanse da ostane ovdje. I to nije malo.” Po njegovom mišljenju, pojedini fakulteti ili drugi (pod)sistemi mogli bi uciniti više u integraciji, na primjer sa dodatnim casovima slovenackog jezika i sl., i regrutirati ih da dodu u Sloveniju, a onda ih cesto ostave na cjedilu.. „Svi ste citali o tome kako je Britancima ponestalo goriva. Nedostaje im 5.000 do 15.000 vozaca. Ali oni ih ne­maju. I jednom nema goriva, drugi put nece biti ni povrca ni hljeba. Rekavši da je Brexit uspio i tvrdnjom da ce se na ovaj nacin riješiti migracija“, rekao je dr Klemen Grošelj o posljedicama nedostatka radne snage u Engleskoj i drugdje u Evropi. Što se tice same svrhe današnje konferencije, on je na pocetku rekao da je “to kamen stvarnosti u briselskom balonu”. Na nivou institucija poput Evropske komisije, Vijeca EU ili Evropskog parlamenta vode se debate o buducnosti evropske porodice, a zastupnici u Evropskom parlamentu mogu direktno cuti ocekivanja stanovništva kroz ovakve dogadaje. Prevod Ana Marjanovic Bilten, številka 21, Društvo Slovencev Triglav MEDNARODNA ZNANSTVENA KONFERENCA O SLOVENKAH IN SLOVENCIH V BOSNI IN HERCEGOVINI Na Filološki fakulteti Univerze v Banjaluki je bila 10. 12. 2021 mednarodna znanstvena konferenca Slovenke in Slovenci v Bosni in Hercegovini v 20. in 21. stoletju: jezikovna, kulturna in ekonomska vprašanja ter medsebojno povezovanje. Pre­davatelji iz Slovenije ter iz Bosne in Hercegovine so govorili o potomcih slovenskih izseljencev ter o ohranjanju sloven-skega jezika v Bosni in Hercegovini. Konferenca je bila del bilateralnega projekta, financiranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Projekt, kate­rega cilj je, da izvemo vec o izseljevanju Slovencev v Bosno in Hercegovino, se je zacel s konferenco v Banjaluki, zakljucil pa se bo leta 2023 s konferenco v Ljubljani. Projekt vodita dr. Marijanca Ajša Vižintin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalne­ga centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in dr. Biljana Babic s Filološke fakultete Univerze v Banjaluki. Uvo­doma so udeležence konference pozdravili dr. Dalibor Kesic z Univerze v Banjaluki, Igor Kotjelnikov z Ministrstva za izo­braževanje in kulturo Republike Srbske, predstavnica Druš­tva Slovencev Triglav Nataša Kajmakovic ter vodji projekta dr. Biljana Babic in dr. Marijanca Ajša Vižintin. Z glasbo na harmoniki nas je razveselil ucenec Glasbene šole Banjaluka. Program je bil razdeljen na tri sklope. V prvem je dr. Marijanca Ajša Vižintin predstavila selitve iz Slovenije v Bo-sno in Hercegovino ter društveno povezovanje. Marsikdo ne ve, da so že sredi 19. stoletja Slovenci odhajali v BiH na sezonska dela. Dr. Dragomir Kozomara in dr. Dijana Crnjak sta opisala foneticne znacilnosti govora slovenskega pre­bivalstva v okolici Banjaluke. Raziskave sta delala v Slatini, zato sta poudarila pomen Slovencev, ki so se pred stotimi leti zaceli naseljevati v teh krajih. Mag. Ljiljana Potkonjak Panic in Andela Babic sta pregledali banjaluški tisk med obema vojnama in poiskali clanke o znamenitih Sloven-cih. Dr. Biljana Babic je iz elektronskega kataloga Narodne in univerzitetne knjižnice Republike Srbske izpisala naslo­ve knjig v slovenšcini in prevode iz slovenšcine. Poudarila je tudi dvojezicne ter vecjezicne knjige. Društvo Sloven-cev Triglav Banjaluka je bilo omenjeno kot pomemben založnik del slovenskih avtorjev v slovenšcini in srbšcini. Drugi del programa je bil namenjen dopolnilnemu pouku slovenšcine, tretji pa slovenšcini na tujih univerzah. Konferenca je potekala hibridno, nekatere predavateljice in predavatelji so govorili v živo, drugi so svoj prispevek posneli. Eva Jurman z Zavoda Republike Slovenije za šolstvo je predstavila pomen dopolnilnega pouka slovenšcine, mag. Barbara Hanuš, ki je devet let poucevala v Bosni in Hercegovini, je pokazala gradiva in oblike spodbujanja bra-nja ucencev. Tudi dr. Boris Kern je spregovoril o zanimivih gradivih in o ucbenikih za ucenje slovenšcine kot drugega in tujega jezika, opisal je stanje in perspektivo poucevanja slovenšcine na tujih univerzah. Dr. Janja Vollmaier Lubej, lektorica slovenšcine na Univerzi v Banjaluki, je predstavila svoje delo. Lektorat deluje od študijskega leta 2018/2019 kot izbirni in fakultativni predmet, zanimanje za ucenje slovenšcine je veliko. Konferenca se je zakljucila s predavanjem dr. Jerneja Mlekuža. Svojemu prispevku je dal zanimiv naslov Bratstvo in …: Slivovka ter banalni nacionalizem v socialisticni Jugoslaviji. Veliko je še podrocij, ki jih je vredno raziskati, in bilateralni projekt je priložnost za izmenjavo izkušenj ter za nove oblike povezovanja. Barbara Hanuš Bilten, številka 21, Društvo Slovencev Triglav SARADNJA IZMEĐU STUDENATA UNIVERZITETA NA PRIMORSKOJ I UCENIKA DODATNE NASTAVE SLOVENACKOG JEZIKA Na inicijativu dr. Barbare Zorman sa Univerziteta na Primor­skoj, ucenici dodatne nastave slovenackog jezika u Banjaluci uspostavili su saradnju sa studentima koji pohadaju drugu godinu pedagogije u Kopru. Ucestvovalo je 49 studentica. U sklopu prakticnog rada na predmetu Interkultu­ralnost u obrazovanju, koji je vodila dr. Barbara Zorman, povezali su se uz pomoc aplikacije Zoom sa ucenicima koji uce slovenacki jezik sa Barbarom Hanuš. Studenti su ucenike pitali o njihovom odnosu prema Sloveniji, o radu Udruženja Slovenaca Triglav i životu u Banjaluci. Neki od njihovih saznanja: - Shvatila sam koliko smo razliciti, ali istovremeno slicni. Koliko možemo nauciti iz drugih kultura i tako obogatiti svoj život. Sretna sam zbog ovog iskustva! :) - Kroz intervju smo saznali da stanovnike Banjaluke zanima naša kultura i ona se prilicno razlikuje od naše. Saznali smo da ucenje slovenackog jezika može biti prava poslastica, a istovremeno nastoje nauciti slovenacki jezik kako bi se lakše integrisali u slovenackki studijski ili radni ambijent. - Lijepo je vidjeti kako pripadnici druge nacije cijene slovenacku naciju, kulturu i jezik. Zanimljivo je vidjeti koliko žele nauciti slovenacki, a cinjenica da imaju priliku gledati slovenacke televizijske programe im puno znaci. Shvatili smo da je ucenje slovenackog jezika veliki izazov i da možemo biti ponosni na svoj poseban jezik i kulturu. - Prije svega, intervju me je pozitivno iznenadio, jer nisam ocekivala tako pozitivno iskustvo. Stvarno smo se dobro razumjeli sa sagovornicom i dugo smo razgovarali, a dogovorili smo se i da odemo na kafu kad dode u Slo­veniju. Oduševljena sam kad vidim da ljudi iz drugih kultura takode žele nauciti naš jezik na vlastitu inicijativu, što zapravo nije lako nauciti. Zaista mi je drago što sam imala priliku doživjeti takvo iskustvo :) - Utvrdila sam da ljudi pridaju veliku važnost svojim korijenima i žele ih upoznati, upoznati postojecu kulturu i biti dio nje. - Pozitivno nas je iznenadio razgovor sa studenticom iz Banjaluke koja ima slovenacke korijene, jer je bila vrlo rjecita, znanje slovenackog jezika je izvrsno, izrazila je svoje oduševljenje Slovenijom i želju da živi i studira u Slove­niji. Iako je majka njene bake bila Slovenka, ona takode cuva slovensku kulturu i jezik i za sebe i svoju porodicu kaže da su i Slovenci i Srbi. Bilo je lijepo vidjeti veliku želju studenta da dode u kontakt sa slovenackim korijenima. - Razgovor je na mene ostavio pozitivan utisak. Drago mi je da s takvom radošcu uce slovenacki jezik i da im to toliko znaci. Lijepo je vidjeti da ih zanimaju i druge kulture. Takoder sam sretna što žele upoznati Sloveniju i njene ljude, a jednog dana cak i doci ovdje. - Razgovor sa gospodom iz Bosne koja ima slovenacke korijene bio je vrlo opušten i ugodan. Obe se slažemo da je to bilo pozitivno iskustvo kroz koje smo njenim ocima mogli upoznati njezinu kulturu kao i našu. Najzanimlji­vije nam je bilo da se gospoda u Sloveniji osjeca kao kod kuce, da zaista cijeni našu prirodu i dobrotu medu ljudima. Rekla nam je i da Slovence smatra nacijom koja izuzetno cijeni svoj jezik, kulturu i zemlju. - Razgovor sa gospodom dao mi je uvid u drugaciji nacin života kako je njena porodica raseljena. Živi sama u Banjaluci, jedna kci živi u Ljubljani, druga u Becu. Kao penzionerka, vrlo je aktivna, što mi se jako svidjelo. - Intervju nas je pozitivno iznenadio, jer smo i mi poceli pozitivnije gledati na svoju kulturu, dobili smo infor­macije o tome kako je živjeti u inostranstvu i licni pogled na život u Banjaluci. - U intervjuu s gospodinom Mladenom Bubonjicem saznali smo da on zna mnogo o istoriji svoje porodice i slovenackoj kulturi. Dao nam je i puno informacija o sa-mom društvu. S obzirom na to da je vrlo zauzet, uzeo je puno vremena da odgovori na naša pitanja. - Nakon razgovora sa Barbarom Hanuš shvatili smo koliko je važna empatija i razumijevanje u radu sa stu­dentima imigrantima. Pokazala nam je da svako može, uz odredenu želju i volju, pomoci ucenicima imigrantima naj­bolje što može, bez obzira na profesiju ili položaj u školi. Studenti druge godine pedagogije na Univerzitetu na Primorskoj Bilten, številka 21, Društvo Slovencev Triglav SODELOVANJE MED ŠTUDENTI UNIVERZE NA PRIMORSKEM IN UCENCI DOPOLNILNEGA POUKA SLOVENŠCINE Na pobudo dr. Barbare Zorman z Univerze na Primorskem smo ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine v Banjaluki vzpostavili sodelovanje s študentkami, ki v Kopru obisku­jejo drugi letnik študija pedagogike. Sodelovalo je deve­tinštirideset študentk. V okviru prakticnega dela pri predmetu medkultur­nost v vzgoji in izobraževanju, ki ga vodi dr. Barbara Zor-man, so se preko zooma povezale z ucenci, ki se ucijo slovenšcino pri Barbari Hanuš. Študentke so ucence po­vprašale po njihovem odnosu do Slovenije, o delu Druš­tva Slovencev Triglav ter o življenju v Banjaluki. Nekatera njihova spoznanja: - Uvidela sem, koliko smo si razlicni, a hkrati po­dobni. Koliko se lahko naucimo od drugih kultur in s tem popestrimo svoje življenje. Vesela sem za to izkušnjo! - Preko intervjuja sva izvedeli, da je Banjalucanom naša kultura zanimiva in se precej razlikuje od naše. Spo­znali sva, da zna biti ucenje slovenšcine resnicen zalogaj, hkrati pa si prizadevajo za ucenje slovenšcine, da bi se lažje vkljucili v slovensko študijsko ali delovno okolje. - Lepo je videti, kako pripadniki drugega naroda cenijo slovenski narod, kulturo in jezik. Zanimivo je videti, kakšno željo imajo po ucenju slovenšcine, že to, da imajo možnost gledati slovenske televizijske programe, jim po­meni veliko. Spoznali sva, da je ucenje slovenšcine velik izziv in da smo lahko ponosni na svoj posebni jezik in kulturo. - Predvsem me je intervju pozitivno presenetil, saj nisem pricakovala tako pozitivne izkušnje. Z intervjuvanko sva se res dobro ujeli in se pogovarjali dolgo casa in se tudi zmenili, da greva na kavo, ko pride v Slovenijo. Navduše­na sem, ko vidim, da se tudi ljudje iz drugih kultur samoiniciativno želijo uciti našega jezika, ki pravzaprav ni lahek za ucenje. Res sem vesela, da sem imela priložnost imeti tako izkušnjo. - Ugotovila sem, da ljudje dajejo svojim koreninam velik pomen in se z njimi želijo seznaniti, spoznati obsto­jeco kulturo in biti delcek te. - Nad pogovorom z dijakinjo iz Banjaluke, ki ima slovenske korenine, sva bili pozitivno preseneceni, saj je bila zelo zgovorna, njeno znanje slovenšcine je odlicno, izrazila je navdušenje nad Slovenijo in željo po bivanju ter študiju v Sloveniji. Ceprav je bila Slovenka mama njene babice, tudi sama ohranja slovensko kulturo in jezik ter zase in za svojo družino pravi, da so tako Slovenci kot Srbi. Lepo je bilo videti veliko željo dijakinje po stiku s slovenskimi koreninami. - Pogovor mi je pustil pozitiven vtis. Veseli me, da se s takim veseljem ucijo slovenšcine in da jim ta toliko pomeni. Lepo je videti, da se zanimajo še za druge kulture. Veseli me tudi, da si želijo spoznati Slovenijo in njene prebivalce in nekoc celo priti sem. - Pogovor z gospo iz Bosne, ki ima slovenske korenine, je bil zelo sprošcen in prijeten. Obe se strinjava, da je bila to pozitivna izkušnja, preko katere sva lahko spoznali njeno kulturo ter tudi našo skozi njene oci. Najbolj nama je bilo zanimivo to, da se gospa v Sloveniji pocuti kot doma, da zelo ceni našo naravo ter prijaznost med ljudmi. Prav tako pa nama je povedala, da se ji zdimo Slovenci narod, ki zelo ceni svoj jezik, kulturo in državo. - Pogovor z gospo mi je dal vpogled v drugacen nacin življenja, saj je njena družina razseljena. Sama živi v Banjaluki, ena hcerka živi v Ljubljani, druga na Dunaju. Kot upokojenka je zelo aktivna, kar mi je bilo zelo všec. - Intervju naju je pozitivno presenetil, saj sva tudi sami zaceli gledati na našo kulturo bolj pozitivno, pridobili sva informacije, kako je živeti v tujini, in osebni pogled v življenje v Banjaluki. - Pri intervjuju z gospodom Mladenom Bubonjicem sva ugotovili, da veliko ve o zgodovini svoje družine in o slovenski kulturi. Podal nama je tudi veliko informacij o samem društvu. Glede na to, da je zelo zaposlen, pa si je vzel veliko casa, da je odgovoril na najina vprašanja. - Po pogovoru z Barbaro Hanuš sva spoznali, kako pomembna je empatija in razumevanje pri delu z ucenci priseljenci. Pokazala nama je, da lahko vsak z neko željo in voljo pomaga ucencem priseljencem po svojih najboljših moceh ne glede na poklic ali položaj v šoli. Študentke drugega letnika pedagogike na Univerzi na Primorskem Bilten, številka 21, Društvo Slovencev Triglav PREŠERNOV DAN – SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK 8. februar je slovenski državni praznik – Prešernov dan. S pogovorom o Francetu Prešernu in njegovih delih smo za-celi 2. polletje dopolnilnega pouka slovenšcine. Pouk še vedno poteka na daljavo. Zbrali smo se ob ekranih, brali smo zgodbe o Prešernovem življenju in razi­skovali, kdo je kdo v njegovem življenju. Naši ucenci veli­ko vedo o najvecjem slovenskem pesniku, vsako leto pa v mozaik svojega znanja dodajo še nov kamencek.   Prešernovi dnevi so v Banjaluki že tradicionalni. Febru­arja 2020 sta nas obiskali kustosinji Gorenjskega muzeja Kranj, družili smo se na delavnicah in ob odprtju razstave o Valentinu Vodniku. Letos druženj ni, ucenci pa so vseeno pripravili kulturni program. 8. februar smo obeležili s pisa­njem pesmi, ustvarjanjem risb in snemanjem fotografi j. Sta-rejši osnovnošolci in srednješolci so se povezali z vrstniki iz Švice, nastal je film, ki dokazuje, da ustvarjalnost nima meja. Kulturne ustanove v Sloveniji ostajajo zaprte, a pri­reditev ob 8. februarju bo tudi letos veliko. Vsi dogodki so se preselili na splet, kar pomeni, da so dostopni vsem Slovencem, ki živijo v tujini. Prisluhnemo lahko recitalom, ogledamo si predstave, obišcemo razstave, celo na virtu­alni sprehod po krajih pod Stolom, kjer je odrašcal Fran­ce Prešeren, lahko gremo. Vsak lahko poišce nekaj, kar ga zanima. Z ucenci iz Slatine smo si ogledali pripovedoval­sko-glasbeno predstavo Za devetimi gorami.  Anja Štefan je skupaj z glasbenikoma na Ljubljanskem gradu pripove­dovala pravljice, mi pa smo predstavo spremljali vsak s svojega naslanjaca.  8. februar je dan, ko razmišljamo o našem odnosu do kulture. V casu, ko se zaradi epidemije ne smemo družiti in ostajamo doma, nas spremljajo lepa glasba, dobri filmi in zanimive knjige. Pomagajo nam razmisliti o sebi in o našem mestu v družbi. V Cankarjevem domu, najvecjem slovenskem kulturnem domu, pravijo: „Naj vsaj za kratek cas v letošnjem letu besedo korona zamenja druga beseda na K – kultura.“ Letošnji kulturni praznik bo poskušal zasejati upanje. Besedna zveza up budi, vzeta iz Prešernove Zdravljice, je naslov državne proslave. Kulturne ustanove upajo, da bodo kmalu lahko na široko odprle svoja vrata, Slovenci v zamejstvu in po svetu pa, da bi spet lahko obiskovali Slovenijo, raziskovali njeno kulturno dedišcino in medse vabili slovenske umetnike. Kultura odraža dušo naroda, zato je spoznavanje slovenske kulture pomemben del dejavnosti društev Slovencev. Barbara Hanuš    PREŠERNOV DAN - SLOVENACKI KULTURNI PRAZNIK 8. februar je slovenski državni praznik - Prešernov dan. Razgovorom o Francu Prešernu i njegovim djelima zapo-celi smo 2. semestar dodatne nastave slovenackog jezika. Nastava se i dalje održava na daljinu. Okupili smo se oko ekrana, citali price o Prešernovom životu i istraživali ko je ko u njegovom životu. Naši ucenici znaju puno o naj-vecem slovenackom pjesniku i svake godine dodaju novi kamen u mozaik svog znanja. Bilten, številka 21, Društvo Slovencev Triglav Prešernovi dani su vec tradicionalni u Banjaluci. U fe­bruaru 2020. godine posjetili su nas kustosi Gorenjskog muzeja Kranj, družili smo se na radionicama i na otvaranju izložbe o Valentinu Vodniku. Ove godine nema okuplja­nja, ali ucenici su svejedno pripremili kulturni program. Proslavili smo 8. februar pisanjem pjesama, stvaranjem crteža i fotografisanjem. Stariji ucenici osnovnih i srednjih škola povezali su se sa svojim vršnjacima iz Švicarske, a snimljen je i film koji dokazuje da kreativnost nema gra­nica. Kulturne institucije u Sloveniji i dalje su zatvorene, ali ce biti mnogo dogadaja i 8. februara ove godine. Svi do-gadaji su se preselili na mrežu, što znaci da su dostupni svim Slovencima koji žive u inostranstvu. Možemo slušati recitale, gledati predstave, posjetiti izložbe, cak možemo i virtuelno prošetati mjestima ispod Stola, gdje je France Prešern odrastao. Svako može pronaci nešto što ga zani-ma. Sa ucenicima iz Slatine smo gledali narativno-muzic­ku predstavu Iza devet planina. Anja Štefan je zajedno sa muzicarima iz Ljubljanskog dvorca pricala bajke, a svi smo nastup gledali iz svojih fotelja. 8. februar je dan kada razmišljamo o svom odnosu prema kulturi. U vrijeme kada se zbog epidemije ne smije-mo družiti i ostati kod kuce, prati nas lijepa muzika, dobri filmovi i zanimljive knjige. Pomažu nam da razmišljamo o sebi i svom mjestu u društvu. U Cankarevom domu, naj-vecem slovenackom kulturnom centru, kažu: “Neka rijec korona bude zamijenjena drugom rijecju na slovo K - kul­ tura, barem na kratko ove godine.” Ovogodišnji kulturni praznik pokušat ce sijati nadu. Izraz „budi nadu“, preuzet iz Prešernove zdravice, naslov je nacionalne proslave. Kulturne institucije nadaju se da ce uskoro moci širom otvoriti svoja vrata, a Slovenci u inostran­stvu da ponovo posete Sloveniju, istraže njeno kulturno naslijede i pozovu slovenacke umjetnike. Kultura odražava dušu nacije, pa je upoznavanje slovenacke kulture važan dio aktivnosti slovenackih udruženja. Prevod Ana Marjanovic POZDRAV POMLADI V nedeljo, 7. marca, smo pripravili splet-no prireditev Pozdrav pomladi. S pesmimi slovenskih pesnikov in pesnic smo praznovali 8. Marec, dan žena, 12. marec, gregorjevo, in 21. ma-rec, prvi dan pomladi ter mednarodni dan poezije. Pesmi so interpretirali ucenci dopol­nilnega pouka slovenšcine iz Banjaluke, Slatine, Prijedora in Teslica ter številni gosti, ki so se prijazno odzvali mojemu vabilu. Uvodoma nas je pozdravila gos-pa Eva Jurman z Zavoda republike Slovenije za šolstvo, na zakljucku programa pa so nam vse dobro zaželeli clani Društva Slovencev Triglav Banjaluka, ki so prireditev spremljali v svojih novih prostorih. Program smo zaceli s pesmimi o mamah. Prvo je povedala naša najmlajša ucenka Marija Mihajlovic. Med avtori­cami pesmi smo posebej izpostavili Nežo Maurer, z izborom njenih pesmi smo ji vošcili za 90. rojstni dan. Recitala pesmi za otroke ne more biti brez pesmi Toneta Pavcka, Anje Štefan, Janeza Bitenca, Svetlane Makarovic, v programu pa smo slišali še pesmi drugih priljubljenih avtorjev. Spomnili smo se Ferija Lainšcka – letošnjega Prešernovega nagrajenca. Zazvenele so tudi pesmi starejših pesnikov: Josipa Murna Aleksan­drova, Otona Župancica, Lili Novy, Ivana Minattija in Saše Vegri. K sodelovanju sem povabila svoje bivše ucenke, danes že študentke v Sloveniji in v Nemciji, prav vse so se z veseljem odzvale in prebrale pesmi. Pesem Neže Maurer Da si lahko otrok je izbrala Nina Gradic Planko – prva napotena uciteljica slovenšcine, ki je v teh krajih postavila trdne temelje pouka. Iz Maribora se je s pe­smijo Saše Vegri Tiho domotožje oglasila lektorica slo­venšcine na Filološki fakulteti v Banjaluki, doc. dr. Janja Vollmaier Lubej. Imeli smo tudi gostjo iz Novega Sada. Rut Zlobec, uciteljica dopolnilnega pouka slovenšcine v Vojvodini, je prebrala Pesem o pomladi in prijatelj­stvu, s katero smo se poklonili legendarni slovenski pevki Majdi Sepe. Med gostjami je bila gospa Vera Pa-pež Adamic, ki je raziskovala korenine Slovencev, ki so se doselili v Slatino. Kako lepo je slišati, da je v Slatini še danes toliko ucencev slovenšcine in da družine ohra­njajo slovenski jezik in kulturo. S programom smo obeležili dan žena, veselje ob prihodu pomladi in star slovenski praznik gregorjevo. Gregor-jevo praznujemo 12. marca, to je bil vcasih prvi pomladni dan. Obrtniki so se veselili, da se je dan toliko podaljšal, da ni bilo treba delati ob svecah, zato so luc vrgli v vodo. Še danes poznamo ta obicaj – po rekah spušcamo gregorcke in se veselimo svetlobe. Drugi obicaj pa je povezan s pticami. Pravimo, da je to dan, ko se ženijo ptice. Prvi dan pomladi, 21. marec, je tudi mednarodni dan poezije. Na prireditvi je bila z nami posebna gostja – igral­ka, pisateljica in pesnica Saša Pavcek. Ucenci jo dobro poznajo, saj je že gostovala v Banjaluki in Prijedoru. Društvo Slovencev Triglav je izdalo dvojezicno knjigo njenih besedil V srcnem žepu. Letos je v slovenšcini izšla njena knjiga Zastali cas in pesem Jablana, ki nam jo je povedala, je iz te zbirke. Veliko se nas je zbralo, oglašali smo se iz Banjaluke, Slatine, Prijedora, Teslica, Novega Grada, Ljubljane, Maribora, Paridola, Bleda, Novega Sada, Dunaja in Erlangena. Veliko kilometrov je bilo med nami, a sodobne tehnologije raz­dalje premagajo in vecer je bil poln lepih besed. Barbara Hanuš POZDRAV PROLJECU U nedjelju, 7. marta, pripremili smo on-lajn dogadaj Pozdrav proljecu. Pjesmama slovenackih pjesnika obi-lježili smo 8. mart - Dan žena, 12. mart - Dan svetog Grgura, i 21. mart - prvi dan proljeca i Medunarodni dan poezije. Pjesme su interpretirali ucenici do-datne nastave slovenackog jezika iz Ba-njaluke, Slatine, Prijedora i Teslica, kao i mnogi gosti koji su se ljubazno odazvali mom pozivu. Pozdravila nas je gospoda Eva Jurman iz Zavoda za obrazovanje Republike Slovenije, a na kraju programa sve najbolje poželjeli su nam clanovi Udru­ženja Slovenaca Triglav Banjaluka, koji su dogadaj pratili u svojim novim prostorija-ma. Program smo zapoceli pjesmama o mamama. Prvo je pricu ispricala naša naj­mlada ucenica Marija Mihajlovic. Medu autorima pjesama posebno smo izdvojili Nežu Maurer, izborom njenih pjesama ce-stitali smo joj 90. rodendan. Recital pjesama za djecu ne može biti bez pjesama Toneta Pavceka, Anje Štefan, Janeza Bitenca, Svetlane Makarovic, a u programu smo culi i pjesme drugih popu­larnih autora. Sjetili smo se Ferija Lainšceka - ovogodišnjeg dobitnika Prešernove na-grade. Cule su se i pjesme starijih pjesnika: Josipa Murna Aleksandrova, Otona Župan-cica, Lili Novy, Ivana Minattija i Saše Vegri. Pozvala sam da ucestvuju i svoje bivše ucenike, danas studente u Sloveniji i Nje­mackoj, svi su se rado odazvali i procitali pjesme. Pjesmu Neže Maurer Kad bih bila dijete izabrala je Nina Gradic Planko - prva uciteljica slovenackog jezika koja je bila upucena u ove krajeve koja je postavila cvr­ste temelje za poducavanje. Iz Maribora se javila lektorica slovenackog jezika na Filo­loškom fakultetu u Banjaluci, doc. dr Janja Vollmaier Lubej. Imali smo i gošcu iz Novog Sada. Rut Zlobec, uciteljica dodatne nasta­ve slovenackog jezika u Vojvodini, procita-la je Pjesmu o proljecu i prijateljstvu, kojom smo odali pocast legendarnoj slovenackoj pjevacici Majdi Sepe. Medu gostima bila je i gospoda Vera Papež Adamic, koja je istra­živala korijene Slovenaca koji su se doselili u Slatinu. Kako je lijepo cuti da u Slatini ima još toliko ucenika slovenackog jezika i da porodice cuvaju slovenacki jezik i kulturu. Programom smo obilježili Dan žena, radost dolaskom proljeca i stari slovenacki praznik Sveti Grgur. Gregorjevo se obilje­žava 12. marta, nekada je to bio prvi dan proljeca. Obrtnici su se obradovali što se je dan produžio i da nije bilo potrebe raditi uz svjetlost svijeca, pa su bacili svjetlost u vodu. Ovaj obicaj znamo i danas - puštamo gregorcke (plivajuce kucice) niz rijeku rijekama i radujemo se svjetlosti. Medutim, drugi obicaj povezan je s pticama. Kažemo da je ovo dan kada se ptice vjencavaju. Prvi dan proljeca, 21. mart, ujedno je i Medunarodni dan poezije. Sa nama na dogadaju bila je i specijalni gost - glumica, spisateljica i pjesnikinja Saša Pavcek. Studenti je dobro poznaju, jer je vec gostovala u Banjaluci i Prijedoru. Udruženje Slovenaca Triglav objavilo je dvojezicnu knjigu njenih tekstova U srcanom džepu. Ove godine je na slove-nackom jeziku objavljena njena knjiga Zastali cas, a iz ove zbirke je i pjesma Jablana koju nam je recitovala. Mnogo nas se okupilo, javili smo se iz Banjaluke, Slatine, Prijedora, Teslica, Novog Grada, Ljubljane, Maribora, Paridola, Bleda, Novog Sada, Beca i Erlangena. Bilo je mnogo kilometara izmedu nas, ali moderne tehnologije prevla­davaju daljine i vece je bilo puno lijepih rijeci. Prevod Ana Marjanovic VTISI ODDAJE POZDRAV POMLADI Ni dolgo tega, ko nam je mag. Barbara Hanuš, uciteljica dopolnilnega pouka slovenšcine v Banjaluki poslala povabilo za sodelovanje v oddaji, preko ZOOM-a, Pozdrav pomladi. Prof. Barbara Hanuš je kljub težkem predhodnjem letu Co-rone naše ucence dopolnilnega pouka slovenšcine uspešno, preko onlina, ucila slovenski jezik. Njihovo ucenje smo lahko sledili preko facebook-a ali naše spletne strani. Iz njenega povabila smo vedeli, da nam Barbara spet pripravlja nekaj kar bo našo vsakodnevno monotonijo osvežilo. 7. marec 2021, pred proslavitvijo dneva žena in eno letno zatišje ucenja slovenšcine v Banjaluki, Prijedoru, Sla­tini, se je manjše število clanov zbralo v našem novem cudovito opremljenem prostoru Društva Slovencev TRIGLAV. Zbrali smo se in nestrpno pricakovali kaj bomo videli in kakšno presenecenje je tokrat Barbara pripravila za nas. Prostor v našem Društvu je bil pripravljen za zacetek oddaje. Na TV ekranu se je pojavil napis Pozdrav pomladi a takoj za njim Barbarin nasmejan obraz in topel pozdrav, na­menjen nam in vsem, ki bodo kasneje gledali to oddajo. V enourenem programu so se vrstile pesmi slovenskih pe­snikov. Bila je to besedna pesnitev pozdrava pomladi, cvetnega prebujanja, pticjega žvrgoljenja, ljubezni do vsega kar je lepega in kar nas osrecuje. Besedila znanih slovenskih pesnikov so govorili ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine, in to od Dunaja, Grad-za, Ljubljane in ostalih slovenkih mest, vse do Banjaluke, Prijedorja, Slatine, Teslica in Novega Grada ter gosti, ki so se odzvali na Barbarino povabilo. Za nas, ki smo gledali in poslušali, je to bilo veliko presenecenje. Z mnogimi gosti se dolgo nismo srecali, a spomini na te naše drage prijatelje, ki ne živijo v BiH, temvec jih je pot peljala širom sveta. Ostane spomin nanje, ostanejo spomini na prijetna srecanja s prijatelji, ki jih žal že nekaj casa nismo videli. Barbarini spomini so bili presenecnje, ki nam ga je pripravila. Videli smo našo Vero Papež Adamic, gospo Evo Jurman iz ministrstva za šolstvo, uciteljico slovenšcine v Novem Sadu in Zrenjaninu Rut.... in mnoge prijatelje, na katere še vedno radi spomnimo. Mlade generacije naših otrok, naših clanov je odšlo. Želeli so da nadaljujejo šolanje v Sloveniji, in izven njenih meja. Odrašcajo, postajajo uspešni srednješolci, študenti, pravniki, inženjiri ,itd. Zahvaljujoc uciteljem iz Slovenije, Nini Gradic in Barbare Hanuš ter mnogim eminentnim kulturnikom, kot so Saša Pavcek, Feri Lenšcak, Anja Štefan, ....Partljic in še in še ostalih, ki niso omenjeni, a njim dolgujemo veliko zahvalo za ohranitev materinega jezika in slovenske kulturev. Hvala Barbara tebi in vsem, ki so pomagali pri realizaciji te cudovite oddaje. Nataša Kajmakovic SPET SKUPAJ PRI POUKU SLOVENŠCINE Epidemija nam dolgo ni omogocala, da bi imeli pouk v živo, srecevali smo se le ob ekranih, a ob prvem srecanju po štirinajstih mesecih se nam je vsem zdelo, kot bi se videli pred kratkim. Otroci, mladostniki in odrasli so prejeli potrdila za obiskovanje pouka za preteklo šolsko leto in veliko nagrad, ki so si jih prislužili na razlicnih natecajih. Podelili smo priznanja za sodelovanje v projektu Rovka Crkolovka, priznanja in knjižne nagrade za bralno znacko, priznanja in nagrade za poletne bralc – poletavce in priznanja in nagrade za sodelovanje na natecaju Svetovnega slovenskega kongresa. Najlepše je bilo, da smo se spet zbrali, pogovarjali, ucili in ustvarjali. Barbara Hanuš PONOVO ZAJEDNO NA CASOVIMA SLOVENACKOG JEZIKA Epidemija nam dugo nije dopuštala da imamo nastavu uživo, sretali smo se samo na ekranima, ali na prvom su­sretu nakon cetrnaest mjeseci svi smo se osjecali kao da smo se vidjeli nedavno. Djeca, mladi i odrasli dobili su certifikate za poha-danje nastave u protekloj školskoj godini i mnoštvo na­grada koje su zaradili na raznim takmicenjima. Dodijelili smo priznanja za ucešce u projektu Rovka Crkolovka, priznanja i nagrade za knjige za citalacku znacku, prizna­nja i nagrade za ljetne citaoce – poletavce i priznanja i nagrade za ucešce na takmicenju Svjetskog slovenackog kongresa. Najbolje je bilo što smo se ponovo okupili, raz­govarali, ucili i stvarali. Prevod Ana Marjanovic ZAKLJUCEK ŠOLSKEGA LETA V BANJALUKI IN SLATINI To šolsko leto je bilo polno izzivov. Kako obdržati ucence, ce jih osem mesecev sploh ne vidiš? Sodobne tehnologije so nam od septembra do maja pomagale pri premagovanju razdalj, po prvomajskih pra­znikih pa smo se spet srecali v živo. Pridružili so se nam tudi tisti, ki niso spremljali pouka na daljavo, nestrpno pa so cakali, da se vrnejo naša obicajna druženja. Znanje se ni izgubilo, ker so ucenci pridno brali, poslušali posnetke oddaj, gledali slovenske filme ter spletne posnetke pred­stav in dogodkov. Bilten To smo mi dokazuje, da se je v tem šolskem letu kljub epidemiji dogajalo veliko zanimivega. Obe­ležili smo evropski dan jezikov, novoletne in pomladne praznike, 8. februar, 90. rojstni dan pesnice Neže Maurer ter dan cebel, nismo pa pozabili niti na to, da je Slovenija leta 2021 evropska gastronomska regija in da 25. junija praznuje 30. rojstni dan.  Ozrli smo se v preteklost in v prihodnost ter zapisali svoja razmišljanja. Zakljucek šolskega leta je bil drugacen kot obicajno, saj nismo povabili gostov iz Slovenije. A druženje v majh­nih skupinah, v Slatini kar na lepo urejenem prostoru ob šoli, v Banjaluki pa v prostorih Društva Slovencev Triglav, je bilo prijetno in vsi smo ponosni, da je 55 ucencev v Ba-njaluki in 8 v Slatini prejelo potrdila za redno obiskovanje pouka.  Prijavnice novih ucencev že prihajajo, prihodnje šol­sko leto bo pouk obiskovala nova skupina najmlajših in prepricana sem, da bodo prav tako kot njihovi nekaj let starejši vrstniki uživali ob ucenju prvih slovenskih besed, pesmi in iger. To šolsko leto je 24 ucencev osvojilo bralno znacko, verjamem, da bodo še naprej ostali zvesti dobri knjigi in da se bo število bralcev še povecalo.  Po devetih letih se poslavljam, s svojimi ucenci sem preživela veliko lepih trenutkov. Prihaja nova uciteljica z novimi idejami za zanimive ucne ure in za projekte, ki bodo te kraje in ljudi povezali s Slovenijo. Ucenci pogre­šajo potovanja, zato naj še tu zapišem besede, ki sem jim jih zapisala v slovo: Ko se odprejo meje in nov veter zaveje,                                                                                                            bo cas za potovanja                                                                                                            in za drugacno nabiranje znanja.                                                                                                Tako tega, kar ste se naucili,                                                                                                  ne boste pozabili,                                                                                                              saj boste v Sloveniji slovensko govorili. Devet let sem bila uciteljica dopolnilnega pouka slovenšcine, uživala sem pri pouku in ob razlicnih dejavnostih, zato sem hvaležna sem za vse, kar sem v teh letih doživela. Ucenci tu so res zavzeti,                                                                                                      lepo je take ucence imeti. Barbara Hanuš KRAJ ŠKOLSKE GODINE U BANJALUCI I SLATINI Ova školska godina bila je puna izazova. Kako zadržati ucenike ako ih osam mjeseci uopšte ne vidite? Savremene tehnologije pomogle su nam da prebro­dimo udaljenosti od septembra do maja, a nakon prvo­majskih praznika ponovo smo se sreli uživo. Pridružili su nam se i oni koji nisu pohadali nastavu na daljinu i jedva su cekali da se vrate naša uobicajena druženja. Znanje nije izgubljeno, jer su ucenici marljivo citali, slušali snim­ke emisija, gledali slovenacke filmove i internetske snim­ke predstava i dogadaja. Bilten To smo mi dokazuje da se ove školske godi­ne mnogo zanimljivih stvari dogadalo uprkos epidemiji. Proslavili smo Evropski dan jezika, novogodišnje i pro-ljetne praznike, 8. februar, 90. rodendan pjesnikinje Neže Maurer i Dan pcela, ali nismo zaboravili ni da je Slovenija evropska gastronomska regija 2021. godine i da 25. juna slavi svoj 30. rodendan. Osvrnuli smo se unazad i u bu­ducnost i zapisali svoje misli.  Kraj školske godine bio je drugaciji nego inace, jer nismo pozvali goste iz Slovenije. Ali druženje u malim grupama, u Slatini u lijepo uredenom prostoru pored škole, te u Banjaluci u prostorijama Udruženja Slovenaca Triglav, bilo je ugodno i svi smo ponosni što je 55 uce­nika u Banjaluci i 8 u Slatini primilo potvrde za redovno prisustvo. Prijave za nove ucenike vec stižu, sljedece školske godine nastavu ce pohadati nova grupa najmladih i si­gurna sam da ce poput svojih nekoliko godina starijih vršnjaka uživati u ucenju prvih slovenskih rijeci, pjesama i igara. Ove školske godine 24 ucenika su osvojila cita­lacku znacku, vjerujem da ce i dalje ostati vjerni dobroj knjizi, a broj citalaca još više povecati. Nakon devet godina se opraštam, provela sam mno-go lijepih trenutaka sa svojim ucenicima. Dolazi nova uci­teljica s novim idejama za zanimljive lekcije i za projekte koji ce ta mjesta i ljude povezati sa Slovenijom. Ucenici-ma nedostaje putovanja, pa cu ovdje zapisati rijeci koje sam im napisala na rastanku: Kad se granice otvore i novi vjetar zaduva,  doci ce vrijeme za putovanja  i za drugacije prikupljanje znanja.  Tako necete zaboraviti  ono što ste naucili,  jer cete u Sloveniji slovenacki govoriti. Devet godina sam bila uciteljica dodatne nastave slovenackog jezika, uživala sam u nastavi i raznim aktivnosti-ma, pa sam zahvalna na svemu što sam proživjela tokom ovih godina. Ucenici su ovdje zaista zauzeti,  lijepo je imati takve ucenike. Prevod Ana Marjanovic KNJIŽEVNI TEKSTOVI STUDENATA SLOVENACKOG JEZIKA U cetvrtak 10. 6. 2021 u 18.00 odr­žan je posljednji dogadaj akadem­ske 2020/2021. godine, na kojem su studenti i studenti predavaonice Slo­venskog filolološkog fakulteta Uni-verziteta u Banjaluci predstavili svoje književne tekstove. Najprije su predstavili price nasta­le prema ilustracijama, a nakon toga nekoliko verzija malo izmijenjene bajke Jancek Ježek, zatim su ucenici citali poeziju. Pjesme su nastali ucenici nakon što su procitali pjesmu Sneg Josip Murna i Jesen Srecka Kosovela. Predstavili su i svoje mjesto, a to su Banjaluka, Slatina i Prnjavor, nakon cega je uslijedio scenario o srednjovjekovnoj Ljubljani. Na kraju, predavacica Janja Vollmaier Lubej predstavila je citavu knjižicu književnih razmišljanja ucenika, koja je vrlo raznolika i bogata. Janja Vollmaier Lubej LITERARNA BESEDILA ŠTUDENTOV LEKTORATA SLOVENŠCINE V cetrtek, 10. 6. 2021, se je ob 18.00 od­vil še zadnji dogodek v študijskem letu 2020/2021, na katerem so študentje in študentke lektorata slovenšcine Filo­loške fakultete Univerze v Banjaluki predstavili svoja literarna besedila. Najprej so predstavili zgodbe, ki so nastale glede na ilustracije, sledilo je vec razlicic nekoliko spremenjene pravljice Jancek Ježek, nato pa so štu­dentje brali poezijo. Pesmi so študen­tje poustvarili po branju pesmi Sneg Josipa Murna in Jesen Srecka Kosove-la. Predstavili so tudi svoj kraj, in sicer Banjaluko, Slatino in Prnjavor, sledil je spis o srednjeveški Ljubljani. Ob kon-cu je lektorica Janja Vollmaier Lubej predstavila celotno knjižico literarnih premišljevanj študentov, ki je zelo ra­znolika in bogata. Janja Vollmaier Lubej PODELITEV ZBORNIKOV IN NAGRAD ZA LITERARNI IN LIKOVNI NATECAJ Slavisticno društvo Dolenjske in Bele krajine je zakljucilo šesti literarni natecaj poezije in kratke proze. Udeležilo se ga je 84 avtorjev in avtoric, med njimi tudi dijakinja Anastasija Babic izluke, ki ima v zborniku Usoda vseh se v meni razodeva objavljeno svojo pesem Sonce v duši. Zakljucili so tudi plakatni natecaj na temo Slovenšcina – moj, tvoj, vaš jezik, ki so ga razpisali že v zacetku lanskega leta. Na natecajih Slavisticnega društva Dolenjske in Bele krajine ucenci dopolnilnega pouka slo­venšcine redno sodelujemo in tudi zdaj smo. Spet smo se razveselili nagrade – za plakat Korenine besed sta jo prejeli Mihaela in Elena Lunic. Vsi ucenci so prejeli zahva­le za sodelovanje. Plakati bodo razstavljeni ob evropskem dnevu jezi­kov, podelitev zbornikov in nagrad pa je bila v cetrtek, 10. junija, v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Pri­reditev s kulturnim programom je bila zelo prijetna, udeležili sta se je tudi Biljana in Anastasija Babic iz Banjaluke. Predstavnica likovne komisije Klavdija Kotar je v utemeljitvi nagrade izpostavila bogato kul­turno delovanje Društva Slovencev Triglav. Nagrado je v imenu ucenk prevzela njuna mentorica Barbara Hanuš, ki je poudarila dobro sode­lovanje z Novim mestom in tudi to, da Mihaelina in Elenina babica pri­haja iz Bele krajine. Ali kot sta zapisali ucenki: „Najine korenine so iz Slovenije.“ Vodilna misel letošnjega natecaja so verzi iz pesmi Vere Albreht Z mano je vse. V Parku Rastoce knjige pri Knjižnici Mirana Jarca so boga­tejši za nov list, odprtje je bilo takoj po podelitvi nagrad. Bi morda take rastoce knjige lahko zaživele tudi v Banjaluki in Slatini? Ali pa bi kak list v Novem mestu predstavljal enega izmed banjaluških pisateljev? Sodelovanju med mestoma bi tako dodali še nove povezave.  Pred Kulturnim centrom Janeza Trdine Novo mesto so razstavljeni plakati lepljenk, ki so jih v projektu med letoma 2015 in 2018 ustvarjali srednješolci iz Slovenije, iz Trsta in iz Banjaluke. Med razstavljenimi je delo dijakov Gimnazije Banjaluka, sodelovala je naša ucenka Aleksan­dra Špehar. Kultura ne pozna meja in spodbujanje ustvarjalnosti mora biti pomembno poslanstvo v vseh okoljih.  Barbara Hanuš DODJELA ZBORNIKA I NAGRADA ZA KNJIŽEVNO I LIKOVNO TAKMICENJE Slavisticko društvo Dolenjske i Bele Krajine okoncalo je šesto književ-no takmicenje iz poezije i kratke proze. Ucestvovalo je 84 autora, medu kojima je i ucenica Anastasija Babic iz Banjaluke, koja je u zbirci „U meni se otkriva sudbina svih“ objavila svoju pjesmu „Sunce u duši“. Okoncali su i takmicenje za po­ster na temu „Slovenacki - moj, tvoj, vaš jezik“, koji je objavljen po-cetkom prošle godine. Ucenici dodatne nastave slovenackog jezika redovno ucestvuju na takmicenjima Slavistickog društva Dolenjske i Bele krajine, pa i ovaj put. Ponovo smo se obradovali nagradi - Mi-haela i Elena Lunic dobile su je za poster Korijen rijeci. Svi studenti su dobili zahvalnice za ucešce. Plakati ce biti izloženi povodom Evropskog dana jezika, a pred­stavljanje zbornika radova i nagrada održano je u cetvrtak, 10. juna, u biblioteci Miran Jarc u Novom Mestu. Dogadaj sa kulturnim pro-gramom bio je veoma prijatan, prisustvovale su i Biljana i Anastasija Babic iz Banjaluke. U obrazloženju nagrade predstavnica umjetnicke komisije Klavdija Kotar istakla je bogatu kulturnu aktivnost Udru­ženja Slovenaca Triglav. Nagradu je u ime ucenika primila njihova mentorica Barbara Hanuš, koja je naglasila dobru saradnju sa Novim mestom, kao i cinjenicu da Mihaelina i Elenina baka potice iz Bele krajine. Ili kako su ucenici napisali: “Naši korijeni su iz Slovenije.” Misao vodilja ovogodišnjeg takmicenja su stihovi iz pjesme Vere Albreht „Sve je sa mnom“. U Parku rastucih knjiga u biblioteci Miran Jarc bogatiji su za novi list, otvorenje je bilo odmah nakon svecane do-djele nagrada. Da li bi tako rastuce knjige mogle zaživjeti i u Banjaluci i Slatini? Ili bi novine u Novom mestu predstavljale nekog od banjaluc­kih pisaca? To bi dodalo nove veze saradnji dva grada. Ispred Kulturnog centra Janeza Trdine izloženi su plakati kolaža koje su u projektu izmedu 2015. i 2018. godine izradili srednjoškolci iz Slovenije, Trsta i Banjaluke. Medu izloženim je i rad ucenika banjalucke Gimnazije, ucestvovala je naša ucenica Aleksandra Špehar. Kultura ne poznaje granice i poticanje kreativnosti mora biti važna misija u svim okruženjima. Prevod Ana Marjanovic ZACETEK DOPOLNILNEGA POUKA SLOVENŠCINE Drugi teden v mesecu septembru 2021 se je zacel dopolnilni pouk slovenšcine v Banjaluki, Slatini in Prijedoru. Uciteljico Barbaro Hanuš je zamenjala Barbara Goršic. Udeležba pri urah slovenšcine je velika, veseli nas, da je veliko zanimanja za ucenje slovenšcine pri otrocih – predšolskih, osnovnošolskih in srednješolskih. Do sedaj smo se že dodobra spoznali, tako otroci kot odrasli so željni znanja, motivirani in prijetni ucenci. Ceprav v srcih nosijo uciteljico Barbaro Hanuš, so tudi novo uciteljico lepo sprejeli.  Za nami sta že dva dogodka – obisk Gimnazije Novo mesto ter evropski dan jezikov. V mesecu oktobru sledi­ta dve vecji prireditvi – srecanje ucencev dopolnilnega pouka slovenšcine v Tuzli ter kviz za otroke, ki bo 30. 10. 2021 v Banjaluki.   29. 10. 2021 pa nas bo obiskala uciteljica Barbara Ha-nuš. Barbara Goršic POCETAK DODATNE NASTAVE SLOVENACKOG JEZIKA Druge sedmice septembra 2021. pocela je dodatna na­stava slovenackog jezika u Banjaluci, Slatini i Prijedoru. Uciteljicu Barbaru Hanuš zamijenila je Barbara Goršic. Casove slovenackog jezika pohada veliki broj ucenika, a zadovoljstvo nam je što postoji veliko inte­resovanje za ucenje slovenackog jezika kod djece – predškolske djece, osnovaca i srednjoškolaca. Do sada smo se dobro upoznali, i djeca i odrasli željni su znanja, motivisani i prijatni ucenici. Iako u srcu nose uciteljicu Barbaru Hanuš, takoder su dobro primili novu uciteljicu. Dva dogadaja su vec iza nas - posjeta Gimnaziji Novo mesto i Evropski dan jezika. U oktobru slijede dva velika dogadaja - susret ucenika dodatne nasta­ve slovenackog jezika u Tuzli i kviz za djecu, koji ce se održati 30. oktobra 2021. godine u Banjaluci.  29. oktobra 2021. godine posjetice nas uciteljica Barbara Hanuš. Prevod Ana Marjanovic UDRUŽENJE TRIGLAV UCESNIK MEĐUNARODNOG PROJEKTA „ŽOGARIJA/LOPTARIJA“ Dana 03. septembra 2021. godine, na igralištu OŠ „Branko Ra­dicevic“ u Banjaluci, održane su djecije igre „Loptarija/Žogarija“ kao dio medunarodnog projekta koji vodi organizator iz Ljublja­ne. Na poziv autora projekta Slavka Sakalšeka manifestaciji su prisustvovali i clanovi Mješovitog hora „Davorin Jenko“ u sasta­vu Nada Šunkic, Olga Suvajac i Miroslav Galic koji su otpjevali dvije 2 pjesme i to jednu na otvaranju a drugu na samom kraju manifestacije. Prisutni su bili prijatno iznenadeni nastupom naših clanova a organizator je Udruženju urucio prigodno priznanje za ucešce. Cestitke su došle i od strane gradonacel­nika Banjaluke Draška Stanivukovica. Autor projekta Slavko Sakalšek re-kao je da je ovo projekat koji ujedinjuje, spaja i poziva na ljubav, mir i toleranciju, te uci naše mališane da od malih nogu njeguju istinske životne vrijednosti. Gra­donacelnik je istaknuo da se oni kroz ovakve projekte uce solidarnosti, tim­skom radu, razvijaju i zdrav takmicarski duh, a ujedno upoznaju drugare iz dru­gih gradova i zemalja. On se zahvalio organizatorima iz Ljubljane, kazavši da ce pobjednicka škola OŠ „Branko Radice­vic“ predstavljati naš grad na fi nalnom takmicenju u Ljubljani. Ana Marjanovic ODRŽANI 20. SUSRETI UCENIKA SLOVENACKOG JEZIKA Tokom vikenda, 16. i 17. oktobra 2021. godine, clanovi Udruženja gradana slovenackog porijekla Tuzla smo ugo­stili ucenike dopunske nastave slovenackog jezika iz Ba-njaluke, Kaknja, Sarajeva i Zenice. Imajuci u vidu životne vrijednosti koje želimo promovirati medu mladima, ove godine smo akcenat stavili na fizicku aktivnost i sport.  Subotu smo zapoceli vožnjom promotivnim auto-busom „I feel Slovenia“. Realizacija projekta povodom obilježavanja 30 godina nezavisnosti Republike Sloveni­je i drugog predsjedavanja Republike Slovenije Vijecem Evropske unije, u našem gradu je zapocela 1. oktobra i trajace do kraja godine. Vožnja je bila utoliko posebna, jer smo imali posebnog putnika, Ambasadora R. Slove­nije NJ. E. Damijana Sedara. Oduševljenje je, vjerujemo, bilo obostrano, jer je nasuprot Ambasadora bio autobus prepun djece i omladine sa nasmijanim obrazima i rado­znalim ocima.  Obraze smo dodatno zacrvenili sportskim aktivnosti-ma koordiniranim od strane iskusnih trenera i profesora na Fakultetu za tjelesni odgoj i sport Tuzla. Za kratko vri­jeme su se djeca okušala u nekoliko sportova, nakon cega su odslušali predavanje o vrhunskim sportistima iz R. Slo­venije, te njihovom velikom uticaju na postanak i razvoj odredenih sportskih grana i u BiH. Neophodno je spome­nuti Leona Štuklja, vrhunskog gimnasticara, najuspješni­jeg olimpijca u našoj široj regiji, ali ne zaboraviti i Mirosla­va Cerara, Stanka Bloudeka, Rajmonda Debeveca, Mitju Petkovšeka, Tinu Maze, Iztoka Copa... Nakon predavanja, ucenici su imali priliku cuti i o tuzlanskim vrhunskim spor­tistima, ambasadorima naše države u svijetu. Svakako moramo spomenuti Raziju Mujanovic, Mirzu Delibašica, Kadu Delic, Dževada Šecerbegovica i mnoge druge.  Nakon sporta i predavanja, dan smo završili uz sport i zabavu - kuglanjem! Miješane ekipe od izvježbanih mla­dih kuglaša i ucenika koji su se prvi put okušali u kugla­nju su postigle odlicne rezultate i stvorile trenutke vrijed­ne pamcenja. Nedjelja je bila u znaku turistickog razgledavanja grada. Nezaobilazna Panonska jezera su nam bila pocet­na tacka, mjesto susreta. Slana jezera i prelijep suncan dan su uljepšali doživljaj mjesta, a uz obilazak geološke postavke i arheološkog parka održali smo i kratak cas iz istorije. Znamenitosti grada koje smo obišli, price koje smo ispricali gostima, ucinili su da se iznova ponosimo našim gradom i bogatom istorijom koju vjerno cuvamo. Organizovani susreti ovog tipa imaju višestruko po­zitivan uticaj na djecu i mlade. Prije svega ih uce da ih povezuju pozitivne vrijednosti, prijateljstvo, znanje, sport. Dje-ca uspostavljaju kontakte na osnovu zajednickih interesovanja, a ako ih od malena naucimo da traže ove pozitivne vrijednosti u drugoj djeci, kao i u odraslima, vjerujemo da ce izrasti u sretne ljude.  Susrete je finansijski podržao Ured Republike Slovenije za Slovence u susjednim državama i inostranstvu, a Fa-kultetu za tjelesni odgoj i sport Tuzla se zahvaljujemo na svesrdnoj podršci u organizaciji. Udruženje gradana slovenackog porijekla Tuzla OSREDNJA KNJIŽNICA SRECKA VILHARJA KOPER V BANJALUKI V soboto, 6. 11. 2021, nas je obiskala Osrednja knjižnica Srecka Vilharja iz Kopra, direktor knjižnice David Runco, Aleksander Burra, Tina Saražin, Danijela Špeh in Laura Cherricola. Izvedli so tri predstavitve. Mlajši ucenci so si ogledali gledališko predstavo Ca­rovnica Apciha. Carovnica Apciha je navihana carovnica, ki živi v deželi, kjer so levi prijazni in polži v naglici. Sku­paj s prijateljico Zofo se podata v boj z odpadki in zlob­nim vrtnim palckom, da bi deželo rešili pred pogubo. Zgodba, polna preobratov, nas je popeljala v pravljicni svet carobnih bitij. Predstava je poudarila pomen branja, glasbeno-gle­dališka predstava pa je poudarila povezavo med špor-tom in branjem – za oboje je potrebna koncentracija. Prav tako so se v družbi lutk, ki jih je Osrednja knjiž­nica Srecka Vilharja Koper podarila društvu, zabavali di­jaki, ki so se poleg tega spopadli tudi z Rovkinim kvizom. Starejši najstniki so se seznanili s projektom Rovka Crkolovka. Pomen branja je poudarila Tina Saražin, ki je ucencem na zanimiv nacin predstavila bralno akcija, s kvizom in ugankami ter slovenskim pregovori pa poskr­bela za to, da so ucenci z velikim zanimanjem poslušali predstavitev. Starejšim udeležencem so predstavili delovanje knjižnice in zanimive spletne portale, kot sta Kamra in Obrazi slovenskih pokrajin. Barbara Goršic CENTRALNA BIBLIOTEKA SRECKO VILHAR KOPAR U BANJALUCI U subotu, 6. novembra 2021. godine posjetili su nas iz Centralne biblioteke „Srecko Vilhar“ iz Kopra, i to direktor bi- blioteke David Runco, Aleksandar Burra, Tina Saražin, Danijela Špeh i Laura Cherricola. Održali su 3 prezentacije. Mladi ucenici su pogledali predstavu Vještica Apciha. Vještica Apciha je nestašna vještica koja živi u zemlji u kojoj su lavovi prijateljski raspoloženi i puževi u žurbi. Zajedno sa svojim prijateljem Zofom krece u rat s otpadom i zlim vrtnim patuljkom kako bi spasili zemlju od uništenja. Prica, puna preokreta, odvela nas je u bajkoviti svijet magicnih stvorenja. Predstava je naglašavala važnost citanja, a muzicko-pozorišna predstava naglašavala je povezanost sporta i ci-tanja – i jedno i drugo zahtijeva koncentraciju. Ucenici su se zabavljali i u društvu lutaka koje je Udruženju poklonila Centralna biblioteka „Srecko Vilhar“ Kopar, koji su se pozabavili i Rovkinim kvizom. Stariji tinejdžeri su se upoznali s projektom Rovka Crkolovka. Važnost citanja naglasila je Tina Saražin koja je uce­nicima na zanimljiv nacin predstavila citalacku kampanju, te se kvizom i zagonetkama i slovenackim poslovicama pobrinula da ucenici sa velikim zanimanjem slušaju prezentaciju. Starijim ucenicima predstavljen je rad biblioteke i zanimljivih web portala kao što su Kamra i Lica slovenackih krajolika. Barbara Goršic 8. KVIZ ZA UCENCE V BANJALUKI V soboto, 13. 11. 2021, smo priredili osmi kviz za otroke na temo PO­KLICI. Kviza so se udeležili ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine iz Pri­jedora, Sarajeva, Slatine, Tuzle, Zenice, Kaknja in Banjaluke, vodil pa ga je naš stalni gost iz Slovenije, priznani sestavljavec kvizov Darko Hederih. Ucenci so pokazali zavidljiv nivo znanja, podali vecino pravilnih odgovorov in se pri tem naucili še kaj novega, recimo: da se zidak ime­nuje tudi opeka, da se moški šivilji rece krojac, da imenujemo vecjega trgovca grosist, da mesar ponuja bržolo in da stevardesa ne vozi letala, ampak le skrbi za potnike. Cetudi je najpomembnejše druženje in skrb za slovenski jezik po­vejmo, da so v izenacenih bojih na koncu najvec znanja in spretnosti pokazali domacini, ekipa Banjaluke. Veselimo se že naslednjega leta, ko se bomo srecali na devetem kvizu!  Darko Hederih 8. KVIZ ZA UCENIKE U BANJALUCI  U subotu, 13. novembra 2021. godine, organizovali smo osmi kviz za djecu na temu ZANIMANJA. Kvizu su prisustvovali ucenici dodatne nastave slovenackog jezika iz Prijedora, Sarajeva, Slatine, Tuzle, Zenice, Kaknja i Banjaluke, a vodio ga je naš stalni gost iz Slovenije, renomirani sastavljac kvizova Darko Hederih.  Ucenici su pokazali zavidan nivo znanja, dali vecinu tacnih odgo­vora i naucili nešto novo, na primjer: da se cigla zove i opeka, da se muška švalja zove krojac, da se veliki trgovac zove veletrgovac i da stjuardesa ne upravlja avionima vec samo brine o putnicima.  Iako je najvažnije druženje i briga o slovenackom jeziku, recimo da su u ravnopravnim borbama na kraju najviše znanja i umijeca po­kazali mještani, ekipa Banjaluke.  Radujemo se iducoj godini kada se vidimo na devetom kvizu!  Prevod Ana Marjanovic DELAVNICA ZA OTROKE Z BARBARO HANUŠ V soboto, 11. 12. 2021, je Barbara Hanuš z uciteljico Bar-baro Goršic izvedla literarno delavnico o tem, kako na­stane knjiga. Ucencem je predstavila Pot knjige, zgodbo, zapisa-no v stripu, avtorja Žige X Gombaca, ki nas z ilustracijami Davida Krancana popelje v svet knjige z glavnim juna­kom, knjižnim moljem. Obeh delavnic se je udeležilo veliko število ucencev dopolnilnega pouka slovenšcine, ki so z zanimanjem po­slušali, izmenjavali svoje poglede na staranje, mlajši ude­leženci pa so z veseljem ustvarjali svojo knjigo. Barbara Goršic RADIONICA ZA DJECU SA BARBAROM HANUŠ U subotu, 11. decembra 2021. godine Barbara Hanuš, zajedno sa uci­teljicom dodatne nastave slovenackog jezika u Udruženju Triglav Bar­bara Goršic, održala je književnu radionicu o tome kako se piše knjiga.  Ucenike je upoznala sa Putem knjige, stripom koji je napisao Žiga X Gombac, koji nas uz ilustracije Davida Krancana vodi u svijet knjiga s glavnim likom, knjižnim moljcem. Objema radionicama prisustvovao je veliki broj ucenika dodatne nastave slovenackog jezika, koji su sa zanimanjem slušali, razmjenjivali stavove o starenju, a mladi polaznici rado su stvarali svoju knjigu.  Prevod Ana Marjanovic NOVOLETNA DELAVNICA Z OTROKI – PEKA PIŠKOTOV IN IZDELAVA VOŠCILNICE V soboto, 4. 12. 2021, smo z mlajšimi otroki izvedli božicno-novoletno delavnico. Obe skupini mlajših otrok sta pekli piškote in izdelovali no-voletno vošcilnico. Pred zacetkom delavnice so ucenci poimenovali ku­hinjske pripomocke, hrano in prebrali recept. Nato smo zaceli s pripravo dveh vrst piškotov – pripravil smo maso za božicno-novoletne piškote in cimetove kvadratke. Otroci so pripravili sestavine, jih stehtali in zgnetli testo. S pomocjo modelov za piškote so oblikovali piškote. Medtem ko so ustvarjali, so poslušali in peli zimske pesmi, Zima zima bela, Siva kucma. V drugem delu srecanja so izdelovali vošcilnice. Uciteljica in clani-ca društva Vanja Peric jim je predstavila postopek izdelave vošcilnice. Otroci so natancno in z veseljem izdelali vošcilnico, nato pa vanjo zapi­sali dobre želje. Triurna delavnica je hitro minila, koncne izdelke smo poizkusili in bili so odlicni. Ce se bo kdo želel sam lotiti peke novoletnih piškotov, prilagamo recepta. Piškoti cimetovi kvadratki so delo sestre Bernarde Gostecnik, na­slednice Vendeline Ilc, ki je posodobila eno najpomembnejših sloven-skih knjig vseh casov: Veliko slovensko kuharico. Piškoti cimetovi kvadratki 18 dag moke, 9 dag masla, 9 dag sladkorja, 2 jajci (locimo), žlicka cimeta, grob kristalni sladkor za posip Priprava 1. Iz moke, presejane s cimetom, masla, sladkorja in rumenjakov ugnetemo testo. Razvaljamo ga pol centimetra debelo in izrežemo kvadrate. 2. Preložimo jih na namašcen ali s peki papirjem obložen pekac, pomažemo z raztepenim belja­kom in potresemo z grobim kristalnim sladkorjem. 3. Cimetove kvadratke pecemo 10–15 minut pri 180 stopinjah. Namig: Okus lahko malce nabrusimo, ce dodamo v testo 2 žlicki zmletega ingverja. Pri zacimbah pa-zimo, da so res sveže, drugace piškotki ne bodo ne ostri ne dišeci. Božicno-novoletni piškoti 300 g moke, 130 g  sladkorja, 110 gramov mletih ore-hov, 100 g sesekljane temne cokolade, po želji šcep cimeta, 2 jajci, 250 g masla Postopek priprave božicno-novoletnih piškotov: V posodo ubijemo jajci, dodamo sladkor, moko, mlete orehe, sesekljano cokolado in šcep cimeta. Z nožkom nastrgamo maslo. Pripravimo si desko za valjanje testa, valjar in modelc­ke. Vzamemo del testa, ga razvaljamo na pomokani površini ter izrežemo testo s poljubnimi modelcki.  Pa dober tek! Barbara Goršic DEDA MRAZ OBRADOVAO NAJMLAĐE U UDRUŽENJU TRIGLAV Deda Mraz je i ove godine posjetio Udruženje Triglav i obradovao najmlade clanove. Svi su bili dobri i dobili bo-gate poklone od Deda Mraza.  U petak 24.12.2021. godine djeca su se okupila u dvije grupe, i to u 17h i u 18h. Uz novogodišnje pjesmice i razgovor sa Deda Mrazom pokloni su brzo stigli u ruke vesele djece. Prostor Udruženja Triglav je bio ukrašen no-vogodišnjim dekoracijama, a djeca su se uz jelku slikala sa Deda Mrazom i poklonima.  Ana Marjanovic DEDEK MRAZ JE RAZVESELIL NAJMLAJŠE V NAŠEM DRUŠTVU TRIGLAV Dedek Mraz je tudi letos obiskal Društvo Slovencev Triglav in razveselil najmljajše clane. Vsi so bili pridni indobili so obilna darila od Dedka Mraza. V petek 24. 12. 2021. leta so se otroci zbrali v Društvu. Razdeljeni so bili v dve skupini, ena ob 17 uri in druga ob 18 uri. Ob petju novoletne pesmice in pogovoru z Dedkom Mrazom so darila hitro prispela v roke veselih otrok. Prostor Društva Triglav je bil novoletno okrašen. Tudi novoletna jelka je bila in ob njej so se otroci slikali z Dedkom Mrazom. Prevod Nataša Kajmakovic BIBLIOTEKA JE SPREMNA Februar, mjesec kulture, clanovi Udruženja „Triglav“ posvetili su i sortiranju brojnih knjiga na slovenackom jeziku i formiranju biblioteke u preuredenim prostorijama Udruženja. Uz bogatu biblioteku opremljen je i mali Kutak za citanje gdje clanovi sa uživanjem mogu da citaju literaturu napisanu na slovenackom jeziku. PREŠERNOV DAN, SLOVENACKI KULTURNI PRAZNIK OBILJEŽEN U BANJALUCI Prešernov dan, slovenacki kulturni praznik, 8. februar, obilježava se na godišnjicu smrti slavnog slovenackog pjesnika Franca Prešerna i ovaj dan Slovenci širom svijeta obilježavaju u cast ovog velikana. Udruženje Slovenaca RS “Triglav” Banjaluka, tradi­cionalno svake godine obilježava ovaj veliki kulturni praznik, pa tako i ove godine, u ovo teško vrijeme Covid pandemije, slovenacki kulturni praznik je u prilagodenim okolnostima i uz poštovanje svih epidemioloških mjera obilježen i u Banjaluci. Ovogodišnje obilježavanje Prešernovog dana uprili-ceno je u petak 5.2.2021. godine u novim preuredenim prostorijama Udruženja “Triglav” prigodnim programom. U sklopu programa, gda Nataša Kajmakovic je kroz odabrane crtice iz života i djela, na trenutak, sve prisutne podsjetila na Prešernov doprinos slovenackoj kulturi. Re-citovanje Prešernovih pjesama pratila je projekcija slika, koja je dodatno docarala bogatstvo koje nam je Prešern ostavio. Recitovani su dijelovi njegovih velikih ostvarenja kao što su Soneti nesrece - prvi sonet “O Vrba” kojim pjesnik oslikava svoj život onakav kakav je mogao biti da nije na­pustio svoje rodno selo, zatim pjesma „Pevcu“ koja govo­ri o smislu pjesništva i pjesnickog poziva, elegija „Slovo od mladosti” koja govori o osnovnim životnim poukama i pjesnikovoj licnoj sudbini. Takode smo culi prvu Prešer­novu baladu “Povodni mož” u aranžmanu poznatog slo­venackog kompozitora Mihe Rencelja. Okupljanje je bila prilika i da clanovi Udruženja “Tri-glav” u novom kutku za citanje i sami procitaju neka od slovenackih djela. Druženje clanova Udruženja „Triglav“ zaokruženo je uz malu zakusku i koktel. Ovim se ne završava obilježavanje Prešernovih dana u Banjaluci. Februar, mjesec kulture clanovi Udruženj a „Triglav“ posvetice i sortiranju brojnih knjiga na slove-nackom jeziku i formiranju biblioteke u preuredenim prostorijama Udruženja. Uz bogatu biblioteku opremljen je i mali Kutak za citanje gdje clanovi sa uživanjem mogu da citaju literaturu napisanu na slovenackom jeziku. Na ovaj nacin Udruženje Slovenaca “Triglav” Banja­luka nastavlja svoj put na ocuvanju slovenackog jezika, kulture i identiteta. Anita Cemažar-Markovic V BANJALUKI SMO PRAZNOVALI PREŠERNOV DAN, SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, 8. februarja praznujemo na obletnico smrti slavnega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ta dan Slovenci po vsem sve­tu praznujemo v njegovo cast. Društvo Slovencev RS Triglav Banjaluka tradicional-no vsako leto obeleži ta veliki kulturni praznik, letos v tem težkem casu pandemije covid v Banjaluki praznuje-mo slovenski kulturni praznik v prilagojenih okolišcinah in s spoštovanjem vseh epidemioloških ukrepov. Letošnje praznovanje Prešernovega dne je bilo v petek, 5. februarja 2021, v prenovljenih prostorih društva Triglav. Gospa Nataša Kajmakovic je ob izbranih skicah iz živ­ljenja in dela za trenutek spomnila vse prisotne na Prešer­nov prispevek k slovenski kulturi. Recitacijo Prešernovih pesmi je spremljala projekcija podob, ki je še dodatno spomnila na bogastvo, ki nam ga je zapustil Prešeren. Poslušali smo odlomke njegovih velikih del, na pri­ mer prvi sonet O, Vrba iz Sonetov nesrece, v katerem pe­snik prikazuje svoje življenje, kakršno bi lahko bilo, ce ne bi zapustil rodne vasi, nato pesem Pevec, ki govori o pome-nu poezije in poklicanosti, elegijo Slovo od mladosti, ki govori o osnovnih življenjskih spoznanjih in pesnikovi osebni usodi. Slišali smo tudi prvo Prešernovo balado Povodni mož, ki jo je priredil znani slovenski skladatelj Miha Rencelj. Druženje je bilo tudi priložnost, da so clani društva Triglav v novem bralnem koticku prebrali nekaj slovenskih del. Druženje clanov smo zakljucili s pogostitvijo. S tem se praznovanje Prešernovih dni v Banjaluki še ne bo koncalo. Februar, mesec kulture, bomo clani društva Triglav namenili razvršcanju številnih knjig v slovenskem jeziku in oblikovanju knjižnice v prenovljenih prostorih društva. Poleg bogate knjižnice obstaja tudi majhen bralni koticek, kjer lahko clani uživajo v branju literature, napi-sane v slovenskem jeziku. Na ta nacin Društvo Slovencev Triglav Banjaluka nadaljuje s svojim delom na podrocju ohranjanja slovenskega jezika, kulture in identitete. Prevod Nataša Kajmakovic  OTVORENA IZLOŽBA ''SLOVENIJA U FOTOGRAFIJAMA'' FILOLOŠKOG FAKULTETA Izložba ''Slovenija u fotografijama'' nastala je na Filološkom fakul­tetu povodom obilježavanja Prešernovog dana u okviru predmeta Slovenacki jezik na Univerzitetu u Banjaluci, a kao plod saradnje lektorke za slovenacki jezik doc. dr Janje Volmajer Lubej i prof. dr Biljane Babic. Izložba je zvanicno otvorena u prisustvu predstavnica Druš­tva Slovenaca ''Triglav''. Na fotografi jama su predstavljeni gotovo svi dijelovi Slovenije, odnosno njene prirodne ljepote i kulturne znamenitosti od Kopra do Maribora i od Kranjske gore do Brežica. Zainteresovani posjetioci izložbu su mogli pogledati tokom februara i marta 2021. godine u galerijskom prostoru Filološkog fakulteta, uz prethodnu najavu i u skladu sa predvidenim epide­miološkim mjerama. Biljana Babic VECE S PREŠERNOM U cetvrtak, 11. februara 2021. godine, u 18 sati, održana je kulturna manifestacija u cast Prešernovoj poeziji koju su citali i odabrali studenti izbornog predmeta slovenac­ki jezik na Filološkom fakultetu Univerziteta u Banjalu­ci pod mentorstvom njihovog predavaca doc. dr. Janje Vollmaier Lubej. Studenti su citali poeziju iz Prešernovog zrelog i ka-snog stvaralackog perioda, a dogadaj je motivski i temat-ski obradio odabrane pjesme, fragmente iz Prešernovog života i ukratko predstavio Prešernove laureate, književ­nika Feri Lainšceka i arhitektu Marka Mušica. Pored stu­denata, dogadaju su prisustvovali i ucenici slovenackog jezika sa uciteljicom mag. Barbarom Hanuš i dekanom Filološkog fakulteta Univerziteta u Banjaluci, prof. dr Bi-ljanom Babic. Prevod Ana Marjanovic Bilten, številka 21, Društvo Slovencev Triglav VECER S PREŠERNOM V cetrtek, 11. 2. 2021, se je ob 18. uri odvil kulturni do-godek v pocastitev Prešernove poezije, ki so jo brali in izbrali študentje fakultativnega predmeta slovenšcine na Filološki fakulteti Univerze v Banjaluki pod mentorstvom njihove lektorice doc. dr. Janje Vollmaier Lubej. Študentje so brali poezijo iz Prešernovega zrelega in poznega ustvarjalnega obdobja, dogodek pa je motiv­no-tematsko osvetlil izbrane pesmi, drobce iz Prešerno­vega življenja ter na kratko predstavil Prešernova nagra­jenca, pisatelja Ferija Lainšcka in arhitekta Marka Mušica. Dogodka so se poleg študentov udeležili ucenci sloven-šcine z uciteljico mag. Barbaro Hanuš ter dekanja Filološke fakultete Univerze v Banjaluki, red. prof. dr. Biljana Babic. Janja Vollmaier Lubej LITERARNI VECER Z ANDREJEM BLATNIKOM V cetrtek, 15. 4. 2021, se je odvil literarni vecer s pisate­ljem, urednikom in univerzitetnim profesorjem Andre-jem Blatnikom. Gost je povedal, kako on osebno doživlja današnji cas onemogocenih potovanj, saj tudi sam rad potuje. Prav tako smo veliko izvedeli o njegovi literaturi, o pisa­nju (kratkih) kratkih zgodb, romanov, pisateljskih nacrtih ter se razveselili ob novici, da je njegov novi roman tik pred izidom. Spregovoril je o moci literature in o vzbuja­nju socutja ob branju knjig, prav tako pa tudi o ženskih in moških literarnih osebah v svoji literaturi. Glede na to, da so njegova literarna dela prevedena v številne tuje je­zike, je na koncu predstavil recepcijo svojih del na tujem. Zelo zanimiv pogovor je bil odlicno obiskan. Janja Vollmaier Lubej KNJIŽEVNO VECE S ANDREJEM BLATNIKOM U cetvrtak, 15. aprila 2021. godine, održala se književna vecer sa književnikom, urednikom i univerzitetskim profeso­rom Andrejem Blatnikom. Gost je ispricao kako licno doživljava današnje vrijeme onemogucenih putovanja jer i sam voli putovati. Takode smo naucili puno o njegovoj literaturi, o pisanju (kratkih) prica, romana i obradovali smo se vijestima da ce njegov novi roman biti objavljen. Govorio je o snazi književnosti i o budenju saosjecanja tokom citanja knjiga, kao i o žen-skim i muškim likovima u svojoj literaturi. S obzirom na to da su njegova književna djela prevedena na mnoge strane jezike, na kraju je predstavio kako su njegova djela primljena u inostranstvu. Vrlo zanimljiv razgovor bio je dobro posjecen. Prevod Ana Marjanovic DNEVI CEBEL O pomenu cebel ne razmišljamo le 20. maja, ampak ved-no znova poudarjamo, kako pomembne so za ohranitev življenja. Letošnji svetovni dan cebel smo v Društvu Slovencev Triglav v Banjaluki obeležili z obiskom cebelarja, 22.5.2021. Prinesel je panj, cebelarsko obleko in cebelarske pripomo-cke. Ucenci so spoznali, kako cebelar pregleduje panj in izvedeli marsikaj zanimivega o cebelah. Vsak ucenec je prejel cvet, ki ga je kasneje doma posadil. Z nego medo­vitih rastlin cebelam pomagamo, da imajo dovolj hrane. Po cebelarjevem obisku so imeli otroci priložnost za ustvarjanje. Barvali so cebele, izdelali so tudi prstne lutke cebelice in loncke iz papirja. Poletite, cebelice, in cvetove oprašite. Nam pa med podarite! Barbara Hanuš DANI PCELA O važnosti pcela ne razmišljamo samo 20. maja, vec uvi­jek iznova naglašavamo koliko su važne za održavanje života. Ovogodišnji Svjetski dan pcela obilježen je posje-tom pcelara Udruženju Slovenaca Triglav u Banjaluci, 22.5.2021. Donio je košnicu, pcelarsku odjecu i pcelarski pribor. Ucenici su saznali kako pcelar pregledava košni-cu i saznali mnogo zanimljivosti o pcelama. Svaki ucenik je dobio cvijet koji je kasnije posadio kod kuce. Brigom o medonosnim biljkama pomažemo pcelama da imaju dovoljno hrane. Nakon posjete pcelara, djeca su imala priliku da stva­raju. Slikali su pcele, izradivali su i lutke na prstu u obliku pcele i papirnate posude. Letite, pcele i oprašujte cvijece. A nama dajte med! Prevod Ana Marjanovic XII SLOVENACKI DAN XII Slovenacki dan održan je 27.06.2021. godine u mjestu Jaružani kod Slatine, u prelijepom ambijentu Parka priro­de. Taj dogadaj, uz tradicionalno Martinovanje, predstav­lja praznik slovenstva. Udruženje Triglav svake godine održi ovu manife­staciju u „slovenackom selu“, Slatini, gdje su se doselile mnoge slovenacke porodice koje su donijele svoje obi­caje ali i prihvatile obicaje domaceg stanovništva.  Prošle godine je Udruženje Triglav ovaj dan obilježi-lo nešto skromnije, u manjem krugu ljudi, poštujuci sve mjere koje su propisali nadležni organi, nadajuci se da ce naredno slavlje biti opuštenije i veselije. Ove godine smo docekali i malo slobodnije druženje, sa vecim brojem cla-nova ali i sa našim dragim prijateljima. Prisutne je ispred Udruženja pozdravio Mladen Lu­nic, clan Udruženja koji je i domacin u Slatini. Naše dru­ženje uvelicali su Branka Bukovec iz Društva za razvijanje dobrovoljnog rada Novo mesto, Dušan Tomažic, novinar RTV Slovenija koji je i autor knjige Slovenacka nacional­na manjina u BiH, predstavnici Vojske Republike Slove­nije ali i predstavnici slovenackih udruženja širom BiH, kao i predstavnici udruženja nacionalnih manjina Grada Banjaluka i to Cesi, Italijani, Ukrajinci, Makedonci i Madari te predstavnik Ministarstva prosvjete i kulture Republike Srpske. Ovaj dan je bio prilika da se predstavi i karakteristic­na slovenacka hrana. Na štandovima su, pored tradicio­nalne hrane Slovenaca i ostalih nacionalnih manjina, bili predstavljeni i neki predmeti koji su karakteristicni za ze­mlju porijekla nacionalne manjine.  U kracem svecanom dijelu programa prvi su nas razve­selili Mješoviti hor Udruženja Triglav „Davorin Jenko“ sa dvi­je pjesme, nakon cega su nam se predstavili gosti iz Slove­nije koji su došli iz Novog mesta. Branka nas uvijek iznenadi gostovanjem mladih umjetnika iz Slovenije pa tradiciju nije preskocila ni ovaj put. Sa njom su došli Danijela, plesacica trbušnog plesa koja nas je svojom predivnom igrom odve-la u potpuno neki drugi ambijent, ali i Tjaša, pjevacica koja je zapjevala neke slovenacke evergreen pjesme. U opuštenom nastavku druženja su nas slovenac­kom muzikom zabavljali Blaž i Simon uz divne zvuke har­monike i gitare. Iako raspršeni po Bosni i Hercegovini, danas smo, kako je ministrica dr Helena Jaklitsch rekla u svom obra-canju Slovencima po svijetu povodom 30 godina samo­stalnosti Slovenije, bili zajedno, povezani u jednu veliku slovenacku porodicu. Ana Marjanovic XII. SLOVENSKI DAN XII. Slovenski dan je bil 27. junija 2021 v Jaružanih pri Sla­tini, v cudovitem okolju Parka narave. Ta dogodek je sku­paj s tradicionalnim martinovanjem praznik slovenstva. Društvo Triglav vsako leto organizira to prireditev v „slovenski vasi“ v Slatini, kamor so se preselile številne slovenske družine, ki so prinesle svoje obicaje in sprejele obicaje lokalnega prebivalstva. Društvo Triglav je lani ta dan obeležilo skromneje, v ožjem krogu ljudi, saj smo spoštovali vse ukrepe, ki so jih predpisali pristojni organi, v upanju, da bo naslednje praznovanje bolj sprošceno in veselo. Letos smo imeli bolj sprošceno druženje z našimi dragimi prijatelji. Prisotne je v imenu društva pozdravil Mladen Lunic, clan društva, ki je tudi gostitelj v Slatini. Naše druženje so popestrili Branka Bukovec iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, Dušan Tomažic, novinar RTV Slo­venija, ki je tudi avtor knjige Slovenska narodna manjšina v BiH, predstavniki vojske Republike Slovenije, predstav­niki slovenskih društev iz razlicnih mest BiH, predstavniki narodnih manjšin mesta Banjaluka, in sicer Cehi, Italijani, Ukrajinci, Makedonci in Madžari, ter predstavnik Ministrstva za izobraževanje in kulturo Republike Srbske. Ta dan je bil priložnost za predstavitev tipicne slovenske hrane. Na stojnicah so bili poleg tradicionalne hrane Sloven-cev in drugih narodnih manjšin predstavljeni tudi nekateri predmeti, ki so znacilni za državo porekla narodne manjšine. V kratkem slavnostnem delu programa nas je najprej razveselil Mešani pevski zbor Društva Triglav Davorin Jen-ko z dvema pesmima, potem so nam se predstavili gostje iz Slovenije, ki so prišli iz Novega mesta. Branka Bukovec nas vedno preseneti z obiskom mladih umetnikov iz Slovenije, tudi tokrat je bilo tako. Z njo je prišla Danijela, tre­bušna plesalka, ki nas je s svojim cudovitim plesom popeljala v povsem drugacno okolje, pa tudi Tjaša, pevka, ki je zapela nekaj slovenskih zimzelenih pesmi. V sprošcenem nadaljevanju druženja sta nas Blaž in Simon zabavala s slovensko glasbo s cudovitimi zvoki har­monike in kitare. Ceprav razpršeni po Bosni in Hercegovini, smo bili danes, kot je povedala ministrica dr. Helena Jaklitsch v svo­jem nagovoru Slovencem po svetu ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, skupaj, združeni v eno veliko slovensko družino. Prevod Barbara Hanuš KARAVAN KOJI SPAJA KULTURNE OAZE Clanovi Udruženja „Triglav“ ucestvovali su na dogada­ju u organizaciji Centra za ekonomski i ruralni razvoj iz Laktaša pod nazivom „Karavan koji spaja kulturne oaze“ koji je održan 3.avgusta 2021. godine u Kamenoj kuci u Banjaluci. Dogadaj okarakterisan kao vrhunski kulturni, poslovni i društveni dogadaj predvoden je vizionarom, vilionistom, ambasadorom kulture Republike Slovenije, Mihom Pogacnikom. Miha Pogacnik i tridesetak ucesni­ka Karavana iz zapadne i centralne Evrope ce, u okviru Karavana, demistifikovati i približiti ideju Kulturnih oaza. Tokom zanimljive kreativne radionice umjetnik je kroz svoj metod interdisciplinarnog prenosa sa muzickih remek-dijela na liderstvo i licni razvoj predstavio ideju kulturnih oaza za cije uspostavljanje su, prema njegovim rijecima, potrebni vizija, inspiracija i akcija, tj. hrabrost. Na radionici je prisustvovao i novi ambasador Slove­nije u BiH, Nj.E. Damijan Sedar. Ana Marjanovic OCUVAJMO KULTURU, JEZIK I OBICAJE U subotu, 4. septembra 2021. godine, predstavnici slovenackih društava u BiH okupili su se u Zenici. Sasta­nak je organizovalo Udruženje gradana slovenskog pori­jekla „Encijan“ Zenica, BiH. Predsjednik udruženja „Encijan“ Dragan Gacnik bio je izvrstan domacin. Njegova upornost i želja da se pri­sutni clanovi slovenackih društava u BiH i drugi gosti i ovaj put ugodno osjecaju u Zenici. Naše okupljanje obi-lježeno je ocuvanjem kulture, jezika i obicaja. Bili smo na otvaranju izložbe umjetnickih djela umjetnice mag. Tatjane Ratkovic Bosnic. Izložbu su posjetili i ambasador Republike Slovenije u BiH te brojni gosti iz Zenice. Nakon obilaska nastavili smo druženje u sali Doma penzionera Zenica. Kratki kulturni program koji je vodio naš prijatelj, poznati novinar mr Dušan Tomažic, ukljucivao je: Ženski hor Slovencice, Udruženje Slovenaca iz Tuzle, prvu damu Sarajevske opere Aidu Corbadžic i muzicku grupu iz Novog Mesta. Pjevali smo i igrali. Nismo zabo­ravili slovenacke pjesme, niti slovenacke igre. Nakon teških mjeseci, godine korone, naše je druženje bilo raznoliko i veselo. Mi Slovenci, koji dugo živimo u BiH, rijetko se družimo. Mislim da ovaj put prvo moramo zahvaliti predsjed­niku udruženja „Encijan“ i našem ambasadoru, koji su imali sluha za svakog prisutnog slovenackog clana na iskrenom razgovoru. Prevod Ana Marjanovic OHRANIMO KULTURO, JEZIK IN OBICAJE V soboto, 4. septembra 2021, smo se v Zenici zbrali predstavniki Slovenskih društev v BiH. Organizator srecanja je bilo Združenje mešcanov slovenskega porekla „Encijan“ Zenica, BiH. Predsednik Društva „Encijan“ Dragan Gacnik je bil odlicen gostitelj. Nje­gova vztrajnost in želja sta prispevali k temu, da se prisotni clani slovenskih društev v BiH in ostali gosti tudi tokrat pocutijo v Zenici prijetno. Sobotni dan našega druženja je bil v znaku ohranitve kulture, jezika in obicajev. Bili smo na otvoritvi razstave likovnih del umetnice mag. Tatjane Ratkovic Bosnic. Razstavo si je ogledal tudi veleposlanik Republike Slovenije v BiH in mnogi gosti iz Zenice. Po ogledu smo nadaljevali druženje v dvorani doma upokajencev Zeni-ca. V kratkem kulturnem programu, ki ga je vodil naš prijatelj, znan novinar mag. Dušan Tomažic, so sodelovali: ženski pevski zbor Slovencice, Društva Slovencev iz Tuzle, prva dama sarajevske opere Aida Corbadžic, in glasbena skupina iz Novega mesta. Peli in plesali smo. Nismo pozabili slovenskih slo­venskih plesov in pesmi. Po teških mesecih, letu korone, je bilo naše druženje pestro in veselo. Redko se družimo, mi Slovenci, ki že dolga obdobja živimo v BiH. Mislim, da se moramo tokrat za vse zahvaliti predsedniku društva „Enci­jan“ in našemu veleposlaniku, ki je za vsakega prisotnega slovenskega clana imel posluh za iskren pogovor. V upanju vseh nas so ostale besede še se bomo srecevali! Upanje ostane. Nataša Kajmakovic SLIKE GRAFIK TATJANE RATKOVIC BOSNIC V Sinagogi mestne galerije v Zenici je graficarka mag. Tatjana Ratkovic Bosnic predstavila številnim obiskovalcem, clanom slovenskih društev v BiH, mnogim Zenicanom, eminentnim gostom, med njimi je bil tudi veleposlanik Republike Slovenije v BiH Damijan Sedar, svoja nova ustvarjalna dela. Na razstavi je umetnik Dragan Gacnik s cudovitimi uvodnimi besedami pred­stavil umetnico Tatajano Ratkovic Bosnic. Govoril je o razlicnosti njenega prejš­njega slikarskega opusa ter sedanjo vidno posebnost likovne poetike, njene in-timnosti, vcasih mocno senzibilne, namenjene njej sami, ki je tokrat drugacna, sprošcena, cudovita. Tatjanin umetniški dar je poseben. Po Gacnikovih besedah sodijo Tatjanine grafike v sam vrh graficne umetnosti, ne le v BiH, temvec tudi v zamejstvu. Tatjana Ratkovic Bosnic je clanica Društva Slovencev „Triglav“ Banjaluka. Cla­ni našega društva smo ponosni nanjo in na njeno uspešno likovno delo. Verja­mem, da so ponosni na njo tudi ostali clani slovenskih društev širom BiH. Nataša Kajmakovic IZLOŽBA GRAFIKA TATJANE RATKOVIC BOSNIC U Sinagogi Galerije grada Zenice graficarka mag. Tatjana Ratko­vic Bosnic predstavila je svoje nove kreativne radove brojnim posje­tiocima, clanovima slovenackih društava u BiH, mnogim Zenicanima, uglednim gostima, medu njima i ambasadoru Republike Slovenije u BiH Damijanu Sedaru. Umjetnik Dragan Gacnik na izložbi je umjetnici Tatajani Ratko­vic Bosnic uputio prekrasne uvodne rijeci. Govorio je o raznolikosti njenog prethodnog opusa i trenutnoj vidljivoj posebnosti umjetnic­ke poetike, njenoj intimnosti, ponekad vrlo osjetljivoj, namijenjenoj njoj samoj, koja je ovoga puta drugacija, opuštena, divna. Tatjanin umetnicki dar je poseban. Prema rijecima Gacnika, Tatjanini otisci pripadaju samom vrhu graficke umjetnosti, ne samo u Bosni i Herce­govini, vec i u inostranstvu. Tatjana Ratkovic Bosnic clanica je Udruženja Slovenaca „Triglav“ Banjaluka. Clanovi našeg Udruženja ponosni su na nju i njen uspje­šan umjetnicki rad. Vjerujem da su i drugi clanovi slovenackih društa­va širom BiH ponosni na nju. Prevod Ana Marjanovic ŽUR VSEH KULTUR 17. in 18. septembra 2021 je (po koronskem zatišju) v Novem mestu spet zaživel tradicionalni festival Teden kultur. Organizator prireditve je bilo Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. V petek, 17. septembra 2021, smo clani Društva Slovencev RS „Tri-glav“ Banjaluka kot partnerji skupaj s številnimi predstavniki iz zamej­stva in sveta sodelovali na mednarodni konferenci Evropa je naš dom. Dobrodošlico vsem prisotnim so zaželili predsednica DRPDNM Branka Bukovec, dr. Klemen Grošelj in Saša Tomažic. Sledila je fi lmska predstavitev razmer v Sloveniji, uvajanje v nov intergracijski sistem, predstavitev dobrih odnosov z lokalnimi oblastmi. Sledile so predsta­vitve in razprave udeležencev. Po peturnih pogovorih je organizator DRPDNM povabil vse prisotne v Hišo kulinarike na slavnostno kosilo. Obširni program, ki ga je organizator pripravil za Teden kultur, so morali prilagoditi vremenskim razmiram. Petkovo popoldne in sobotni dan sta bila namenjena za ŽUR VSEH KULTUR. Predstavitev tradicional­nega sejma (Žura) je bilo nacrtovano na glavnem trgu v Novem mestu. Organizatorju je uspelo, da namesto odprtega prostora prenese in po­kaže vse, kar je bilo prej nacrtovano, v prostor tržnega centra Qlandija.Tu je bil viden in doživet utrip 20 razlic­nih kultur iz zamejstva in sveta. Bile so stojnice kulinari­ke, predstavitev razlicnih plesov, pesmi idr. Petkov deževni dan je minil, a zacetek sobotnega dne ni obetal vremenske spremembe, vendar sta veter in sonce pregnala oblake. Na osrednjem delu mestnega trga so tokrat bile postavljene stojnice razlicnih dobrot, brez dežnikov smo se sprehodili po starem delu mestu in uživali v nastopu najmlajših. Posebnost te manifestacije je bila v atriju Hiše kulinarike s ponudbo žive knjižnice. V njej smo si lahko obiskovalci namesto knjig za 20-minut­ ni klepet „izposodili“ sogovornike z (ne)navadnimi uso­dami. Med „knjigami“ so bile osebe z izkušnjami vojne, ljubljenec vegetarjanstva, begunec iz Avganistana, Ro­minja, venezuelska Slovenka idr. Teden kultur je bil tokrat drugacen. Bil je izpopol­njen, izobraževalen, zabaven, vreden pohvale! Nataša Kajmakovic ŽURKA SVIH KULTURA 17. i 18. septembra 2021. tradicionalni festival Sedmica kulture ponovo je oživio (nakon zatišja u koroni). Organi­zator dogadaja bilo je Udruženje za razvoj dobrovoljnog rada Novo mesto. U petak, 17. septembra, clanovi Udruženja Slovenaca Republike Srpske „Triglav“ Banjaluka kao partneri zajedno sa brojnim predstavnicima iz inostranstva i svijeta ucestvo­vali su na medunarodnoj konferenciji „Evropa je naš dom“. Predsjednica DRPDNM Branka Bukovec, dr. Klemen Grošelj i Saša Tomažic zaželjeli su dobrodošlicu prisutni­ma. Slijedilo je filmsko predstavljanje odnosa u Sloveniji, upoznavanje s novim integracijskim sistemom, govorilo se o dobrim odnosima s lo-kalnim vlastima itd. Uslijedile su prezentacije i diskusije ucesnika. Nakon pet sati razgovora, organizator DRPDNM pozvao je sve prisutne u Kucu kulinarstva na svecani rucak. Opsežni program koji je organizator pripremio za Sedmicu kulture morao je biti prilagoden vremenskim uslovima. Petak popodne i subo­ta bili su posveceni ŽURCI SVIH KULTURA. Predstavljanje tradicionalnog sajma (žurke) planirano je na glavnom trgu u Novom mestu. Umjesto otvorenog prostora, organizator je uspio prenijeti i pokazati sve ono što je ranije bilo planirano u prostoru trgovackog centra Qlandija. Ovdje se vidio i doživio puls 20 razlicitih kultura iz cijeloga svijeta. Bilo je kulinar­skih štandova, prezentacija raznih plesova, pjesama itd. Kišni dan u petak je prošao, a pocetak subote nije obecavao pro-mjenu vremena, ali su vjetar i sunce otjerali oblake. Na centralnom dije­lu gradskog trga ovoga puta postavljeni su štandovi raznih delicija, bez kišobrana smo šetali starim dijelom grada i uživali u nastupu najmladih. Posebnost ovog dogadaja bila je ponuda Žive biblioteke u atriju Doma kulinarstva. U njemu su posjetioci mogli da pozajmljuju sagovornike sa (ne)obicnim sudbinama umesto knjiga za 20-minutno caskanje. Medu „knjigama“ su bili ljudi sa ratnim iskustvom, ljubitelj vegetarijanstva, izbjeglica iz Afganistana, Romkinja, venecue­lanski Slovenac itd. Ovaj put je Sedmica kulture bila drugacija. Bila je sofisticirana, obrazovana, zabavna, za pohvalu! Prevod Ana Marjanovic Z OKROGLO MIZO IN SLIKARSKO RAZSTAVO POCASTILI DAN JEZIKOV V prostorih Društva Slovencev „Triglav“ iz Banjaluke je v petek zvecer, 24. 9. 2021, potekala prireditev v pocastitev 20. evropskega dneva jezikov. Pri pripravi in izvedbi dogodka je sodelovalo vec or-ganizacij: Društvo Slovencev Triglav, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, Gimnazija Novo mesto in Skupina za spremljanje in povezavo, ki deluje v operaciji Evropske unije EUFOR ALTHEA v Bosni in Hercegovini. Prvi del prireditve je predstavljala okrogla miza z naslovom Dve materinšcini. V pogovoru z moderatorko Suzano Krvavica, profesorico Gimnazije Novo mesto, so sodelovale tri novomeške gimnazijke, pri katerih v dru­žini govorijo dva jezika – Angelina Petrovic, Lexi Cundric in Viktoria Krusharova. Pridružil se jim je dijak elektro­tehnicne šole Marko Budiša iz Banjaluke. Pogovarjali so se o dvojezicnosti v družini, ucenju drugega maternega ali novega/tujega jezika, izkušnjah ob obisku domovine svojih prednikov ali prihodu v novo domovino, podob­nostih in razlicnostih med jeziki in še marsikaj. Vsi so poudarili pomen ohranjanja obeh jezikov in kultur kot del lastne identitete ter vlogo staršev in družine pri tem. Okroglo mizo je s svojim nastopom popestrila pevka Tjaša Zirkelbach, prostovoljka DRPD in bivša dijakinja Gi­mnazije Novo mesto. Dijakinje Angelina, Lexi in Viktoria so strnile vtise o sodelovanju na prireditvi: „Vesele smo, da smo lahko so­delovale na okrogli mizi. Tudi slikarska razstava nas je navdušila, prav tako Banjaluka podnevi in zvecer. Veselimo se še kakšne podobne priložnosti za sodelovanje.“ Drugi del vecera je bil posvecen slikarski razstavi Ljubezen in skrb, na kateri se predstavljata slikarja Damir Ja­dric, podpolkovnik v Slovenski vojski, ki v Sarajevu dela v poveljstvu operacije EUFOR ALTHEA, in Rahela Grajcevci, devetnajstletna Banjalucanka, ki si utira umetniško pot in zacenja študij na Akademiji umetnosti v Banjaluki. Na olj­nih slikah Damirja Jadrica prevladujejo motivi živali, predvsem konjev, ki so naslikani realisticno, skoraj fotografsko natancno, a slike s svojo barvitostjo, plasticnostjo in svetlobo simbolicno govorijo tudi o moci, svobodi, ljubezni, zvestobi in povezanosti. Za organizacijo razstave je zaslužen major Viljem Kovacic, pripadnik Slovenske vojske, ki v okviru operacije EUFOR ALTHEA dela v Banjaluki. Razstavo je otvoril Damjan Sedar, veleposlanik Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini. Dogodka so se udeležili številni clani društva Triglav in predstavniki vseh omenjenih inštitucij, ki so se povezale v pripravi in izvedbi prireditve. Suzana Krvavica EVROPSKI DAN JEZIKA OBILJEŽEN UZ OKRUGLI STO I IZLOŽBU SLIKA Manifestacija u cast 20. Evropskog dana jezika održana je u petak navece, 24. septembra 2021. godine, u prostorija-ma Udruženja Slovenaca „Triglav“ iz Banjaluke. U pripremi i implementaciji dogadaja ucestvovalo je nekoliko organizacija: Udruženje Slovenaca Triglav, Druš­tvo za razvoj dobrovoljnog rada Novo mesto, Gimnazija Novo mesto i Grupa za pracenje i vezu koja djeluje u okviru operacije Evropske unije EUFOR ALTHEA u Bosni i Hercegovini. Prvi dio dogadaja bio je okrugli sto pod nazivom „Dva maternja jezika“. U razgovoru sa moderatorkom Suzanom Krvavica, profesorkom u Gimnaziji Novo mesto, ucestvovale su tri ucenice Gimnazije Novo mesto, kod kojih se u po­rodici govore dva jezika - Angelina Petrovic, Lexi Cundric i Viktoria Krusharova. Pridružio im se Marko Budiša, ucenik Elektrotehnicke škole u Banjaluci. Govorili su o dvojezicnosti u porodici, ucenju drugog maternjeg ili novog/stranog jezika, iskustvima prilikom posjete domovini svojih predaka ili dolasku u novu domovinu, slicnostima i razlikama medu jezicima i još mnogo toga. Svi su naglasili važnost ocuvanja jezika i kulture kao dijela vlastitog identiteta te uloge roditelja i porodice u tome. Pjevacica Tjaša Zirkelbach, volonterka DRPD-a i bivša ucenica Gimnazije Novo me-sto, svojim je nastupom uljepšala dogadaj. Ucenice Angelina, Lexi i Viktoria sumirali su svoje utiske o ucešcu na dogadaju: „Drago nam je što smo mo-gle ucestvovati na okruglom stolu. Impresionirane smo i izložbom slika, kao i Banjalukom danju i navece. Raduje-mo se još jednoj slicnoj prilici za saradnju.“ Drugi dio veceri bio je posvecen izložbi slika „Ljubav i briga“, na kojoj su predstavljeni slikari Damir Jadric, pot-pukovnik Vojske Slovenije koji radi u komandi EUFOR-a ALTHEA u Sarajevu, i Rahela Grajcevci, devetnaestogo­dišnjakinja iz Banjaluke koja utire put svoje karijere na Akademiji umjetnosti u Banjaluci. Na slikama na ulju Da­ mira Jadrica dominiraju motivi životinja, posebno konja, koji su naslikani realno, gotovo fotografski precizno, a slike svojom bojom, plasticnošcu i svjetlošcu simbolicno govore i o snazi, slobodi, ljubavi, odanosti i povezanosti. Za organizaciju izložbe zaslužan je major Viljem Kovacic, pripadnik Vojske Slovenije koji radi u Banjaluci u okviru operacije EUFOR ALTHEA. Izložbu je otvorio Damjan Se-dar, ambasador Republike Slovenije u Bosni i Hercegovi­ni. Dogadaju su prisustvovali mnogi clanovi Udruženja „Triglav“ i predstavnici svih navedenih institucija, koji su se ukljucili u pripremu i implementaciji dogadaja. Prevod Ana Marjanovic EVROPSKI DAN JEZIKA 2021 Na inicijativu Savjeta Evrope u Strazburu svake godine od 26. septembra 2001. godine obilježavamo Evropski dan jezika. I ove godine Narodna i univerzitetska biblioteka u Banjaluci obilježila je ovaj dan, u ponedjeljak, 27. septembra 2021. godine. Udruženje Slove­naca „Triglav“ predstavilo se svojim štandom na kojem su izloženi bilteni, knjige Saše Pavcek U srcanom džepu, Kljuc za dvije brave, knjiga Vere Papež Adamic Od predaka do potomaka - Slovenci u Slatini, slikovnica Barbare Ha-nuš Kakva dobra knjiga i strip Put knjige. Štand je obogacen i brojnim brošu­rama Turisticke zajednice Slovenije. Štand smo zasladili slovenskom poticom. Osim Udruženja Slovenaca, predstavili su se i udruženje Ceha, Oxfordska škola jezika, Škola jezika Glossa i Centar za njemacki jezik, te francuski, italijanski i turski jezik. Marko Budiša pridružio se Evropskom danu jezika. Prevod Ana Marjanovic EVROPSKI DAN JEZIKOV 2021 Na pobudo Sveta Evrope iz Strasbourga že od leta 2001 vsako leto 26. septembra praznujemo evropski dan jezi­kov. Tudi letos je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ba-njaluki obeležila ta dan, in sicer v ponedeljek, 27.09.2021. Društvo Slovencev „Triglav“ se je predstavilo s svojo stoj­nico, na kateri so bili razstavljeni bilteni, knjige Saše Pav-cek V srcnem žepu, Kljuc za dve kljucavnici, knjiga Vere Pa-pež Adamic Od prednikov do potomcev – Slovenci v Slatini, slikanica Barbare Hanuš Kakšna dobra knjiga ter strip Pot knjige. Prav tako so stojnico obogatili številni prospekti Slovenske turisticne organizacije. Stojnico smo zasladkali s slovensko potico. Poleg društva Slovencev so se predstavili še ceško društvo, jezikovna šola Oxford, jezikovna šola Glossa, center za nemški jezik, predstavili so se francoski, italijanski in turški jezik. Od ucencev se je evropskemu dnevu jezikov pridružil Marko Budiša. Barbara Goršic 70 LET USPEŠNEGA DELA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE Slovenska izseljenska matica že 70 let sodeluje z izseljen­ ci. Od ustanovitve leta 1951 pomaga pri krepitvi narod­ne zavesti Slovencev, zlasti njihovih potomcev, živecih v zamejstvu in širom sveta. 70 let je minilo od ustanovitve Slovenske izseljenske matice. 70 let uspešnega dela za­služi, da se ob visoki obletnici spomnimo na dosežke. V cetrtek, 21. oktobra 2021, je bila v Mestni hiši v Lju­bljani svecana akademija. Med številnimi povabljenimi gosti se je svecanega dogodka udeležilo tudi pet clanov Društva Slovencev Triglav Banjaluka in njihova predsed­nica gospa Marija Grbic. Na zacetku svecane akademije je bil prikazan fi lm o izseljencih, njihovem delu, uspehih, njihovem življenju, prisluhnili smo pogovorom s predsedniki mnogih druš­tev iz zamejstva in sveta. Filmu so sledile pesmi v izvedbi Slovenskega okteta. Slovenski oktet je bil ustanovljen na pobudo Slovenske izseljenske matice, tudi oni praznuje­jo pomembno obletnico. Na prireditvi smo cutili mocno voljo za ohranitev slovenske kulture, jezika, identitete. Sledila sta pozdravna govora predsednika Slovenske iz­seljenske matice, dr. Borisa Jesiha, in ministrice z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helene Jaklits-ch, ki je ob tej priložnosti Matici podelila tudi priznanje za opravljeno delo. Slavnostni govornik je bil akademik prof. dr. Boštjan Žekš. Posebne nagrade za opravljeno delo in poslanstvo so dobili prvi in dolgoletni predsed­nik g. Sergej Pelhan in nekdanji tajnik g. Janez Rogelj ter mnogi drugi, ki so zaslužni za uspešne projekte Sloven-ske izseljenske matice. Clani slovenskega društva Triglav so se razveselili pohvale, ki je bila izrecena predsednici društva gospe Mariji Grbic. Po akademiji je sledilo druženje. Nataša Kajmakovic 70 GODINA USPJEŠNOG RADA SLOVENACKE ISELJENICKE MATICE Slovenacka iseljenicka matica sa iseljenicima saradu­je 70 godina. Od svog osnivanja 1951. godine, pomaže jacanju nacionalne svijesti Slovenaca, posebno njihovih potomaka koji žive u inostranstvu. Prošlo je 70 godina od osnivanja Slovenacke iseljenicke matice. 70 godina uspješnog rada zaslužuje da bude obilježeno povodom visoke godišnjice. U cetvrtak, 21. oktobra 2021. godine, u Gradskoj vi-jecnici u Ljubljani održana je svecana akademija. Medu brojnim pozvanim gostima, svecanoj priredbi prisustvo­valo je i pet clanova Udruženja Slovenaca „Triglav“ Banja­luka i njihova predsjednica gospoda Marija Grbic. Na pocetku svecane akademije prikazan je fi lm o iseljenicima, njihovom radu, uspjesima, njihovim životi-ma, a slušali smo i razgovore sa predsjednicima brojnih društava iz inostranstva i svijeta. Nakon filma uslijedile su pjesme u izvedbi Slovenackog okteta. Slovenacki oktet osnovan je na inicijativu Slovenacke iseljenicke matice, a slave i važnu godišnjicu. Na dogadaju smo osjetili snažnu volju za ocuvanjem slovenacke kulture, jezika i identite­ta. Pozdravni govori predsjednika Slovenacke iseljenicke matice dr Borisa Jesiha i ministrice iz Kancelarije za Slo­vence po svijetu dr Helene Jaklitsch, koja je ovom prili­kom Matici urucila i nagradu za njen rad. Uvodnicar je bio akademik prof. dr Boštjan Žekš. Posebna priznanja za obavljeni posao i misiju dobili su prvi i dugogodišnji predsjednik g. Sergej Pelhan i bivši sekretar g. Janez Ro­gelj i mnogi drugi koji su zaslužni za uspješne projekte Slovenskog iseljenickog društva. Clanovima Udruženja Triglav posebno je godila po­hvala koja je upucena predsjednici Udruženja, gospodi Mariji Grbic. Nakon akademije uslijedilo je druženje. Prevod Ana Marjanovic ŠIRJENJE BRALNE KULTURE MED SLOVENCI V SVETU: INFORMACIJSKA PISMENOST, ŠPORT IN BRANJE Z ROKO V ROKI Minuli konec tedna je Osrednja Knjižnica Srecka Vilharja Koper obiskala Slovence v Banjaluki. Obiskali so Udruže­nje Slovenaca Republike Srbske “Triglav” Banjaluka, kjer so za najmlajše pripravili zanimivo predstavo z lutkami, obiskala jih je Rovka Crkolovka, ob zanimivi pravljici pa jih je zabavala Carovnica Apciha. Za dijake so pripravi­li kviz, skozi katerega so mladim predstavili projekte #športajmoinberimo, informacijsko pismenost in zakaj je bralna kultura pomembna za razlicna podrocja. Pozabili niso niti na starejšo populacijo, ki so ji predstavili delova­nje knjižnice in zanimive spletne portale, kot sta Kamra in Obrazi slovenskih pokrajin. Izven meja Slovenije živi okoli 650.000 Slovencev. Vecina jih biva v sosednjih državah, nekateri so se izselili v ostale evropske države in na druge kontinente. Sloven-ci so maticno deželo zaceli zapušcati konec 19. stoletja. Zaradi gospodarske krize in fašisticnega terorja na Pri­morskem je bilo izseljevanje v tridesetih letih 20. stoletja. Po drugi svetovni vojni so jo zapušcali zaradi politicnih razlogov. Zadnje številcno zapušcanje domovine je bilo zaradi gospodarske stiske med leti 1960 in 1970. Danes je v tujini že tretja ali celo cetrta generacija slovenskih rojakov, zato so se marsikatere sledi za njimi že izgubile. Kljub temu v Društvu Slovencev RS Triglav Banjaluka do-kazujejo, da se materni jezik prababic in pradedkov lah­ko ohranja, saj je v društvu, kar nekaj takih, ki so že cetrta generacija Slovencev na obmocju Banjaluke. V Osrednji knjižnici Srecka Vilharja Koper se zavedajo, kako zelo pomembna je vloga varovanja in spoštovanja pravic in interesov Slovencev kot manjšine na tem podrocju, zato so minuli vikend z društvom Triglav znova združili moci in poskrbeli za ozavešcanje o pomenu ohranjanja narodne identitete in krepitve narodne zavesti. Poleg tega je pomembno tudi vzpodbujanje sodelovanja z Republiko Slovenijo na kulturnem, umetniškem in športnem podrocju ter povezovanje med slovenskimi društvi in ustanovami iz celega sveta. O Društvu Slovencev Republike Srbske Triglav Banjaluka Banjaluški Slovenci so se leta 1997 združili in formirali Zvezo Slovencev, ki se danes imenuje Društvo Slovencev Repu­blike Srbske Triglav, Banjaluka. Društvo je od leta 1998 registrirano kot nevladna, neprofitna organizacija, s ciljem, da zbere Slovence in njihove potomce, ki živijo na podrocju Banjaluke in okolice, in da jim pomaga pri reševanju eksistencnih težav. Združenje Slovencev je v 24 letih postalo vsestransko aktivno, predvsem pa se je izkazalo na podrocju kulture. Predsednica društva gospa Marija Grbic je izpostavila, da so ponosni predvsem na to, da so najštevilnejše in najak­tivnejše manjšinsko društvo v Republiki Srbski. Najvec pozornosti namenjajo ohranjanju slovenskega jezika, kulture in obicajev. Zato društvo organizira mnoge dejavnosti, med njimi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture za mlajše in starejše clane, kjer se clani seznanjajo s slovenskim jezikom in kulturo. Od januarja 2010 je društvo clan Zveze slovenskih društev v Bosni in Hercegovini “Evropa zdaj”. Rovkin kviz, lutkovna predstava in elektronski viri Preko leta društvo organizira prireditve, kot so npr. Prešernovi dnevi, slovenski veceri, martinovanje, kurentovanje … Velikokrat gostijo umetnike iz Slovenije, kot so pesniki, književniki, slikarji, glasbeniki, nastopi zborov in se aktivno vkljucujejo v javne dogodke v Banjaluki in tudi v Sloveniji. Tokrat je bila v gosteh Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper. „Izjemno me veseli, da smo danes lahko med vami, da lahko širimo bralno kulturo tudi med banjaluškimi Slo­venci. Zelo ponosni smo na slovenske izseljenke, izseljence in njihove potomce, ki tudi po vec desetletjih življenja v drugih državah še vedno govorijo slovensko in slovenske obicaje ter kulturo prenašajo naprej na svoje otroke in vnuke. Le tako lahko skupaj premagujemo, spoštujemo razlike in išcemo podobnosti na razlicnih kulturnih ravneh, na katerih skupaj gradimo in skupaj soustvarjamo medkulturni svet,“ je povedal direktor Osrednje knjižnice Srecka Vilharja Koper, David Runco. Ob obisku koprske knjižnice so se najmlajši clani društva Triglav zabavali ob gibalno-bralni predstavi z lutkami in spoznali pozitivne ucinke lutk. V celotnem pedagoškem procesu so skoraj da nepogrešljivi pripomocki za uce­nje, spoznavanje sebe in okolice, igranje in za terapevtske namene. Prav tako so se v družbi lutk, ki jih je Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper podarila društvu, zabavali dijaki, ki so se poleg tega spopadli tudi z Rovkinim kvizom. Skozi kviz so spoznali, da gredo informacijska pismenost, šport in branje z roko v roki, kako zelo pomembno je, da bogatimo svoj besedni zaklad, predvsem pa, da znamo na to, kar preberemo, pogledati tudi s kriticnega vidika. Skozi zanimivo predavanje o bralni kulturi in ustvarjalnih Slovencih na literarnem podrocju, so veliko izvedeli tudi odrasli. Koprska knjižnica jim je namrec predstavila spletna portala Kamra in Obrazi slovenskih pokrajin, poleg tega pa so se navdušili tudi za izposojo elektronskih knjig v slovenskem jeziku preko spletne strani Biblos. Tina Saražin Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper PROMOCIJA KNJIGE DUŠANA TOMAŽICA „SLOVENSKA ETNICKA MANJINA U BOSNI I HERCEGOVINI“ U petak 26.11.2021 u Dvorani Ivane Kobilice u okviru Ambasade Republi­ke Slovenije u Sarajevu održana je promocija knjige slovenackog magi-stra geografije, novinara i urednika na Radiju i televiziji Slovenija Dušana Tomažica „ Slovenska etnicka manjina u Bosni i Hercegovini“. Dušan Tomažic je predano tragao za podacima o Slovencima koji su se u razlicitim istorijskim periodima doseljavali, živjeli i žive na podrucju BiH. Prikupio je brojne statisticke podatke o doseljavanju, migracijama, opstanku, životu i postignutim uspjesima Slovenaca koji žive izvan ma­ticne domovine. Djelo „Slovenska etnicka manjina u BiH“ u velikoj mjeri plod je brojnih poznanstava sa pripadnicima slovenacke manjine u BiH do kojih je došlo prilikom proucavanja spomenute tematike za potrebe Televizije Slovenija od nastanja prvih kadrova emisije „ Sledi“. Objavljivanje ove knjige omo­gucili su Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Grad Banjaluka, Ministarstvo prosvjete i kulture Republike Srpske, Ministarstvo za ljudska prava i izbjeglice BiH, Ministarstvo civilnih poslo­va BiH. Veliki doprinos u izdavanju ove knjige dalo je i Udruženje Slovena-ca Republike Srpske „ Triglav“ iz Banjaluke. SKD Cankar Sarajevo 22. MARTINOVANJE U BANJALUCI U subotu, 20.11.2021. godine, Udruženje Triglav je odr­ganizovalo 22. Martinovanje u Banjaluci. Proslavu Martinovanja smo ovaj put preselili na otvoreno, zbog dobro poznatih razloga primjene epide­mioloških mjera. Odlucili smo se za Slatinu, slovenacko selo, gdje su se doselile mnoge slovenacke porodice koje su donijele svoje obicaje, ali i prihvatile obicaje doma-ceg stanovništva. Prevoz do Slatine je bio organizovan autobusom koji promoviše Sloveniju natpisima kojima je oblijepljen. Zajedno sa nama do Slatine se vozio i amba­sador Slovenije u BiH Nj.E. Damijan Sedar. Zvanicni program je poceo u 12.30 kada su se oku­pili ucesnici, zvanice i gosti. U proslavu Martinovanja prisutne je uveo Mješoviti hor Davorin Jenko izvodeci dvije slovenacke pjesme uz dirigentsku palicu gde. Va-nje Vještica Topic. Voditelj programa g. Dušan Tomažic je prvo pozvao Anu Marjanovic, clanicu Izvršnog odbora Udruženja da pozdravi prisutne. Nakon toga, gostima se obratio g. Miroslav Bojic, nacelnik Opštine Laktaši, zatim gradonacelnik Grada Banjaluka, g. Draško Stanivukovic te Nj.E. Damijan Sedar. Goste su razveselili i clanovi Djecije folklorne grupe koji su, uz koreografa Predraga Savica, pripremili mješa­vinu slovenackih i sprskih plesova. Na kraju su Peter Kiric i vinogradar Miran Trop na za­nimljiv i šaljiv nacin izveli obred „krštenja vina“ cime su preveli mošt u mlado vino. Nakon zvanicnog dijela programa, sve prisutne je zabavljao ansambl Efekt iz Novog mesta. Bila je ovo još jedna prilika da se obilježi jedan slo­venacki obicaj, a da se banjalucki Slovenci zahvale svima onima koji su uz nas ne samo ove, vec i svih ovih godi­na, a da se pritom i svi malo opustimo i zabavimo. Or-ganizaciju ove proslave su omogucili Kancelarija Vlade R. Slovenije za Slovence po svijetu, Ministarstvo prosvjete i kulture RS, Ministarstvo za ljudska prava i izbjeglice BiH, a naravno i Grad Banjaluka. Kako je skoro kraj godine i vrijeme da saberemo utiske, našu zahvalnost smo uputili i Zavodu za školstvo R. Slovenije, Slovenackoj iseljenickoj matici kao i našem dugogodišnjem partneru na projektima Društvu za ra­zvijanje dobrovoljnog rada Novo mesto, na celu sa gdom Brankom Bukovec koja je i ove godine bila sa nama na proslavi Martinovanja. Ana Marjanovic LITERARNI VECER Z BARBARO HANUŠ V cetrtek, 9. 12. 2021, je pisateljica, knjižnicarka in nekda­nja uciteljica dopolnilnega pouka slovenšcine v Društvu Slovencev Triglav Banjaluka predstavila svojo novo knji-go Kavni krog. Povod za nastanek knjige je bila korona kriza, saj je bilo veliko vec casa za ustvarjanje. Barbara Hanuš je sicer avtorica knjig za otroke, sedaj pa se je poizkusila tudi v pisanju za odrasle. Dom za sta­rostnike se ji je zdel pravo okolje za dogajanje svoje nove knjige. Dom za starostnike je prikazala kot priložnost za ustvariti si krog, nov krog ljudi, klepet ob kavi pa je kot ustvarjen za tkanje novih vezi. Dejala je, da jo je gnala misel, da želi narediti nekaj, kar bodo lahko brali tudi sta­rejši. Ceprav so v življenju prebrali mnogo kakovostnih del, si želijo enostaven jezik, da lažje sledijo zgodbi. Eno­staven je tudi tisk knjige – povecane crke, razmik med vr­sticami, knjiga je tudi lahka. Smo družba, ki se stara, zato je potrebno razmišljati tako s stališca arhitekture kot tudi branja – kaj bo lahko starejši clovek bral. In tudi v starej­šem obdobju je cas za branje. Glavne književne osebe so gospe, ki so v domu za ostarele. Ni receno, da je dom za ostarele nekaj grozne­ga. V zgodbi so ženske, ki se družijo v kavnem krogu. Da­jejo si moc, upanje in veselje. Darilo, ki ti ga da starost, je cas, je poudarila avtorica. Casa je veliko, spoznajo gospe, in se sprašujejo, kam z njim. V knjigi se avtorica dotakne tudi teme priseljevanja, pogleda na starost in na to, kako razlicna so življenja in pogledi na nas same. Ob branju Kavnega kroga se lahko vprašamo, kaj je naš krog v življenju in kaj bo naš krog v starosti. Knjiga se dogaja na Obali, saj sta motiva svetilnika in obale avtorici izredno zanimiva. Prebrala je nekaj zgodb iz svoje knjige. Uvodno besedilo nosi naslov Kava. Na platnici knjige lahko preberemo misli o knjigi igralke in pesnice Saše Pavcek. Barbara Goršic KNJIŽEVNO VECE SA BARBAROM HANUŠ Književnica, bibliotekarka i nekadašnja profesorica dodatne nastave slovenackog jezika u Udruženju Slovenaca Tri­glav Banjaluka u cetvrtak, 9. decembra 2021. godine predstavila je svoju novu knjigu Kavni krog /Kružok uz kafu/. Ra-zlog za nastanak knjige bila je kriza izazvana pandemijom korona virusa, jer je bilo mnogo više vremena za stvaranje. Barbara Hanuš je autorica knjiga za djecu, a sada se okušala i u pisanju za odrasle. Staracki dom joj se cinio pravim okruženjem za nastanak njene nove knjige. Dom za stare je predstavila kao priliku za stvaranje kruga, no-vog kruga ljudi, a caskanje uz kafu je kao stvoreno za tkanje novih veza. Ona je rekla da ju je vodila pomisao da želi da radi nešto što ce moci da citaju i stariji. Iako su u životu procitali mnogo kvalitetnih djela, žele jedno­stavan jezik kako bi lakše pratili pricu. Knjiga je takode jednostavno odštampana - uvecana slova, prored, knjiga je takode lagana za citanje. Mi smo društvo koje stari, pa je potrebno razmišljati i sa stanovišta arhitekture i citanja – šta ce starija osoba moci da cita. Cak i u starosti, vrijeme je za citanje. Glavne književne licnosti su dame koje se nalaze u starackom domu. Ne kaže se da je staracki dom nešto strašno. U prici ima žena koje se druže uz kafu. Jedna dru­goj daju snagu, nadu i radost. Dar koji vam daju godine je vrijeme, naglašava autor. Ima dosta vremena, saznaju dame, i pitaju se kuda sa njim. U knjizi se autor dotice i teme imigracije, pogleda na godine i koliko su razliciti životi i pogledi na sebe. Dok citamo Kružok uz kafu, mo-žemo se zapitati kakav je naš krug u životu, a kakav ce biti u starosti. Radnja se odvija na Primorju, jer su motivi svjetionika i obale izuzetno zanimljivi autoru. Procitala je neke price iz svoje knjige. Uvodni tekst nosi naslov Kafa. Na koricama knjige citamo razmišljanja o knjizi glumice i pjesnikinje Saše Pavcek. Prevod Ana Marjanovic FOLKLORNA RADIONICA U LJUBLJANI Udruženje Slovenaca RS Triglav Banjaluka i njegova fol-klorna sekcija su u periodu 17-18.12. 2021.godine po­sjetili grad Ljubljanu i ucestvovali u folklornoj radionici širenja folklorne tradicije van Slovenije sa folklronim društvom France Marolt i njihovim instruktorom dokto­rom Tomažem Simetingerom. Folklorna sekcija u sastavu od 16 igraca i rukovodi-lac Predrag Savic su 17.12. ucestvovali u radionici u pro-storijama udruženja France Marolt gdje su imali cetve-rocasovnu folklornu probu gdje su usvojili nova znanja, metode obuke tradicionalnih koraka, prokomentarisali i poboljšali koreografiju koje Udruženje Triglav izvodi, prošli postupak vodenja probe i pregledali fundus na­rodnih nošnji koje društvo MAROLT posjeduje. Od instruktora doktora Tomaža Udruženje je na po­klon dobilo knjigu Plesno naslede izmedu Bocema i Po-horja kao i knjigu Prirucnik za folklorno izvodenje gdje ce Udruženje, u narednom periodu, pomocu spomenute literature moci izucavati i obnavljati tradicionalne korake sa prostora cijele Slovenije. Na poklon smo dobili i 4 CD-a gdje su snimljeni i muzicki ispraceni nacini izvodenja tracionalnih koraka iz pre­djela Gorenjske, Koroške, Dolenjske i Notranjske. Dogovoreni su zajednicki projekti u narednoj godini gdje ce instruktor Tomaž postaviti folklornoj grupi novu koreografiju, obezbijediti muzicku pratnju da se snimi u studiju, poslati primjerke nošnje koju bi trebalo Udruženje da izradi za clanove, pozvati na višednevnu folklornu radionicu u Ljubljanu kao i prisustvo na tradicionalnom godiš­njem koncertu folklornog društva France Marolt. Nakon završetka radionice društvo je uživalo u prijatnoj veceri i nocnom obilasku Ljubljane koja je spremna za božicne praznike. Sutradan, 18.12. clanovi Udruženja su obišli grad u dnevnim uslovima gdje su posjetili Stari Grad, trg, Rimski zid, Palatu gradonacelnika, Trg Republike i šetali divnim šetalistem uz rijeku Ljubljanicu. U povratku za Banjaluku, clanovi Udruženja su obišli i Novo mesto gdje im je upriliceno druženje sa prijateljima iz Društva za razvijanje dobrovoljnog rada Novo mesto i rucak. Predrag Savic FOLKLORNA DELAVNICA V LJUBLJANI Društvo Slovencev RS Triglav Banjaluka in njegova folklorna skupina so v obdobju od 17-18.12.2021. leta obiskali Ljubljano. Namen njiho­vega obiska je bilo sodelovanje na folklorni delavnici, širenje folklorne tradicije zunaj Slovenije, skupaj s folklornim društvom France Marolt in njihovem inštruktorjem dr Tomažem Simetingerjem. Folklorna skupina v sestavi 16. plesalcev in koreografom Predra­gom Savic je 17.12. sodelovala v delavnici folklornega društva France Marolt, kjer so potekale štririurne folklorne vaje. Deležni so bili nove spoznave metod ucenja tradicionalnih korakov, kako izboljšati koreo­grafijo, postopek vodenja vaj in spoznava bogastva narodnih noš, ki jih skrbno cuva društvo France Marolt. Inštruktor dr. Tomaž nam je poklonil knjigi Plesno nasledstvo med Bocem in Pohorjem in Prirocnik za folklorno izvedbo plesov. Obe ome­njeni knjigi nam bosta v sledecem obdobju mocno koristili pri spozna­vanju in obnavljanju tradicionalnih plesnih korakov iz prostora cele Slovenije. Podarili so nam 4 CD-a, na katerih je snemana glasbena spre­mljava za izvedbo tradicionalnih korakov Gorenjske, Koroške, Dolenj­ske in Notranjske. Dogovarjali smo se tudi o skupnih projektih za bodoce leto. Tu nam je dr Tomaž predocil sledece: za našo folklorno skupino namerava pri­praviti novo koreografijo z glasbeno spremljavo, snemano v študiju, nam poslati primerek noše, po kateri bi moralo naše Društvo napraviti nošo za naše folkloriste. Data nam je možnost prisotnosti na vecdnev­ni folklorni delavnici v Ljubljani in prisotnost na tradicionalnem letnem koncertu folklornega društva France Marolt. Po koncani delavnici je društvo uživalo v prijetni vecerji in nocnem sprehodu po Ljubljani, ki je že pripravljena za nastopajoce božicne pra­znike. Naslednji dan, 18. 12. Je sledil ogled mesta. Videli smo Stari del mest, Rimski zid, Magistrat, Trg Republike in še mnoge druge znameni­tosti med katerimi je vredno omenit cudovita sprehajališca ob Ljublja­nici. Zapustili smo Ljubjano, se zaustavili v Novem mestu, kjer smo se družili z našimi prijatelji iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela. Po za nas pripravljenem kosilu, smo se napotili v Banjaluko. Prevod Nataša Kajmakovic DRUŽENJE CLANOVA HORA „DAVORIN JENKO“ Kao i svake godine, clanovi hora „Davorin Jenko“okupili su se 21.12.2021.godine da bi uprilicili druženje i obilježili završni-cu rada hora za sezonu 2021.godine. Zbog epidemiološke situacije hor je u ovoj godini imao dva nastupa. Sumirani su utisci o radu i želja clanova je da naredna godina donese više rada i javnih nastupa. Dugogodišnji clan društva, kao i hora, gospodin Stanko Prosen bio je tu vecer sa horom. Druženje uz pjesmu i ples potrajalo do kasno u noc. Vanja Topic Vještica DRUŽENJE CLANOV PEVSKEGA ZBORA „DAVORIN JENKO“ Kot vsako leto so se tudi letos 21. decembra zbrali clani pevskega zbora Davori Jenko in skupaj proslavili konec delovnega 2021. leta. Zaradi epidemioloških razmer je v letu 2021 imel zbor samo dva nastopa. Za razliko od ostalih let, ko je zbor imel veliko vec koncertov, je upanje in želja clanov, da bo 2022. leto uspešnejše, bolj delovno in s pesmijo prisotno na mnogih javnih prireditvah. Od starega leta so se pevci poslovili s pesmijo, ple­som in veselim druženju. Z njimi se je veselil tudi dolgo­letni clan društva in pevskega zbora Stanko Prosen. Prevod Nataša Kajmakovic MEĐUNARODNI SUSRETI SLOVENACKIH HOROVA Hor „Davorin Jenko“ ucestvovao je na Medunarodnom susretu slovenackih horova koji se održao online u Sarajevu u periodu 28. i 29.12.2021.godine. Ucestvovalo je 14 horova iz Bosne i Hercegovine, Srbije i Slovenije. Pored horskog pjevanja orga­nizovana su i predavanja koje su svi clanovi mogli da prate putem Zooma ili YouTu­be kanala. Naš hor se predstavio sa dvije pjesme a to su: Tam sem jaz doma -Anton Petel i Zottelmarsch -Herbert Posedu. Vanja Topic Vještica MEDNARODNO SRECANJE SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV Zbor Davorin Jenko je sodeloval, tokrat on line, na mednarodnem srecanju sloven-skih pevskih zborov, ki je bilo 28. in 29. 2021. leta v Sarajevu. Na srecanju je sode­lovalo 14 zborov iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije. Poleg zborovskega petja, so bila organizirana tudi predavanja, ki so jih vsi sodelujoci lahko sledili po Zoomu ali You Tubu. Naš zbor je zapel dve pesmi: Tam sem jaz doma – Anton Petel in Zottelmarsch – Herbet Posedu. Prevod Nataša Kajmakovic Pravijo, da smo Slovenci vesel narod. Radi se družimo, radi slavimo stare slovenske obicaje. Žal nam je, da zaradi epidemiolških razmer lansko leto nismo obeležili martinovega, KRSTA VINA. Naše življenje se je spremenilo. Postali smo vznemirjeni, nezadovoljni, željni naših nekdanjih veselih praznovanj. Letos smo se ojunacili in odlocili, da na primeren nacin s spoštovanjem strokovnih predpisov obeležimo naše Martinovanje. Nismo mogli izvesti vsega, kar je v legendi napisano, ki pravi, da brez juhe, pecene goske in dušenega rdecega zelja ni pravega martinovanja. Glede na stanje, še vedno prisotenga covida, je naša odlocitev bila – marti­novanje naj bo tokrat piknik v naravi. Kot je obicaj, mora biti KRST VINA, kar se tice jedi, naj bodo dobrote z roštilja, kranjske klobase itd., za pogasiti žejo pa mlado vino, sokovi, glasba, petje in veseli ljudje. Uspeli smo! Martinovanje je za nami in cas je, da pozabimo na praznicne dobrote. Moramo se prilagoditi na lažje jedi, na cišcenje organizma. Za to so najboljše zdravilo lahke zelenjavne juhe in solate. RECEPTI Zimska juha 10 dkg graha, 10 dkg cicerike, 30 dkg špinace, 20 dkg zelja, 3 krompircka, 10 dkg dimljene slanine, 15 dkg pišcancjega mesa, 1 korencek, 1 glavica cebule, 1 strok cesna, pest riža, sol in poper. Cebulo, cesen in na kockice zrezan ko­renjcek malo prepražite na olju. Dodajte sla­nino in pišcancje meso, spet malo dušite in za konec dodajte še preostale sestavine. Kuhajte približno eno uro. Salata iz gomolja zelene vecji kos zelene, 1 kumarica, 3 vecji krompirji, 3 manjši paradižniki, 2 dcl majoneze, malo li­monovega soka in po želji 15 dkg šunke Kropir in zeleno nareži na kockice in sku­haj v slani vodi. Dodaj neolupljeno kumarico, paradižnike in šunko, narezano na kockice. Vse prelij z majonezo, limoninim sokom, po okuso lahko tudi popopraš in dosoliš. Rahlo premešaj. Dober tek! Nataša Kajmakovic Kam gredo stvari iz sanj? Gredo v sanje drugih ljudi? Pablo Neruda A vcasih so dalec poti, da roka v roko ne seže, a vcasih preblizu so si, da z nohti lahko srce kdo doseže ... Tone Pavcek Odkar vem zanjo, imajo dnevi modre oci in vode barvo njenega krila. Odkar vem zanjo, veter šumi njen glas in rože njene besede govore Ivan Minatti