Milan Orožen - Adamič UDK 311.2 + 711.28:914.971.2 PROBLEMI ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV V URBANISTIČNEM PLANIRANJU G L A V N E Z N A Č I L N O S T I PROSTORSKIH ENOT: - H i š n a š t e v i l k a je najmanjša prostorska enota. Statistika zbira mnogo podatkov no to enoto, vendar razen registra prebivalstva ti podatki niso urejeni. To je zelo uporabna enota za detajlno urbanistično načrtovanje in bi kazalo razvijati tehnologijo za boljšo dostopnost podatkov. - P a r c e l a je natančno definirana prostorska enota. Težava je v tem, da so velike razlike v veli- kosti parcel. Na nivoju parcele je dostopnih okrog 40 karakteristik, za nas je uporabnih največ 1/3 podatkov, kar je razmeroma malo. - S t a t i s t i č n i o k o l i š - statistični okoliši se ne spreminjajo več niti v primeru sprememb parcel- nega stanja in katastrskih meja. Po potrebi statistike se dele na manjše popisne okoliše. Statistika zbira na statistične okoliše veliko število informacij. V prvi fazi novelacije GUP-a Ljubljane se je pokazalo, da so zelo primerni za uporabo no tem nivoju. - N a s e l j e - statistika in tudi drugi zbiralci informacij imajo precej podatkov za naselja. Naselje obsega od enega do x števila statističnih okolišev, glede na velikost. V naši praksi se je poka- zalo, da enota naselja že preveč generalizira informacijo. - Z a z i d a l n i o t o k je osnovna enota v urbanistični praksi, zanjo so v mnogočem značilne iste po- manjkljivosti kot za naselje. Zazidalni otok je v glavnem pripomoček za planiranje in sistematično je zbranih zanj razmeroma malo informacij. - K a t a s t r s k a o b č i n a - nastanek katastrskih občin je pogojen s teritorialno razdelitvijo pred 100 leti in v skladu s principi delovanja absolutistične monarhije, ki je delila prostor predvsem na grupacijo lastnikov in takrat smiselnih obdelovalnih kmetijskih površin. Tako danes katastrske obči- ne brez večjih sprememb ne morejo ustrezno služiti kot prostorska osnova za zbiranje podatkov. - M a t i č n a o b č i n a je za naše potrebe prevelika enota. - Š o l s k i o k o l i š i so preveč specializirana prostorska enota. - P o l i t i č n a o b č i n a - na nivoju politične občina je zbranih največ podatkov, vendar je za naše potrebe to v večini primerov prevelika enota. Ob tem se pojavljajo dvojni problemi: Z analizo prostorskih enot, na katere se navezujejo podatki, smo prišli do naslednjih zaključkov. 1. Med seboj usklajene prostorske enote (n.pr. upravno politične občine) so prevelike za potrebe de- tajlnega prostorskega planiranja. Ob novelaciji GUP-a Ljubljane se je na primer pokazalo, da je podatek o številu prebivalcev posamezne občine ali naselja sjcer uporaben v soodvisnosti z drugi- mi podatki za ugotavljanje stanovanjskega primanjkljaja in makroodnosov delovno mesto - stanova- 14 nje itd., da pa ne more povedati ničesar o pojavu urbanih transformacij, ki ne izražajo tudi v gibanju gostot prebivalcev, in nam tudi ne omogoča presoje o distribuciji in kvaliteti osnovnega družbenega standarda, o opremljenosti posameznih mestnih predelov z infrastrukturo itd. 2. Prostorske enote, manjše od občin, pa so zelo različne (statistični in popisni okoliši, zazidalni otoki, katastrske občine itd.) in med seboj popolnoma neusklajene, kar povzroča težave pri opa- zovanju korelacij, interakcij, teženj ter v nadaljevanju problemov in vzrokov za posamezne po- jave. Z namenom, da pokažemo ta problem, smo izdelali karto "Razmejitve stanja 1973", skupno smo prikazali naslednje meje: meja občine, meja ureditvenega območja mesta, meja krajevnih skupno- sti, meja statističnih okolišev, meja zazidalnih otokov, meja šolskih okolišev. Pokazalo se je, da imajo naštete prostorske enote zelo malo al i skoraj nobenih skupnih točk. Vsakdo si je pač posta- vil meje, v okviru katerih obstaja niz prostorskih podatkov, pač tako, kot mu je najbolj ustreza- lo. To je s stališča prvotnega porabnika podatka sicer v redu, vendar povzroča izredne težave pri kompleksnih prostorskih raziskavah. Posamezne strokovne institucije v Sloveniji že dalj časa opozarjajo na nujnost zasnove enotnega prostorskega informacijskega sistema, ki bi predstavljal "Skupni prostorski imenovalec". (Banovec T. - 1972 - Zasnova šludije o prostorskih dokumentacijskih sistemih, Inštitut Geodetske- ga zavoda SRS, publikacija zavoda SRS za prostorsko planiranje, št. 27, Zazidalni načrt Cerkni- ca - Dolenje jezero - Otok, Projekt Gornji Jadran, LUZ 1972, Informativni bilten RPP 1, 1973, Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje) Obdelava nekaterih podatkov pri novelaciji GUP-a Ljubljane je tudi v praksi potrdila umestnost izvedbe enotnega prostorskega koordinatnega sistema. FAZE O R G A N I Z A C I J E PROSTORSKIH PODATKOV I. faza Zb iranje prostorskih informacij v osnovni obliki ne glede na prosotrske enote, dokumentaci*- ja in arhiviranje. Pri nas različne organizacije zbirajo zelo mnogo prostorskih informacij - mnogo teh podatkov za planiranje za nas ni zanimivih in večkrat je bila že ponovljena u- gotovitev, da je podatkov dovolj ali celo preveč. Tako, da je potrebna skrbna in mnogo- krat zamudna selekcija, ki velikokrat zahteva presojo tudi širšega tirna. Treba je tudi po- udariti, da zahteva ta faza tudi veliko dela, naporov za pridobitev podatkov in stalno ažuriranje informacij. V prvi fazi GUP-a Ljubljane so bile v tej smeri izdelane solidne osnove. I I . faza Prevod informacij na "Skupni prostorski imenovalec", Sistematizacija velikega števila po- datkov, kompjuterizacija in organizacija hitre dostopnosti želene informacije. Potrebno je razviti, vpeljati nove metode, organizirati izvajanje in servisiranje. I I I .faza Aplikacija podatkov za najrazličnejše potrebe planiranja. Na osnovi inventarizacije sledi selekcija in vrednotenje obstoječih prostorskih danosti. Ob jasno definiranih izhodiščih in potrebah imamo tako osnovo za kompleksno planiranje. (Mc Harg J. 1969, Design with Nature, Natural History Press, Orožen A. M 1970, Poskus primerjalnega vrednotenja krajinskih značilnosti nekaterih rečnih dolin v Sloveniji, Predvi- dena HE Kobarid). Pokazalo se je-, da je potrebno za večjo uporabnost podatkov nadalje razviti zelo specifične metode. Na j to ilustriramo s praktičnim primerom, ki smo ga izdelali za gostote prebivalcev na ureditvenem območju mesta Ljubljane. Osnovni vir podatkov je bilo delovno gradivo zavoda SR Slovenije za statistiko in publikacija "Prvi podatki popisa prebivalstva in stanovanj 31/3-1971, Ljubljana, maj 1971, statistično gradivo, št.2/71. Delovno gradivo vsebuje podatke o številu stanovanj in drugih naseljenih prostorov, o številu gospo- 15 dinjstev, pregled oseb, popisanih v gospodinjstvu, vse zbrano po popisnih in statističnih okoliših. Zato je bilo potrebno najprej izdelati karto statističnih okolišev na geodetski osnovi v izbranem meri- lu 1:10.000 in nepravilne konture statističnih okolišev prevesti v izbrano kvadratno mrežo 100x100 m, naslonjeno na Gauss-KrOgerjev koordinatni sistem, ki je vrisan na geodetskih pocjlogah. Uporabili smo metodo prevajanja po Frčlovu in Malingu (Banovec - 1972 - 32, Cerknica 1972). Vzporedno smo izdelali karto obstoječe izrabe prostora v istem merilu s pomočjo avionskih fotografskih posnetkov, ki so omogočali ločitev površin, pozidanih s stanovanji, na tiste površine, ki so zazidane z individualnimi objekti (enodružinske, vrstne, atrijske hiše), in na tiste površine, ki so zazidane s kolektivnimi objekti (bloki, stolpnice). Fotointerpretacijo smo vzvratno testno preverjali s sodelova- njem poznavalcev terena. Obstoječo izrabo prostora smo prevedli v izbrano kvadratno mrežo 100 x 100 m po načelu, da vsak tip pozidanih površin zavzema lokacijsko isto mesto in površinsko približno enake enote. S sintezo obeh osnovnih kart smo ugotovili v posameznem statističnem okolišu število enot, pozidanih z individualno stanovanjsko gradnjo, in število enot, pozidanih s kolektivno stanovanjsko gradnjo. Na te enote smo razporedili skupno število prebivalcev v empirično določenem sorazmerju 1 : 3 med go- stotami prebivalcev na površinah z individualno gradnjo in na površinah s kolektivno stanovanjsko gradnjo: p = -j- . n + x . k x - 3 P, X " n + 3k p vsota prebivalcev statističnega okoliša n število kvadratov 100 x 100 m z individualno stanovanjsko gradnjo k število kvadratov 100 x 100 m s kolektivno stanovanjsko gradnjo ^ število prebivalcev v kvadratu z individualno stanovanjsko gradnjo x število prebivalcev v kvadratu s kolektivno stanovanjsko gradnjo Testni vzorec razporeditve gostot prebivalcev je pokazal, da je metoda po opravljenih pripravljalnih delih predvsem primerna za računalniško obdelavo zaradi mehaničnega ponavljanja istega postopka pri vsakem statističnem okolišu. 16