Štev. 19.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
11. maja 1924. Leto XI.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma 20., v Ameriko 80 Din. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 Din., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec Naročniki M. Lista dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno, letos za 5 Din. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst, Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din., više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“ tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača opravništvo „NOVIN“.
Gledajte i sodite!
Če pogledamo letošnjega državnoga proračuna dohodke, najdemo veliko krivico v njih. Zakaj? Zato, ka največ dohodkov tisti davlejo državi, ki so najbole obteršeni; ki bi pa lehko dali i po pravici lüdi mogli dati dohodke, pa jih ne davlejo 1 Gledajte, delo etak stoji. Poleg carin j trošarin (fogyasztási adó) znašajo dohodki monopola dve milijardi i 400 • milijonov dinarov, dohodki od taks (Štemplnov) edno milijardo, od železnic dve milijardi dinarov, carine,;trošarine pa teliko znesejo, ka je centraliziranih ali neposrednih dohodkov, štere Beograd stiska z našega maloga človeka, ka niti v pamet ne vzeme sedem milijard i 700 jezero dinarov, to je več dve tretjim dohodkov da mali obteršeni človek državi. — Gda što potrebüje nájveč soli? Siromak, koga je Bog blagoslovo z familijov, ki vživa hrane, štere nücajo dosta soli. I gda rabi to sol, plača monopolne dačo. Ravnotak plača dačo, gda si kaj cukra küpi, posvet vužge, pipo nažge, gda si kupico vina spi jé, ar vse te reči so podvržene monopoli ali trošarini i siromak nájveč plača, ar nájveč troši i ar je toga naroda nájveč. Ne mislite tüdi, ka carine fabrikant ali Veletrgovec plača? Plačate jo ví, gda blago küpite. Zató si ovi palače zidajo,; vaše kuče se pa podirajo. Proti tem krivicam se je borila naša stranka kak en mož i zahtevala, naj tisti dajo državi nájveč dohodkov, ki, jih tüdi nájveč majo. A dosegnoli smo samo male olejšave, ar je Radičova stranka ne prišla :v Belgrad, ka bi preprečila zglasale Centralistične uMave, demokratje, radikali i samostojni s socialisti vred so pa za njo glasali. Zato, če želete spremembe, držite se ne tistih, ki so Vam zakrivili, da te terhe nosite, nego onih, ki so Vam je pomagali. lejšati. Tej so pa poslanci Slovenske ljüdske stranke ali kmečke zveze. Ki je nezahvalen, je najgrši človek.
Govor narodnoga poslanca Jožefa Klekl na 66. seji nar.
skupščine marca 30.
V določenom časi mi ne mogoče se spüščati do dna, v globočino toga proračuna, da bi iz njega izribo vse njegove falinge i je pokazao visokoj zbornici. Zato se moram zadovoljiti, da ga samo pojdoč pregledani i z rahlimi koraki prehodim njegove gredice, pa samo te se oglasim, gda ne hote opazim robate i soklate dele njegove najvišje površine.
Prvi rob je te. Proračun je razdeljen na dve glavi. Prva vsebüje izdatke ministrstva v Belgradi, drüga pa izdatke šestih direkcij i 32. uradov po pokrajinah. Ministrstvo sestoji iz 5 oddelkov, štere upravlja 74 oseb. To so: 1 minister, 1 državni podsekretar, 3 načelniki, 1 šef, 5 inšpektorov, 12 referentov, 8 sekretarov, 10 pisačov, 1 upravitelj, 1 arhivar, 1 ekspeditor, 1 višji geometer, 2 knjigovodja, 2 pomočnika knji-govodje, 1 višji revizor, 12 zvaničnikov i 12 siü-žitelov. Sküpno tak 74 oseb. Plača teh uslüž-bencov znaša 219.681 dinarov 40 para + 105,000 dinarov. ,
V pokrajinah pa mamo 6 agrarnih direkcij in 32 uradov odnosno poverjeništev, gde je zapo-slenih 252 uradnikov, 80 zvaničnikov i 44 slü-Žiteiov, sküpno tak 376 oseb. Plača toga osobja znaša 993 885 dinarov 60 para + 260.000 dinarov.
Na eno Odelenje v Belgradi spada tak skoro 15 oseb. Na 6 direkcij i 32 agrarnih uradov pa odpade 376 oseb, to je na en urad 9 oseb. Povprečna letna plača ene osebe v ministrstvi znaša 4,387 dinarov y pokrajinah pa samo 3 334 dinarov, to je več kak 1,000 dinarov menje. V Belgradi prideta na edno Odelenje 2 sltižiteía, v pokrajinah pa na cel urad i na vsa odeljenja toga samo 1 slüžite!]. Edno belgrajsko poslopje potroši za čiščenje letno 7.000 dinarov, 38 poslopij v pokrajinah pa, 20,000 dinarov. To pomeni toliko, da v Belgradi potroši edno samo Odelenje 1.500 dinarov, v pokrajinah pa cel urad z vsemi odeljenji komaj 500 din. na leto, to je trikrat menje kak centrala, čeravno cenovna rela-cija (razlike) oziroma diferencija 1:3 nikak ne obstoja. Ta dugovanja nam na ednoj strani črno na belom dokažejo, da se redukcija uradništva v centrali nej izvršila zadostno, z drüge strani nam pa jasno svedočijo, da so Centralistične niti dosta dragše od decentralističnih i per analbgiam (po spodobi) se more sklepati, da bodo avtonomistično — federalistične še bolj po ceni. (To je, če mo meli autonomijo, ne požrejo nam teliko vrednosti državni stroški.)
Jaz sem globoko prepričan, da kak je za začetek — za osnovanje te države — zadostüvala samo edna nit, nit prave delavne ljübezni do te države, kajti naše države nej stvorila politika, nego naša ljübezen do te države, prav tak se bo ta držáva lehko obdržala po ednoj niti, najmre po niti ljübezni i po toj niti se bo tüdi mogla okrepiti. Če je ta prava delavna ljübezen, do sküpne, jedinstvene, a autonomistično federalis-tičnö vrejene države, ne je potrebna nikša drüga nit, zadostüje samo ta ljübezen, kajti ta ljübezen je močnejša nego smrt, (Klici: take je!)
Slovesnost črensovske fare pri blagoslavljanji zvonov.
Gda je mila zarja napočila, je bila cela fara ne petah. Sunce, gda je polüknolo na zemljo bi skoro nej štelo vervati, ka smo zapüstili že postele, i naj se dvom odžene, je vse zalecano pribežalo gor od gore i se veselo nasmejalo, da je od smeja celo rdeče lice dobilo, kak je vidilo, da so je črensovčarje danes vkanili, ar so prle stanoli kak ono. V sunčevnih trakah se kopala cela fara i se paščila: en deo v kapelico Marijinoga Darüvanje na Sr. Bistrico, drügi pa vu farno cerkev. V obema je ob pol sedmih bila sv. meša; tam so jo slüžili č. g. kaplan Hauko Jožef, doma pa vlč. g. domači plebanoš. — Gda sta se svetivl meši dokončale, so se zdignole procesije, edna z črensovske cerkve, da ide proti veličastnoj procesiji iz Bistrice, štera je sprevajala nove zvone k farnoj cerkvi. Ali prle, kak bi popisali to procesijo, spregovorimo par reči, kak je bilo na Bistrici. Cela ves je bila krasno opletena, s petimi slavotoki okrašena notri do črensovske meje. Naroda nešteta vnožina je poslüšala sveto mešo, pri šteroj so črensovski neotrüdljivi nadvučiteo i kantor g. Lüthar Števan začinjali cerkvene pesmi, mužikašje so je pa dale igrali. Pri darüvanji, podigavanji i sv. prečiščavanji so ognjegasci z trombentami naznanili pobožnöj vnožini glavne dele sv. meše i jó opozoriti na pazko teh i molitev. Narod se je goreče zročo v obrambo Bl, D. Marije, kak je na kapelskoj strani slavbloka bilo zapisano:
— Na Té naj mislimo, mili Patron, Kelkokrat zglasi se mili naš zvon!
Dete Marija, tvoji naj smo! K tebi naj pridemo v lepo nebo! —
dobo je zadnji blagoslov i se pripravljao, da odhaja v lepo farno cerkev z novimi zvonovi. Na to dužnost ga je opominao kapelski zvoniček z vrstami cestne strani pri kapelici stoječega slavoloka:
Zvonček kapelce zvoni, o, zvoni! Düše vse spravi hitro od domi.
V cerkev naj. pelajo nove zvone,
Jezušov blagoslov da tam dobé.
Dale.
Fabijola ali 
Cerkev v katakombah.
II. Boj.

Kvadrat sam je neseo maloga mantrnika na Kalikstov cintor, kama je prišlo vnogo krščenikov, da pokopajo maloga mantrnika.*
Zadnja sveta večerja.
Proti večeri so tüdi naši vjetniki zvedeli to nesrečo, ki je zadela maloga Tarcizija; mogoče bi je ta novica ožalostila, misleč, da se ne bodo mogli prečestiti; če ravno nebi v tom hipi stopo notri Šebeščan. Včasi je zapazo, da se njim je pripetilo nikaj žalostnoga, i je tüdi
*) Sledkar so sv. Oča papa sami napisali napis na grob sv. mantrnika, šteri se etak glasi: „Kristušov skrivnostni Zakrament je neseo Tarcizij, šteroga je štela onečestiti vnožina; pa rajši je dao svoje živlenje, kak da bi psom dao sv. Telo.“ Te reči nam tüdi svedočijo, da so v starih časaj ravnotak vörvali v navzočnost Kristusovo v Svestvi, kak to vörjemo mi ešče dendenešnji.
vgono, ka — ár njemi je to že nazvesto Kvadrat. — Tolaži spoznavalce Kristušove i njim oblübi, da njim poskrbi sv. Obhajilo za zadnjo vöro. Dijakoni Reparati nekaj pošepeta na vüho, šteri se je včasi nekam napoto.
Sebeščana so pazniki v vozi dobro poznan, ár so ga skoro vsaki dén püščali k robom, zdaj je prišeo, da vzame slovo od svojega dragoga prijatela Pankracija. Vstopila malo na stran, nato pa začne Pankracij tak le . . .
»Prijateo Sebeščan, ali ešče pomniš tisti večer, kda sva pri tvojem okni poslüšala bes-nenje divje zverine v borišči i kda sam ti kazao visike feobe, dveri do dragih zveličamh bratov, ki so nad nami?"
 „O dobro pomnim, predragi i vidi se mi,  da bi že tistokrat čütilo tvoje srcé to, ka te vütro čaka.“
„Ve je tüdi zaistino čütilo i zagvišani sem bio, da bom jaz eden med prvimi, nad šterimi si bodo te divje zverine brüsile svoje zobe. Zdaj pa, kda se je približalo to vreme, se pa jako bojim, da sem nevreden te česti! Drági Šebeš-
čan s kem bi si — o ne pravim — zaslüžo, le s kem bi se skazao vrednoga te velike česti?“
„Lübi Pankracij, ve dobro znaš, da si lüdje ne sodijo sami smrti, nego to nam odloči lübi Bog. Ali povej mi, kak ti je kaj pred tem velikim, slavnim dnévom?"
Tak velka i zvišena Čüstva me navdajajo, da se skoro bojim, da ne bi bilo islinsko, ka me čaka, nego samo sen. Pa le sam premisli, se ti ne vidi nemogoče, da bi vživali nebeško veselje, poslüšali popevanje angelskih glasov, prle kak sunce zajde. Da bi jaz, ki ešče dnes ležim v kmičnoj vozi, že vütro hodo med nebeskimi svetniki? Da bi jaz srmaček, ki sem komaj zapüsto šolo i sem ešče za Kristuša ne včino nikaj, že vütro gledao Ga z obraza v obraz i sprejeo korono večnoga zveličanja.
Vidiš, bojim se, da bi vse to ne bilo samo sladko vüpanje — i vendar je istina vse to i naskori se vse to spuni pravi sigurno i prime Sebeščana za roko.
Dale.
2
NOVINE
11. maja 1924.
NEDELA.
Po Vüzmi III. Evangelium sv. Janoša XVI. 16—22. Jezuš naznani svojim vučenikom, da je za kratek čas bo zapüsto, da bo šo k Oči v nebo i je toláži Tak dela ljübezen. Tolaži Žalostne i pomaga pregnani, da pridejo srečno k Oči vu večni svoj dom: Ljübimo tak bližnja
Ljübézen do bližnjega.*)
V zapiskaj sv. mantrnika Nicefora je dogodek, šteri je vreden, da vam ga povem i vreden tüdi, da zavolo njega vsakši Sé tak dober krščenik preišče svoje srce, če nega v njem še stvari, štera je sovražtvi do bližnjega podobna. Goreči dühovnik — pazite: goreči dühovnik! — po imeni Lnpricij je doživo, da ga je, ka se tüdi nam pripeti, Nicefor v nekšoj stvari razžalo, j kak njemi je Zamero 1 Či tüdi sta bila prle prijatela, ga je zdaj ne šteo več videti i od njega kaj čüti. O, Lapriclj, goreči dühovnik, šteri toti verno spunjavle^ svoje dühovske dužnosti, šteri se trüdiš, da óhraniš v ljüdstvi vero, štero Poganje preganjajo, pazi na strást v svojem srci! Kak öznanüješ ti drügim lübezen, či sam sovražiš? — Vej ne sovražita odgovarja Lapriclj, vej Nicefori nikaj božnoga ne želim. Nego naj hodi on po svojoj poti, pa jez po svojoj, jez pač ne maram za njega 1 — Ka eli ga istinsko neščeš Več prijazno nagovoriti? — Ne, neščem! — I tüdi pozdraviti ne, či ga sréča!? — Nel — I tüdi odzdravo ne, či te pozdravi on? — Tüdi ne! — O, Lap-ricij, Lapriclj, misli, Či ne hodiš v tmici 1 . . . Istinsko, ka se pripeti! — Preganjanje krščenikov je postanole vsikdar bole močno i tüdi Lapricija, zatoženoga, da je krščenik, so zgrabili. Te pa je z oroslanskov močjov trpo vse moke, dokeč so ga nazadnje ne obsodili na smrt i ga pelali na morišče.
•) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Prevzvišeni knezoškof v Dolnjoj-Lendavi. Čütenje, štero mamo v našem srci, se ne da popisati. Prišli so prevz. gospod knezoškof dr. Karlin k nam sv. firmo dem. Prišli so k sini k Benjamini naše lüblene države, Jugoslavije. Pozdrávlali smo jih kak Slovenci, pozdrávlali kak namestniki celoga Prekmurja, štero čüje od svojega višešnjega Pastira znovič reč i po strojem jeziki: Jaz sem dober paster! Vse je v radosti, vu veselji plavale že več dni. Na vulicah je vsaki spitavao samo end.Gda pridejo naš gospod?.. Pride brzojav (telegram), da v petek ob 12 vöri. Oprosti Prekmurje, da vu imeni celoga Prekmurja smo mi pozdravili milostivnoga püšpeka. Ne smo enoga jezika; ne smo ednoga mišlenja, ali itak je nam pripadío. Se je prišeo, tű je stopo na tla one zemle, štero ví tak preveč lübite, odkritosrčno lehko Povemo, da smo Prekmurje dobro zastopali, čütili smo, ka nam je v svojem govori povedao, da je mir prineseo med nas. — Prišeo je v Čakovec, kde ga je čakao g. Sever, bivši gerent z Dol. Lendave. Pozdravo ga je na kolodvori. Med tem je zalgrala vojaška godba. Salonvagon je hib na razpolago. — Vlak je prišeo ob 7,1 vöri v Dol. Lendavo. Tam ga je pozdravo g. dr. Lipovšek glavar iz Murske Sobote. Velka vnožina lüdstva je stala pred štacijo. Okinčano je bilo vse. Dosta zasluge je meo g. načelnik postaje pri tom sprejemi. Kak Prevz. stopi iz vagona, je zaigrala vojaška godba. Ta ga tüdi sprevajala notri v Lendavo. Konjeniki tam pripravljeni sb se pred njim jahali. Slavečki so bili postavleni trije. Pri prvom slavoloki pozdravi Prevz. gosta g. Horvat jurisf, domačin v imeni Prekmurja, dobrovolcov i v imeni onih 8 jezero Slovencov, ki so ostali v góthardskom okraji. Tüdi na te Pozdrav je g. gnezoškof prijazno odgovoro. Pri tretjem slavöloki ga je čakala deputacija javnih fukcionarov i obč. sosvetniki. Tü pozdravi Prevz. gospoda g Hribar, lendavski, župan v imeni lendavske občine. Ginljiv je bio Pozdrav tüdi hčerke g. BačičaVimeni vseh šolskih otrok. Potem so se Prevz. predstavi!! tam čakajoči gospodom. Ne je bila ni edna düša, šteroj bi nej meo kaj naš Prevz. gospod odgovoriti. — Blagoslovi vse. — Dühovništvo ga čaka pri cerkvenih vratah i ga sprevaja do velkoga Oltára. V cerkvi je bio blagoslov, na to je lüdstvo razišlo. Popeddne je g. knezoškof napravo Izlet v občino Čentibo i si tam Ogledao šolo. — Ob 8. vöri večer se začnola bakljada i serenada gosti na Čast. — Sprevod je stavo pred farofom. Pozdravni govor na g. knezoškofa je meo njegov sörojak g. dr. Leskovec. G. knezoškof se je zahvalo za manifestacijo i govorniki. Povdarjao je,
da je prišeo v imeni mira v lepo Prekmurje. Hoče, žele, da bi se narodnosti sporazumeíe. Omeniti moremo, da seje na večer D. Lendava lepo pokazala. Vsa okna so bila razsvetlena. — Program je bio na drügi den sledéči. Ob pol osmi boža slüžba, igrala je vojaška godba i spevao pevski zbor. Prav lepo! Po božoj slüžbi se začela firma. Pri firmi je bilo 1086 ženskoga spola. — Ob 1 vöri* je bio obed pri g. dekan!. Povabljeni so bili dühovnik!, g. dr. Leskovec, g. dr. Šabec g. Golob, i g. Koller, kantor. Prevzvišeni se- med tem razgovarjao čido Očinsko. Popol-, dne je pa naredo Izlet k sv. Trojici. Si je pogledao celo Prekmurje. — Na drügi den se začnola firma ob 8. vöri. Red je bio ravno kak v soboto. Samo za preminoče je bila posebna molitev. Po sv. meši je predgao g. dekan od sv. firme. Potem je predgao prevz. g. püšpek v slovenskom jeziki. ‘Cerkev je bila ščista puna. Višešnji paster pozdravi prekmursko verno lüdstvo »Pozdravlam Vas z veseljom, da ste ohranili sv. vero i tüdi jezik, v šterom vas je včio sv. Metod.* Zahvalimo se Bogi, da ste ravno ví Prekmurci vu velkih težavah ohranili vero, jezik, pa lepe krščanske navade. — Kak naslednik apoštolov prihajam v Vašo lepo župnijo. Srečen sam, da vam to naznanim, da te Odsegamao Čüli božo reč v jeziki, v šterom vas je včiő sv. Metod. Nato je prevz. gospod püšpek govoro od sv. firme. Na konci prosi lüdstvo, da ostane vörno svojemi plebanoši". — Po predgi je podelo nazvočim papov blagoslov. Vtis na navzoče je bio neizbrisah. Pri firmi je bilo 1013 moškoga spola. Hvala našemi gospodi ešpereši, šteri se je tak dosta trüdo za red. — Inteligenca je bila dva dni punoštevilno pri božoj slüžbi. — Po firmi je bio obed. Obslüžavao je tüdi svojo godovno g. ešpereš. Med obedóm se Pievzvišeni zahvali za gostoljubnost. Prosi navzočne gospode, predstavnike vseh uradov, da bi podpirali svojega župnika v vsakom' deli. Na večer si je Prevz. gospod pogledne ešče madjarsko mejo. — V pondelek so se milostiven püšpek odpelali v Dobrovnik. Blagoslovim ki Prihaja v imeni Gospoda 1
Ki so naročili evangelske knige, naj se zglasijo v uredništvi Novin. Žemličova tiskarna v Radgoni je dogotovila i je odava vezane po 30 Din.
D. Lendava. Našim evangeličancom je držao vüzemske svetke božo slüžbo, evang. bogoslovec Hari Leopold. Sami farniki so sklenili, ka do odsehmao, meli vsaki mesec edno slovensko predgo, gda so pa dvojni svetki, prvi svetešnji den bo tüdi slovenska predga.
Toča je pobila preminoči tjeden Štrigovo, Ptuj i okolico.
Na Martinišče so dali: vlč. g. Štefan Horvat so poslali, ka se je nabralo v sobočkoj fari dozdáj, Vse. vküp 1037 D, nabrano vbeltmskoj fari so nam poslali vlč. g. plebanoš Vadovič, Vsevküp 1528D. pa 1 Dolar. Imena darovalcov objavimo kesnej. Od župnijskoga "urada na Cankovi smo dobili. 261 D. Imena že objavimo. Kollar Janoš nabrao v Nemčovih 52 D. Durič Ivan nabrao v Gorici 107-50 D., Jančarič Mikl. nabrao v Nbršincih 72 50 D. Te trije zadnji só iz marijanska fare. Od župnijsköga urada na Cankovi smo znova dobili 258*50 D., tak tüdi od vlč. g. Vadoviča 1059 D., nabrano v Odrancih. Na gostüvanji pri IVanek Alojzij} i Brtala-nlč Mariji na Tišini nabrala Gumilar Matjaš pa Ciglar Ivan IGO D. (zadnjič vö ostalo), Bobovec Martin v Lipovcih nabrao 243 D. zadnjič 242 bilo Štampano). Beg plati! O le naprejI
Delavcov 220 trebe ešče za Belje, iz med teh 100 žensek po férmi. Zglasite se pri Kereci v Prosečkoj Vesi.
Država. 
Posirovelost kmetske mladine. Bitje po krčmaj v vinorodnij krajaj Štajarske so na dnevnom redi. Dečki se na svetke napijejo, potom podivjajo i v toj podivjanosti pride do bitja, štera se večkrat končajo s smrtjov eli s krvavimi ranami. Zadnjo nedelo so pri Sv. Trojici v Slov. Goricaj pijani dečki od Sv. Benedikta začnoli dražiti drüge dečke i začnoli so se biti i v tom boji je zgübo živlenje sabolski detič Nekrep. V Makolaj so se pijani dečki zbili tak, da jih je več melo krvave glave, ednomi so jo pa celo razbili, tak da je že drügi den vmro. (Vse to se godi tüdi pri nas v Prekmurji. Ta zlata vinska kaplica je tak dobra prijatelica, da
vzeme ljüdem pamet, da ji napravi hüjše kak živina i te se začnejo biti, smicati, klati. Kelko menje bitja bi bilo, či na sveti ne bi bilo toga velkoga sovražnika.)
Ogen v Belgradi. Trestoga aprila je v Belgradi vövdaro ogen v velkoj hiši, v šteroj je bilo več trgovin i delavnic. Ogen se je jako razširo i je napravo 2 i pol miljona dinarov škode.
Tovajije na Vüzem v Belgradi. Med vüzemskimi svetki so vdrli belgrajski tovaje v šest mest. V vsakom mesti so posegali bole po kinčaj. Škoda posameznij oškodovancov znaša od 5 do 20 jezer dinarov.
Svet.
Veliki viher v Ameriki. Iz Newyorka naznanjajo, da je po Južnoj Karolini i po sosednij državaj divjao pretekle dni strašen viher, šteri je povzročo nezmerno škodo. Viher je zrüšo cele vesnice i tüdi več varašov. Više kak 80 ljüdi je mrtvi, težko i lehko ranjeni pa na stotine.
Posvetitev stolne (püšpekove) cerkve v Linci. V Linci so posvetili novo püšpekovo cerkev. Slavnosti se je udeležilo več ministrov z ministerskm predsednikom Hainischom.
200 dijakov se je vtopilo. Iz Newyorka poročajo, da se je vtopilo na zapadnom bregi morja 200 koreanskij dijakov.
Amerikanska pomoč za Nemčijo. V Newyorki se je ustanovila posebna bančna sküpina (drüžba), štera priskoči na pomoč novoj nemškoj državnoj banki. Nemška banka dobi naskori 5 miljonov dolarov.
Novi polski kardinal. Polski listi poročajo iz Rima, da bo püšpek Cieplak imenüvani za kardinala.
Angleškiva poslanca v Belgradi. V Belgrad sta prišla dva angleškiva poslanca, šteriva je poslala vlada, da pozvedüjeta po gospodarskij i političnij razmeraj na Balkani, posebno pa v Jugoslaviji.
Zvünešnja politika.
Pogajanja med Rusijov i Belgijov. „Matin“ poroča iz Brüsla, da je ruska vlada pozvala belgijsko, naj obnovi politične zveze z Rusijov. Belgijska vlada je na to pripravlena i pogajanja med Rusijov i Belgijov naskori začnejo v Londoni.
Pošta.
A. Stanko. Kriva Palanka. Za volo plače bodi brez skrbi, Ar samo edne hodijo tebi, so brezplačne. Dominko Peter. Chicago. Od Vas i od vaše žene dobljeni. 130 Din. za krüh sv. Antona dobili. Razdelimo dar med sirote. Srčen pozdrav obema i poznancom. Majerhofer A. Chicago. Do 1. maja so penezi ešče nej prišli. Dajte je goriskati po banki, po šteroj ste je poslali. Frank Rožman. Cleveland. Peneze dobili i razdelili po vašoj želi. Bog plati. Knige prošene naročili, račun dobite.
MALI OGLASI
Konjske dirke so dnes 11. maja na Cveni.
Vapno, cement, deske,
(blanje), late i vseforme les za cele rušte küpite najfalej pri ANTON JANDLINA
stavbenom podjetji v Ljutomeri (Lotmerki).
Tü se delajo tüdi vsakovrstni načrti (plani)
i se prevzeme zidava pod i nad zemljov po najnišišoj ceni.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
TRGOVINA S PAPIRJEM IN IGRAČAMI.
Naznanilo!
Z odličnim spoštovanjem dam na znanje cenjenemu občinstvu, poznancom, i prijateljem, da dne 15. maja t. l. v Murski Soboti, (Cerkvena ul. 80) poleg rim. kath. cerkvi, odprem
trgovino s papirjem in igračami.
Vodja sem bil 15 let ravnotake trgovine Balkanjija, in 5 let trgovine Prekmurske tiskarne in se upam, da bodem vsem zahtevam zadostil ludi v bodoče. Prosim podpiranje od c. občinstva poznancev in prijateljev.	Z odličnim spoštovanjem Barnabaš Erdőšy
Tisk: ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.