Gospodarstvo Gospodarska konjunktura v inozemstvu Preteklo leto je v svetovnem gospodar- stvu malo utrdilo upanje, da bo po letih nazadovanja in rastoče bede vendar pri- šlo do preokreta in zupetnega zboljšanja gospodarskega stanja. V posameznih dr- žavah sicer še ni opažati enotnosti glede gi- banja konjunkture, vendar kažejo v on.h državah kjer konjunkturni razvoj še za- ostaja za svetovnim konjunkturn m razvo- jem. vsaj upanje, da novo leto 1934. ne bo slabše od preteklega Veliki evropski za- vodi zu proučevanje konjunktur so na podlagi gibanja produkcije in konsuma ugotovili, da je svetovna gospodarska kon- junktura dosegla najnižje stanje sredi le- ta 1932. Na tem najnižjem stanju depre- sije je konjunkturni razvoj vztrajal do lanskega leta, ki je v nekaterih velikih državah prineslo že zboljšanje, četudi še- le v manjšem obsegu Razvoj navzgor je bil tu in tam prekinjen; ponekod je prvim znakom vzgona sledila zopet reakcija, ki pa ni mogla izpremeniti splošne tendence rahlega dviganja navzgor. To velja pred vsem za Zedinjene drža- ve Severne Amerike. Po padcu dolarja je gospodarstvo v Zedinjenih državah v ne- kaj mesecih pokazalo prav občutno oživ- Ijenje. Ameriški gospodarstveniki so se očividno vdali prevelikemu opt mizmu in so preveč verovali v Rooseveltove ekspe- rmente za zboljšanje konjunkture. Prvr- mu naglemu vzgonu konjunkturnega giba- nja ki je sledil padcu dolarja, je čez ne- kaj mesecev v juliju sledila močna re- akcija. ki je trajala vse do srede novem- bra. V tem času se je precejšen del dose- ženega zboljšanja zopet izgubil, navzlic temu je b;lo stanje sredi novembra še ved- no ugodnejše, nego v istem času leta 1932 V drugi polovici novembra, zlasti pa v decembru, pa so se znova pokazali znaki zboljšanja. Ves lanski konjunkturni raz- voj v Ameriki je potrdil naziranjc, da tu- di z najdalekosežnejšimi ukrepi ni mogo- če preko gotove mere pospešiti konjunk- turni razvoj in da tudi proces zboljšanja potrebuje nekaj časa. Čeprav obstoja v Ze- dinjenih državah zanesljivejša statistika o gibanju brezposelnosti, vendar je verjetna cenitev, da je v teku enega leta število brezposelnih v Zedinjenih državah naza- dovalo z a preko 3 milijone delavcev. Seveda pa je še danes v Ameriki brez posla nad 10 milijonov ljudi Glede dolar- ja je treba še pripomniti, da se Zedinjene države doslej še niso poslužile sredstva inflacije za umetno zboljšanje konjunktu- re in je danes dejansko obtok denarja na- vzlic večji potrebi še vedno manjši nego pred letom dni. Bolj enotno je bilo lani gibanje konjunk- ture v Angliji, ki je z ukrepi za zboljšanje gospodarskega stanja postopala mnogo previdnejše in je v svoji novi finančni in gospodarski politiki pokazala več razume- vanja za stvarne možnosti. Zboljšanje v angleškem gospodarstvu je doseglo že raz- meroma velik obseg. V vseh industrijskih panogah, razen v bombažni in ladjedelski industriji, je zabeležiti povečanje produk- cije. Do konca leta je našlo zaposlenje okrog 900.000 novih delovnih moči, tako da je število brezposelnih ob koncu leta padlo na 2,340.000. Tudi angleški izvoz se je povečal za 8 do 10 odst., obrestna me- ra na trgu privatnih diskontov pa je padla že na 2 odst. Najugodnejši je razvoj v že- lezarski industriji, pa tudi premogovna in- dustrija kaže napredek, ki se vidi zlasti v tem, da se zopet obnavlja produkcija v opuščenih premogovnikih. Prav zanimiv je konjunkturni razvoj v Franciji, zlasti zaradi tega, ker tu ne pri- de v poštev nobena umetna injekcija v zvezi s poslabšanjem valute, kakor je to v Angliji in Ameriki. Sicer v Franciji kon- junktumo zboljšanje še ni doseglo tako ve- likega obsega kakor v Angliji, vendar tudi ni malenkostno. Francoska težka industri- ja je zabeležila proti koncu leta v prime- ri z decembrom 1932 povečanje produkci- je Z3 18 odst. Splošni produkcijski indeks je bil v novembru za približno 12 odst. višji nego pred letom dni. Zastoj pa je za- beležiti predvsem v rudarstvu, in sicer za- radi razmeroma visokih mezd. Občutnejše je tudi gospodarsko zbolj- šanje v Nemčiji. Ob koncu novembra je bilo v Nemčiji uradno zabeleženih 3,710.000 brezposelnih delavcev nasproti 5,360.000 ob koncu novembra 1932. Zmanjšanje brezpo- selnosti znaša torej po uradni statistiki 1,650.000 delavcev. Deloma je to zboljša- nje zaposlenosti pripisati raznim okolno- stim, ki niso v zvezi s konjunkturnim raz- vojem, vendar pa tudi strokovnjaki v ino- zemstvu cenijo, da se je dejansko število brezposelnih zmanjšalo za nad 1 milijon Zboljšanje konjunkture v Nemčiji izvira predvsem iz notranjega trga, kajti izvoz je lani kazal še vedno nazadujočo tenden- co. Kakor v Angliji, Franciji in Ameriki, se je tudi v Nemčiji povečala produkcija železarske industrije. Produkcija jekla je znašala v tem mesecu 730.000 ton nasproti 450.000 tonam v istem mesecu leta 1932. V ostalih državah razvoj ni enak. Tako vidimo, da se je gospodarsko stanje zbolj- šalo v Avstriji in Madžarski, dočlm Če- škoslovaška še ne beleži dvigajoče tenden- ce v gospodarski konjunkturi. Vsekakor ugodnejši razvoj pa ie zabeležiti v skandi- navskih državah, v Danski in Belgiji. Večji donos davkov v novembru Kakor znano, so že v septembru in ok- tobru državni dohodki nekoliko prekoračili ustrezajoče vsote iz 1. 1932. Sedaj objavlja firaačno ministrstvo tudi že podatke za november, iz katerih je razvidno, da so bi- li v tem mesecu državni dohodki (po pro- računu državne administracije) prav znat- ni. Znašali so namreč 627.6 milijona Din (108% v proračunu predvidenih dohodkov) nasproti 575.9 milijona Din v oktobru in 5!)5.6 milijona Din v septembru. Lani v no- vembru so dosegli 624.7 milij. Din. Dohodek od neposrednih davkov je v no- vembru znašal 2SS.8 milijona Din nasproti 239.9 milijona Din v novembru 1932, tako da je bil donos neposrednih davkov v tem mesecu za 28.9 milijona Din ali 12% višji nego ped enim letom, kar je pripisati strožji praksi pri izterjavaaju. Skupaj je znašal v razdobju september-novembe^r (to j« v zadnjih treh mesecih, za katere so nam na razpolago podatki) donos nepo- srednih davkov 664.5 milijona Din nasproti 556.9 milijona Din v istem razdobju 1. 1932 tako da je bil donos večji za 107.6 milijona Din. Posredni davki pa v tem mesecu niso po- kazali tako ugodnega rezultata Donos ca- rin je bil nekoliko večji nego v Istem me- secu 1. 1932. in je znašal 60.2 milijona Din nasproti 56.2 milijona Din v novembru 1932 Na trošarinah pa je bilo v novem- bru vplačanih !e 52.7 milijona Din to je za 13.6 milijona Din manj, na taksah pa 67.9 milijona Din, to je za 14.9 milijona Din manj. Nekoliko višji so bili dohodki od monopolov, ki so znašali 147.8 milijona Din in so bili za 8 milijonov Din večji ne- go v novembru 1932. Skupaj so znašali vsi državni dohodki po proračunu državne ad- ministracije v prvih 8 mesecih proračun- vskela leta 1933-34 4226.5 milijona Din, to je 91% v proračunu predvidenih dohod- kov. Zaposlenost v decembru Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal podatke o gibanju zava- rovanega članstva za mesec december. Iz teh podatkov je razvidno, da je bila zaposlenost preteklega leta na istj višini kakor v decembra leta 1932. Od novembra na december je zaradi sezonskih vplivov povprečno število zavarovanega članstva padlo za 3 672 članov, dočim je znašal padec v decembru 1932 3.173 in v decem- bru 1931 za 6.144 članov. Skupno število članov je znašalo 74.205 (v nov. 77.877). Sezonski padec zaposlenosti je bil sicer precej manjši nego v decembru 1931, ven- dar nekoliko večji kakor pred enim le- tom, kar je pripisati okolnosti, da se je v decembru ustavilo vsako delo pri regu- laciji Ljubljanice, v novembru je bilo baš zaradi tega za 489 članov več zavarovanih nego v novembru 1932 in je ta razlika v decembru docela odpadla, tako da smo imeli v tem mesecu za malenkost manj za- varovanega članstva nego v istem mesecu predhodnega leta, toda ta razlika znaša le 10 članov. Zanimivo je neenako gibanje pri moS- tem ln ženskem članstvu. Pri ženskem članstvu, ki beleži že vse zadnje mesece znaten prirastek nasproti up*rezajočemu mesecu predhodnega leta, se je ta prira- stek v decembru še povečal, tako da smo imeli 1.508 več zavarovanih članic nego v decembru 1932. Zato pa se je pri moškem članstvu povečal primanlkHai od 979 v no- vembru na 1.518 v decembru. V primeri r decembrom 1931 znaša pri- manjkliaj vseea zavarovanega članstva ie 7.446 članov, dočim je v novembru znašal ta primanjkljaj nasproti novembru 1931 še 9.918. Ponovno moramo pripomniti, da ta sta. tistika ne nuui popolne slike, ker v števil- kah ni vpoštevano rudarsko delavstvo, za- varovano v bratovskih skladnicah. Želeti bi bilo, da bi zaradi popolnosti statistike okrožni urad v Ljubljani vsak mesec ob- javil tudi tozadevno številko za rudarsko delavstvo vsaj v globalnem iznosu. Odstotek bolnikov je bil v decembru ne- koliko večji nego pred enim letom in je znašal 2.65 %, to je 0.63 % več. Dnevno zavarovana mezda je znašala povprečno 22.84 Din nasproti 23.44 Din v lanskem decembru in 25.19 Din v decembru 1831. Skupna dnevna zavarovana mezda pa Je znašala povprečno 1,695.000 Din nasproti 1,739.000 Din v decembru 1932 ter 2,057.000 Din v decembru 1931, tako da znaša pri- manjkljaj nasproti decembru 1932. dnev- no 44.000 Din nasproti decembru 1933 pa dnevno 362.000 Din. Precejšnja stabilnost našega nivoja cen Narodna banka je objavila indekse cen v trgovini na debelo za mesec december, iz katerih je razvidno, da je nag nivo cen proti koncu leta za malenkost pooustil, do- čim se je, kakor znano, v oktobru in no- vembru nekoliko dvignil. Totalni indeks cen (račjnan na bazi 1926 = 10q) je zna- šal v decembru 62.3 nasproti 63.1 v novem- bru in 61.5 v oktobru. Indeks cen rastlinskih proizvodov je po- pustil za 1 točko, od 58.7 na 52.7. in sicer zaradi slabejših cen pšenici, koruzi, fižolu in češpliam. edino vino se ji nekoliko po- dražilo. Indeks cen za živino in živinske proizvode je nazadoval za 1.1 točke., in sicer od 58.2 na 57.1. Nazadovale so predvsem cene perutnini in jajcem, prav tako cene svinjski masti in slanini, dočim j? narasla cena sirovim kožam. Indeks cen mineralnih proizvodov je nebistveno popustil od 76.3 •-> "H t? Indeks cen industrijskih ri,ro;7vo- dov pa je nazadoval za 0 7 točke, od 69.1 na 68.4. in sicer zaradi nižjih c^n moki in bombažnim tkaninam. Stanje našega nivoja cen v primeri s prejšnjimi leti nam kaže naslednja primerjava: Indeks cen decembra rast. živ. ind. totalni 1928 130.8 108.0 93.9 104.1 1931 70.6 58.6 68.5 67.2 1932 61.6 57.3 68.1 64.8 1933 52.7 57.1 68.4 62.3 V primeri z decembrom 1932 se naš nivo cen ni prav nič dvignil, navzlic zunanji oslabitvi dinaria. Totalni indeks je bil celo za 2.5 točke nižji nego pred enim 1 'toni. Indeks cen živini in živinskih proizvodov ter indeks cen ind jstrijskih izdelkov no kažeta v primeri s predhodnim letom nika- kib bistvenih sprememb, le indeks cen rast- linskih proizvodov je precoj nižji, kar ie v prvi vrsti pripisati okolnosti. da so bilo lani precej višje cene našemu žitu. zlasti' pšenici, ker ie bila pšonična letina 1932 zelo 6laba. tako da nismo imeli potrebe no izv>zu in se je nnša cena pšenici zaradi tega gibala prfeei nad izvozno pariteto. Cene izvoznih in možnih predmetov. Indeks cen glavnih izvoznih predmetov je v decembru nazadoval od 61.0 na 59.2. do- čim se H1 indeks cen glavnih uvoznih pred- metov dvignil od 73.3 na 73.5. S tem se ie razlika med tema dvema indeksoma za nas poslabšala, dočim smo v novembru za- beležili izboljšanje c#>n izvoznih predmetov pri le neznatnem povečanju indeksa cen uvoznih predmetov Če primerjamo gibanj0 indeksa o*n glavnih izvoznih predmetov in elavnih uvoznih predmetov, dobimo nasled- njo sliko: Indeka cen izvoznih uvoznih meseca predmetov razlika 1928 117.4 95.2 -f 22.2 1929 104.7 86.6 + 18.1 1930 79.4 72-8 + 6.6 1981 66.6 65.1 + 15 1932 57.9 73.7 —15.8 1933 59.2 73.5 — 14.3 ivaitor viaimo iS J = ^imicijavr, sv t»3 izvršile zadnja leta precejšnje spremembe v cenah glavnih izvoznih in uvoznih predme- tov, in sicer nam v škodo. Medtem ko je bil v decembru 1928 indeks cen izvoznih pred- metov za 22 točk višji nego indeks cen uvoznih predmetov, je bilo v zadnjih dveh letih obratno. Od leta 1928. so cene naših glavnih izvoznih predmetov padle tofno n* polovico, dočim so • teh 6 letih cene »lav- nih uvoznih predmetov padle komaj za 23*/». To pomeni v drugih besedah, da moramo danes izvoziti po količini za okrog polovico več naših pridelkov, kakor v letu 1928., te hočemo v inozemstvu z izkupičkom izvoza kupiti isto količino uvoznega blaga. V tem, za nas neugodnem gibanju uvoznih in ir voznih cen tiči eden gla-.mih vzrokov naših gospodarskih težkoč. Gospodarske vesti — V trgovinski register ne je vpisala nastopna tvrdka: Ruška tekstilna indu- j strija F. Vlach, Ruše (tkalnica, barvarna. I izdelovanje običajnega perila in prodaja tekstilneea blaga na debelo.) = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnika Save Gejustibeka, zakup- nika menze Oficirskega doma v Ljubljani, Meteljkova 2 (poravnalni upravnik Fran Tomnžin, Ljubljana. Livada 21; poravnal- ni narok 7. februarja ob 9., prijavni rok do 26. februarja). = Dobave. Komanda pomorskega arze- nala Tivat sprejema do 22. t. m. ponudbe giede dobave 1 asinhronskega motorja, do 24. t. m. pa glede dobave 1800 m kabla in 900 in žice. Direkcija drž. rudnika Senj- s:ki rudnik sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 350 komadov karbidnih sve- tiljk. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 25. t. m. ponudbe glede doba- ve 10.000 kg karbida in 4 komadov usnja- tih jermen, do 1. februarja pa glede doba- ve 15 sodov masti za jamske vozičke. Dne 9. febr. se bo vršila pri direkciji pomor- skega prometa v Splitu ofertalna licitacija glede dobave kovinskega materiala. 12. februarja gled dobave nafte in petroleja, 16. februarja pa glede dobave maziva. — Dobava smučarskih čevljev. Dne 22. t. m. se bo vršila pri upravi III. oddelka zavoda za izdelavo oblačil za vojsko v Za- grebu ofertalna licitacija glede dobave 5500 parov planinsko-smučarskih čevljev. Borze 5. januarja- Na ljubljanski borzi sta se devizi New- vork in London le nebistveno okrepili.. Av- strijski šilingi so v privatnem kliringu no- tirali 9.10 — 9.25 brez zaključka (v Zagre- bu so se trgovali po 0.08. v Beogradu po 9.08 in 9.03). V grških bonih je bil promet v Zagrebu po 31 in v Beogradu po 34.50. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala nespremenjeno po 296.50 in 297. Promet je bil še v 8Blai- rovem posojilu po 38 in v delnicah Privil. agranie banke po 237. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2298.48 — 23f)9.54, Berlin 1360.14-1370 94, Bruselj 794.96 do 798.90, Curih 1108 35-1113.85, London 185.53—187 13. New York 3591 61_3619 87. Pariz 224.57-225 69. Praga 170 12—170.98. Trst 300.57_302 99 (premija 28.5%) Av- strijski šiUng v privatnem kliringu 9.10 do 9 15. Zagreb. Amsterdam 2298.18—2309.54, Berlin 1360.14—1370.94. Bruselj 794.96— 798.90, London 185.53—187.13, Milan 299.90 -302.97, Newvork kabel 3613.26_3641.87, Newyork ček 3o91.61_3619.87, Pariz 224.57 —225.69, Praga 170.23—170.98, Zurich 1113.85—1108.35. Curih. Pariz 20.26, London 16.76, Newyork 325.50, Bruselj 71.7250, Milan 27.16, Madrid 42.5750, Amsterdam 207.55, Berlin 122.95, Dunaj 57.SO, Stockhlom 86.50. Oslo 84.25. Kobenhavn 74.90, Praga 15.35, Varšava 58.05, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 1097. London 29 50. Milan 47.59. New>'ork 569.77, Pariz 35.55. Praga 25.81, Curih 175.17 100 S v zlatu 128 S nap. Rfekti Ljubljana. Vojna škoda 296 — 297, 7"'® investicijsko 54 — 55. 7% Blair 35- — 36. 8»/o Blair 38 _ 40, 7"« Drž. hipotekama banka 52 den., 4°/o agrarne 26 den., 6°/'o begluške 36.50 den. Zagreb. Državne vrednote: Votna škoda 296.50 297. za februar 288—290. za marc 287.50-288.50. za april 287_2S8. 1% invest. 54 56, 4% agrarne 26.50—30. 1% Blair 35.50—36. S% Blair 38.50—39. 6% begluške 37.75—38 50: bančne vrednote: PAB 226.50 237; Industrijske vrednote: Sečerana Osijek 120__130. Trbovlje 125—135. Beograd. Vojna škoda 298. 296.50 zaklj. za februar 292.50 zaklj., 1% invest. 56. 54.50 zaklj.. 4% agr. 28.50 zaklj, 6*S be*!u£ke 39.50. 38.10, za.klj. $% Biair 38.50-40. 1% Blair35.50—36.50. Nar. banka 38-30— 3900. PAB 235.50 233 Dunai Državne železnic? 16.48. Trbovelj- ska 12.48 Alnine Montan 9 35 Blagovna tržišča iriTn + Chicago. 5. januarja. Za5?tni tečaji: Pšenica: za maj 84.875. za julij 83.375, za september 84.50; koniza: za maj 52, za ju- lij 53.75. + Ljubljanska borza (5. t. m.) Tenden- ca mirna. — Nudijo se (vse za slo- ^nsko oostaio. plačljivo v 30 dneh); p8°ni (no m'pvaki »arifiV hačVa 70 «n rv> 140 — 142.50: sremska in buramjska, 78-79 kilogramov po 137.50—140; koruza (po na- vadni tarifi): promptna no 125 — 127.50. nova suš^n* 115 — 117.V. nova sušena za januar 122 50 — 125: moka: baf-n po 240 _ 245. banatska no 250 — 255. + Novosadska blagovna borza (5. t. m.) Tendenca mirna, promet ie b'l s'ab — Pšenica: haška okolica Novi 51 - oŠ Ječmen: haški jrprnKti «4'65 Vo - K«r«»-» in sremska stara 70 — 72: nova 47 — 49: nova sušena 62 — ^4. b°natcVn stara 67 do 69. nova s.išena 59 — 61 **oka: b*ška bfinatska »0«« in »0?®« 165 — 185: »2« 145 _ 165- »5» 125—145- "-6r 0"7 50 -10750 .7. 72.50 - 82.30: >8,? 65 - 70: «1">vonskf» in »Ogg< 16fl — 17T: *<2t 140 - 160: 120 - 140: 97.50 •'« 107-50; ,7« 7250 _ 8250; >8< 65 — 70 Otrobi: baški. sremski 54 — 56; banataki 50 - 54. Fižol: baški, eremski 127.50-130. + Somborska blagovna borza (5. t m.) Tendenca nespremenjena, promet 08 vng. Pšenica: baška, okolica Som bor in gornie- baška 89 — 91; erednjebašk« 92 — 94; ba- natska 88 — 90; banatska potiska 92 — 04; baška potiska in slavonska 93 — 95. Koru- za: baška nova 46 — 48; sr emska nova 48 — 50; baška in sramska sušena 62 — 64; baška stara 70 — 72. + Budimpeštanska terminaka borza (5. t. m.) Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: za marc 7.67 — 7.68. za maj 7-88 do 7.80; koruza: za maj 7.87 _ 7.90. 2IVINA -f živinski sejem v Ptuju. Na živinski sejem dne 2. tn 3. t. tn. je bilo prignanih 110 krav, 46 telic, 105 volov, 15 bikov in 86 konj, skupaj 363 glav; prodanih pa je bilo 136 glav. Cene so bile naslednie: kra- ve 2.50 do 3.50 Din, telice 3—4.50, voli DO 3—4. biki po 3_4 Din za kg žive teže. Konji so se prodajali po 650 do 2650 Din za komad. Na svinjski sejem pa ie bilo pripeljanih 31 prascev in 93 svinj. Prasci so se prodajali po 105 150 Din za komad. svinje pa po €.50—7.3 Din za kg žive teže. Zadnji tržni dan se je prodajala lepa sla- nina po 12 do 14 Din za k«. vlNU -f Vinsko tržišče v dravski banovini (3 t. m.) Situacija prejšnjega tt-dna nespre- menjena. V kupčiji vlada precejšnja stag- nacija. Cene nekoliko popuščajo le pri na- vadnih kmečkih me>šanih vinih, medtem ko sortna vina, ki so po večini v trdnih ro- kah, ne gredo izpod 5 Din liter na me- stu. odnosno nakladna postaja. Zahtevajo zanje fi.50 6 Din, za finejša in polnejša pa 6—7 Din. Zaradi tega segaio vinski trgovci močno po cenejših dalmatinskih ia savskih vinih, zlasti tugi, ker so milejša. Glede kislinske milobe se pa tudi dravska vina sama od sebe znatno Izboljšujejo Vinske kupčijske in konsumne razmere pa niso v drugih banovinah naše države io tudi sosednjih dražavah (Italiji. Avstriji, Madžarski) prav nič boljše. Po časopisnih poročilih so drugod cene še 7meme:še ka- kor pri nas, a konsum še slabši. Vse ima na boljši konsum pomladi. Start borovški pravljični svet Motiv iz Podkorena: v ospredju Spik (2472) in Skrlatica (2783) Kranjska gora, 5. januarja. Ko pokriva visoka snežna odeja borov- ška polja in pritiska krivec z vso strupe- nostjo, da prisili staro in mlado v bližino tople lončene peči, se radi bude človeku spomini na »stare, dobre čase«. Spomini se ti tem bolj vsiljujejo, ko zreš na današnji kulturni svet, ki zna ceniti zimo vse dru- gače, kakor smo jo mi v svojih mladih le- tih. Star Borovec je ob prvem mrazu za- mašil vse razpokline v svoji bajti z žaga- njem in mahom, zadelal nepotrebne odprti- ne v hlevu z gnojem, trdno zaprl okna v hiši in čakal na prvi sneg, ki mu je omo- gočil vožnjo sena iz visoicoležečih senikov. Cepil je drva in krmil živino. Ko mu je v predpustnih dneh zmanjkalo dela, se je že- nil, ali sam aH je sinu preskrbel nevesto aH pa omožil svojo hčer. To so bili najve- selejši dnevi v letu, ki se nikdar več ne povrnejo. V naslednjem naj otmem pozab- ljivosti nekaj prizorov iz borovškega zim- skega življenja, kakršni so se dogajali še pred pol stoletjem in o katerih današnja mladina ničesar več ne ve. Največje veselje za nas samosrajčnike je bilo tedaj pozimi, ko sta prišla krojač ali čevljar z vsem svojim štabom v štero. Vse boljše hiše, zlasti take z večjimi dru- žinami, niso namreč naročale obleke in obutve v delavnicah, temveč so pozvale domače mojstre na dom, kjer so dobili ro- kodelci že vseh vrst blago pripravljeno za izdelavo. Seveda samo domače blago. De- lali so od ranega jutra pozno v noč. Zve- čer so prišli v posete še sosedi in bila vam je domača zabava, da današnji rod niti pojma nima o načinu, kako se je znal za- bavati stari svet. Glavno vlogo so imeli pri takih zabavah vsekakor strahovi. Čevljar Aržen, komaj je zasedel svoj trinožnik, je že tudi pričel pripovedovati razne zgodbe iz domačih in tujih vrtov. Vedel je za vsako hišo, kjer je opominjalo; pravil je. da hodita po Ve- liki Jami bela žena in na Križnici mož ve- likan. V Smrinju pa da pleše v krogu sam peklenšček. Pripovedoval je, kdaj imajo mrtveci svojo polnočnico in kako neki okostnjak krade olje iz svetilke, zvane več- na luč, da se maže z njim po koščenih be- drih in tako baje preganja revmatizem. Nas otroke, ki smo bili vtaborjeni v grebi- ci (na zapečku), je mož popolnoma oplašil in starši so imeli z nami velike križe, pre- den so nas mogli spraviti k počitku. Mar- sikdo se je teh vkoreninjenih strahov otre- sel šele v pozni moški dobi Moderni svet ne pozna strahov, zato je pa tudi idealiz- ma vedno manj, posebno med današnjo mladino. Miklavž in parklji so star slovenski obi- čaj, pri Borovcih s to razliko, da so posa- mezni parklji včasi že 14 dni pred Miklav- ževim večerom rogovilili po vasi, češ, da posiušajo, kako mladina uboga in kako se uči. Pri tem nadzorstvu se je navadno do- godilo, da je pritekla kakšna Špelca ali Jo- hanca domov črna ko dimnikar. To speci- aliteto so ohranili parklji vse do danes in vsaka Borovšica ostane na kritični večer rajši v svoji kamrici, da se ne bi izpostav- ljala prijetnosti sorodstva s Culukafri. V adventu so se takrat pojavljale pehte babe (pehtre). To so bile hudobne žene čarovnice, ki so prinašale nesrečo posamez- nikom v vasi. Srečavali so jih navadno po- nočnjaki. Letale so okrog v belih oblači- lih z razmršenimi lasmi ali pa so se po- javljale kot vešče v bliž:ni Podkorena (iz- vir Save, močvirje). Priljubljeno bivališče jim je bila Črna Vopa v Vitrancu. Je to ogromna votlina v goro, pred katero smo imeli bosonožci velik respekt. Okrog novega leta so prihajali preko Ko- renskega sedla iz Korotana bedanci. Mož- je kosmatinci, ki so imeli zlasti mladino na piki. Gorje porednežem! Da bi bil le prestopil prag domače hiše pj večernem zvonjenju, zagrabil bi ga bil bedanec in od- nesel v goščo Karavank. Toda tudi takrat- na mladina je bik podjetna. Da prežene divjake, se je zbrala vsako leto pa večer pred sv. Tremi kralji vsa podkorenška va- ška mladež, ki je bila pobrala doma vse ži- vinske zvonce, goveje in ovčje, nekatere prav ogromnih dimenzij, in zvoneč, tuleč in ropotujoč gnala našemljenega bedanca. prav do današnje državne meje. Pogon se je seveda vedno posrečil in kmet kakor srenja sta se spet lahko oddahnila za eno leto. Ta navada se je ohranila do današ- njih dni. Podobno vlogo, kakor pehte in bedanci so imeli kozobrinL Ta pasma strašil je pri- hajala navadno od Trbiža sem in divjala preko Vršiča v Trento. Odrasle je zelo strašila mrtvaška ptica (skovir, tudi čuk). Kjer se je oglasila, tja- kaj je prišla smrt. Pomladi in jeseni so bile na dnevnem redu divje jage (ptice se- livke, posebno žerjavi). To vam je bil pri- zor, če je kak star očanec zaslišal ponoči na prostem vriščanje v zraku. Domačih du- ri ni odprl, ampak jih zbil, da so skočile iz tečajev, tako se mu je mudilo pod vami krov. Še nekoga smo se kratkohlačniki poseb- no bali. Mrtvaških kosti. Pri več cerkvah, okrog katerih so bila pokopališča, sc v pri- meru pokopa starega greba nestrohnele ko- sti niso položile nazaj v nov grob. marveč so jih zložili lepo simetrično v poseben, za to določen prostor, imenovan kflrnar. Tak prostor je imelo tudi staro borovško poko- pališče. (Kolikor mi je znano, je še danda- nes taka grobnica na Trbižu. Vedno smo jo obiskali, kadar smo romali na Sv. Vi- šarje). Največja kazen odnosno grožnja v nekdanji enorazrednici ie bila: -Ako ne boš priden, boš šel na kost:«. Čeprav nihče ni doživel časti, da bi dela! družbo okost- njakom, je vendar in™el-a--izrečena grožnja vedno usneh. Strah je b;lo t;sto vzgojno sredstvo, ki ie vedno učinkovalo pri borov- ških prodajalcih platna. Josip Lavtižar. Darujte za nesrečne poplavtfence Ivan Albreht: Silhueta — Ti sploh nisi sodoben človek, je re- kla Amanda in nejevoljno skomignila z rameni. Mladi mož, ki je gledal božan- stvo v tem razvajenem dekletu, se je zdrznil. — Kaj bi pa moral napraviti, da si pridobim pravico za sodobnost? — Ne vera. 2e samo to vprašanje do- kazuje, kako si povprečen in majhen. Mladi mož je prebledel. Leto dni je upal in čakal, kdaj bo smel prvič biti z Amando sam in ji razodeti, kaj čuti zanjo, zdaj pa ga udari ženska s takim očitkom. Nemo se je naklonil in odšel. Gospa Verena, Amandina mati, je bila nekoliko razočarana in skoraj vznemir- jena. ker se .je gost tako nenadno poslo- vil. Z očmi je vprašala Amando. kaj naj to pomeni, z ljubeznivo besedo pa je omenila gostu, da želi skorajšnjega svi- denja. — Kako to? je hotela vedeti gospa Verena. ko sta bili s hčerko sami in je bila soba polna Amandinega smeha in vonja r>o venečih rožah. — Ne vem, mama, se je poigravala lepotica z zlato zapestnico. Dolgočasen je ta človek in povprečen. Ali se ti ne zdi? Nič sodobnega ni na njem. — Mislim, da se motiš, je bila gospa Verena nejevoljna. Od vseh, ki se ti bli- žajo, se mi zdi edini — — Nikar no, mama! Pojdiva rajši v kino; doma itak nimava kaj početi. — Gospe Vereni je bilo tesno. Vso noč ni imela miru. Ko je zjutraj nato pre- birala časnik, je skoraj omedlela. — Amanda! Hčerka je še v lenobni dremavici sa- njala v svoji spalnici. — Amanda! — Kaj pa želiš, mama? V rožno svileni pižami je bila kakor cvetoča vrtnica, ko je stopila v gospe- jino spalnico. Gospa Verena ji je trudna pomolila časnik: — Samo poglej! Amanda je čitala in se stresla. — Mr- tev?! On. — Zaradi nje?! Čisto tiho je zdrknila ob materini po- stelji na kolena. — Le zakaj. — Saj sem ga vendar tako toplo ljubila. Soba je bila polna Amandinega joka. Iz salona je silil semkaj vonj umirajo- čih rož kakor dih smrti. Citajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET"