Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo ie v Mariboru, Ruska cesta, poštni predal 22, Rokopisi se ne vračaijo. Nefrankirama pisma se ne 6prejemaio. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in sociialne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu_ stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 27.	Sobota 29. marca 1930.	Leto V.
Avstrijsko delavstvo v borbi proti izjemnemu zakonu.
Svobodne strokovne organizacije
proti podjetniškemu terorju.
Meščanski svet in avstrijska vlada menita, da je prišel trenutek, ko je mogoča uspešna borba proti delavstvu, ki je oslabljeno po nezaposlenosti in kupni moči. S tem se pridružijo za delavstvo težkim gospodarskim bojem še politični. Nastopila je politika sovraštva in jeze na organizirano delavstvo. Delavstvo hočejo z izjemnim zakonom spraviti ob v$e pridobitve in razentega s pravim kaznilniškim zakonom sankcionirati zniževanje mezd pod pretvezo, da se mora vsakemu delavcu omogočiti delo, naj bo kakršnegakoli mišljenja. Uničiti hočejo pridobitve strokovnih organizacij in sicer s pomočjo indiferentnih sebičnežev, kršiteljev solidarnosti in s pospeševanjem iz-dajalstva med delavci. Kdor bi tlačitelje mezde, te škodljivce, le postrani pogledal, mora biti kaznovan s strogim zaporom.
V svobodnih strokovnih organizacijah organizirani delavci zahtevajo od svojih tovarišev v delavnici solidarnost in da prispevajo k stroškom za obrambo kolektivne pogodbe, katere dobrote tudi uživajo, in da so solidarni pri obrambi delavskega življenskega položaja. Toda podjetniki vedo žal mnogo bolje, kakor marsikateri delavec, da so strokovne organizacije prava sila v obrambi delavskih interesov in najboljše orožje v gospodarskem boju ter da bi bili delavci brez organizacij ne le brezpravni, marveč popolnoma izročeni pohotnosti podjetnikov in njih neomejenemu izkoriščanju. Zato je potreben boj proti strokovnim organizacijam. Tako mislijo.
Ta zakon za znižavanje mezd in plač, za poslabšanje življenskega položaja delavstva bi pa obenem izpodkopaval tudi kulturni dvig delavstva.
Če bi bili, kakor je tako lepo zapisano, vsi ljudje pred zakonom enaki, potem bi morali že zdavnaj napraviti antiteroristični zakon proti prisilnim organizacijam kartelov, apotekarskim in drugim podobnim meščanskim združenjem.
Toda predvsem protiteroristični zakon proti podjetnikom.
Državna konferenca svobodnih strokovnih organizacij je zbrala bogat materijal o terorju, ki ga izvajajo podjetniki, gospodarsko močni, proti gospodarsko slabim, proti delavcem.
Grozovite obtožbe so bile, ki so bile navajane in vsak posamezni govornik je podprl svoje obtožbe z dokazi. Tako je na primer teror alpinske heimwehrske družbe tako nesramen,
da je ta družba že samo, ko je prejela pismo od organizacije, takoj in brezpogojno odpustila vse prizadete delavce in nameščence.
V salzburških lesnih obratih so že ponovno skušali delavci voliti obratne svete po zakonu, ki je že enajst let v veljavi. Podjetniki izjavljajo, da ne trpe obratnih svetov in vsak kandidat za obratni svet je ta-koi odpuščen.
In kako je v državnih obratih? e0} povedo delavcem neženirano: »oaj veste, da je vlada krščanskosocialna, veste, kakšnega mnenja je, orej, če vam je služba pri srcu, potem vam priporočamo, da izstopite ,z sv°bodne organizacije in vstopite v kisčanskosocijalno.
Nemška vlada demisijonirala.
Socijalisti za izboljšanje projekt, zakona o zavarovanju brezposelnih.
Že dalje časa je vladalo med frakcijami vladne večine spor. ker so socijalisti dosledno odklanjali revizijo zakona o zavarovanju1 brezposelnih, v smislu predlogov meščanskih strank. Ker pri pogajanjih med posameznimi frakcijami ni prišlo do sporazuma v tem; vprašanju, se je kancler Miiller odločil podati demisijo celokupne vlade. — Vzrok demisije pa ne leži samo v tem vprašanju, ampak v kolebanju vlad-
nih meščanskih strank v vprašanju finančnih reform.
Meščanske stranke bi rade izvedle sanacijo nemških financ po predlogih industrijcev, čemur se pa socijalni demokrati seveda upirajo. Vprašanje brezposelnega zavarovanja je bilo torej le dobrodošel povod socijalni demokraciji, da je zrušila sedanjo koalicijo. Kombinacije glede sestave nove vlade so v tem trenutku še preuranjene.
Desniiarski kurs v Franciji nima večine
Tardieu nima zaupanja zbornice.
Tardieujeve metode so ustvarile v francoski zbornici prave zmede, V zbornici je sedaj opozicija proti večini in opozicija proti njegovi vladi poleg večine in manjšine. Pred zbornico pride Youngov načrt in proračun, ki se naj hitro odobrita. Toda proti Youngovemu načrtu so se jeli upirati desničarji, češ, da daje preveč koncesij Nemčiji. Položaj proti vladi so izrabili tudi socijalisti ter zahtevali, da se važna predmeta obravnavata prej v odsekih. Verjetno je, da Tardieu v kratkem pojde.
Francija gre na levo.
V	nedeljo se je vršilo v Franciji sedem dopolnilnih volitev. V petih
volilnih okrajih so silno narasli levičarski glasovi. Tako se je dvignila socialistična stranka v petih volilnih okrajih od 10.010 glasov leta 1928 na 15.034 glasov pri dopolnilnih volitvah. V volilnem okraju Quidperbe v Bretagni je zmagal sicer pri ožji volitvi radikalni socijalec, vendar so pridobili tudi tukaj socijalisti 1200 glasov več kakor zadnjič. V okrožju Bergerac so dobile kartelirane stranke 1500 glasov več kakor zadnjič, desnica pa je izgubila okoli 3000 glasov. Socijalisti so tudi v okrožju Dreux spravili radikalnega socijalca po glasovih na drugo mesto. — Reakcija ima torej v Franciji slabo žetev.
Dve leti Se ne bo volitev v Angliji.
Macdonaldovo pismo.
V	pismu krajevni organizaciji svoje stranke izjavlja Macdonald, da je program angleške delavske stranke tako važen, da mora ostati delavska vlada vsaj dve leti na krmilu, da ga deloma izvede. Volitev ne bo kljub močni opoziciji. Le v skrajnem slučaju, če bi nasprotniki onemogočili delo, kar pa je skoro neverjetno, bi vlada izvedla nove volitve v parlament.
*	* *
Sporazum med angleško delavsko stranko in liberalci.
Prav na viden način poročajo meščanski listi, da se je angleška delavska vlada sporazumela z liberalci glede delovnega programa za določen čas. Mi še nimamo o zadevi točnega poročila, a če delavska vlada
ne more, ker je v parlamentu v manjšini, izvesti ne podpor za nezaposlene, ne rudarskega zakona, ne dogovora z Indijo glede samouprave, potem je jasno, da mora nekaj storiti, kar omogoči izvedbo te zakonodaje. Druga stranka v angleškem parlamentu so konservativci, ki vse predloge delavske vlade odklanjajo, da bi strmoglavili delavsko vlado.
Naloga delavske vlade je torej, da izrabi vse politične pomočke proti tej reakcionarni stranki — v interesu angleškega delavstva, zlasti pa politično in socijalno tudi v interesu Indije.
Taktični dogovor, če je resničen, ni torej noben zakon z liberalci. Stvarno bomo pa ob priliki še poročali o zadevi.
Delegat Huppert je na konferenci podjetnike prav dobro označil, ko je rekel: Izjavljam javno — in hočem to pred vsakršnim forumom dokazati, da so
avstrijski podjetniki nesposobni voditi obrate.
Glavna zveza industrijcev je nesreča Avstrije in nesreča avstrijske industrije.
Toda to je povsod tako. Gospodje se malo brigajo za gospodarstvo, zato pa širijo in netijo sovraštvo do delavcev. Na obubožanju in izstradanju delavcev mislijo, da bodo gospodarstvo zgradili. In ne le v industriji, tudi v kmetijstvu, na veleposestvih se vrši isti sistem preganjanja delavskih zaupnikov.
Strokpvna konferenca je sklenila braniti svoje postojanke in izrekla najodločnejši protest proti temu, da bi se
izdajalcem delavstva dajalo zakonito varstvo.
Strokovne organizacije so vedno odklanjale vsakršno usiljevanje pre-
pričanja, ker so o svojem pravem stališču uverjene.
Zastopale so vedno, kakor je to pravica vsakega državljana v državi, enotnost in sklenjenost v obratu, ker je le to način, da se delavstvo ubrani pred prevelikim izkoriščanjem in poslabšanjem mezdnih in delovnih razmer.
Namen podjetnikov je, poslabšati tudi socijalno zakonodajo in odprava osemurnega delavnika. Tega pa organizirano delavstvo ne more dopustiti.
Energičen boj avstrijskega delavstva.
proti nameravanemu zakonu o »terorju« v obratih. Te dni se vrši v vseh dunajskih okrajih več sto protestnih shodov organiziranega delavstva. Dasiravno so zaoje izbrali največje dunajske dvorane, je naval tako velik, da se morajo na vsakem shodu vršiti še kar po dva in trije paralelni shodi.
Proračun dravske banovine.
Redni proračun za leto 1930 — 136 milijonov dinarjev.
Kakor poroča uradni dopisni urad, znaša celotni proračun za dravsko banovino:
136,062.286 Din.
Proračun banovinskih podjetij in ustanov pa izkazuje 31,176.603 Din dohodkov in 29,342.739 Din izdatkov, tako da je izkazan presežek v znesku 1 milijona 833.864 Din.
Redni proračun.
Glasom službene objave je razdeljen proračun v naslednje glavne postavke:
Dohodki.
Državne dotacije 30,886.622 Din; prebitek dohodkov banovinskih podjetij in ustanov 1,833.864 Din; takse in doklade 85,680.000 Din; razni dohodki 17,661.800 Din.
Izdatki,
Banska uprava, centralni urad 11 milijonov 904.249 Dinj kmetijski oddelek 14,337.871 Din; prosvetni oddelek 8,891.418 Din; tehnični oddelek 31,028.479 Din; oddelek za soc. pol. in narod, zdravje 41,357.189 Din; oddelek za trgovino, obrt in industrijo 3,483.303 Din; agrarne operacije 772.000 Din; banovinski dolgovi 11,000.000 Din; razni izdatki 13 milijonov 287.777 Din.
Proračun banovinskih podjetij.
Proračuni banovinskih podjetij in ustanov predvidevajo:
Izdatki: 29,342.739 Din.
Dohodki: 31,176.603 Din.
Cisti dobiček:	1,833-864 je izka-
zan v proračunu rednih dohodkov.
Med dohodki tvorijo najvišjo postavko trošarine na alkoholne pijače v znesku 35,800.000 Din. Na drugem mestu je donos doklad 40 odstotkov k državnim neposrednim davkom v znesku 30,800.000 Din.
Proračun dravske banovine se da le deloma primerjati s proračuni bivše mariborske in ljubljanske oblasti. Proračun ljubljanske oblasti je znašal za minulo leto 69.7 milijonov dinarjev, proračun mariborske oblasti pa 63 milijonov dinarjev.
*
Proračun dravske banovine je potrdil finančni minister z odlokom z dne 21. marca t. 1.
Ženevska trgovska konvencija sklenjena.
Države je ne podpisujejo.
Na ženevski konferenci, kjer so se posvetovali o carinskih razmerah v osrednji Evropi, je bila sklenjena konvencija, ki jo je podpisalo 11 držav, 12 pa ne. Konvencije niso podpisale med drugimi: Jugoslavija, Če-hoslovaška, Poljska in Madžarska.
Nacijonalni boj Indijcev.
Pričetek izvajanja nepokorščine v Indiji.
V	Ahmedabadu v Indiji je zboroval pod predsedstvom Nehrua naci-jonalistični kongres, ki je sklenil, da se prične s splošno nepokorščino angleškim zakonom in oblastem, ko bo Ghandi pričel pridelovati sol. Če bi bil Ghandi aretiran, se prepušča pričetek nepokorščine posameznim pokrajinam. Kongres je čestital Ghan-diju k njegovi poti v soline in izrekel nado, da bodo njegovi napori pripomogli izvojevati neodvisnost Indije.
Proti morilcem Lu-ksemburgove in Lieb-knechta.
Nova kazenska ovadba proti majorju Pabstu.
V	procesu Jorns, o katerem smo poročali, se je dokazalo, da je Jorns preiskavo glede umora Roze Luksemburgove in Karla Liebknech-ta vodil tako, da so povzročitelji umora imeli priliko pobegniti. Iz procesa pa je bilo razvidno, čeprav ne popolnoma jasno dokazano, da je bil organizator umora znani nacionalistični pučist Pabst,
Ker je sum krivde opravičen na podlagi Jornsovega procesa, se je vložila nova kazenska ovadba proti Pabstu, čeprav je berlinsko deželno sodišče prvo ovadbo zavrnilo.
Nova Mussolinijeva poslanica.
Ob enajsti obletnici italijanskega fašizma je Mussolini izdal posebno spomenico, v kateri pravi: Z mirno gotovostjo pričakujemo razvoja dogodkov; proti mladi fašistični Italiji sklenjene reakcijonarne sile nas ne motijo; proti enodušni volji naroda, ki šteje 42 milijonov duš, in ki so pod tem režimom, je vsakršna zahrbtnost brezuspešna in vsakršno poželjenje po napadu se mora razbiti. Povejmo vsem, da smo istega duha, iste volje in istih gesel, kakor smo bili pred enajstimi leti. — In vendar Mussoliniju nihče ničesar noče. Edino kar je, je to, da Mussolini noče pristati na razorožitev, kakor je pokazala londonska konferenca.
Pretep v švicarski zbornici.
Spopad med komunisti in socijalisti.
Te dni je švicarsko javnost razburil dogodek, kakršnega še ne beležijo v analih švicarskega parlamentarizma. V zvezni zbornici v Baslu je prišlo med socijalisti in komunisti do ljutega pretepa, ki so ga slednji izzvali. Nek komunistični poslanec je zmerjal socialističnega predsednika zbornice s »Schweine-hund«, nek drugi komunist ga je pa hotel pahniti s predsedniškega stola, nakar ga je predsednik udaril. Socijalisti so se zavzeli za predsednika in med njimi in komunisti se je razvil surov pretep, med katerimi je bilo dvoje socijalistov in 5 komunistov težje ranjenih. Enemu socijalistu so razbili nosno kost. Cela zbornična dvorana je bila oškropljena s krvjo in okrvavljeni poslanci so odšli prej, predno je dospela policija. Komunisti so pač povsod enaki: ker so v idejnem boju preslabi, se poslužujejo pesti in stolov. S tem si pa ne bodo pridobili simpatij.
Poljska Se nima vlade.
Szymanski je vrnil mandat.
Profesor Szymanski ni mogel sestaviti vlade, ker je Pilsudski zahteval, da naj se pri sestavi vlade ne ozira na stranke, marveč sestavi nestrankarsko vlado. Stranke so se seveda temu namenu uprle. Poljska je v jako kritičnem položaju in danes še nihče ne ve, kako se bo kriza rešila. Boj v Poljski je pravzaprav boj
Pilsudski bagatelizira stranke.
med šlahto, starim plemstvom in veleposestniki, ki imajo na Poljskem štirideset odstotkov zemlje v svojih rokah in med narodom, delavci in kmeti. Pilsudski želi, da bi se tudi proračun odobril brez parlamenta, kar je po ustavi mogoče, če parlament ne zboruje.
Sami uvajajo metode, proti katerim protestirajo.
S strojnicami proti svobodomislecem v Avstriji.
Te dni so vsi katoliški listi polni tirad proti boljševiškemu nasilju nad rusko cerkvijo. Mislili bi, da ti krogi v lastnem^ območju čuvajo svobodo vesti, če proti njenemu zatiranju protestirajo. Toda, kar ne želijo, da se njim godi, oni kljub temu prizadevajo drugim, ki niso ravno njihovega mišljenja. V Steyru na Gornje-avstrijskem so hoteli svobodomisleci v nedeljo prirediti jubilejno proslavo dogodka, ko je cerkvena oblast v Steyru pred več sto leti dala sežgati 300 pristašev sekte NValdenserjev, ki so nastopali proti papizmu. Lokalna oblast pa je to svečanost prepovedala. Nato je večtisočglava množica šla pred okrajno glavarstvo, kjer je proti prepovedi protestirala. Tam je prišlo do spopadov s policijskimi kordonom, ki je demonstrante odbil. Od tam so šli demonstranti v Garsten, kjer so jih alarmirani alpski lovci sprejeli s strojnicami. Tudi s Heimvvehri je prišlo do večjih spopadov.
Angleški liberalci o papeževi akciji proti Rusiji.
Kakšen pomen ima propaganda proti
preganjanju kristjanov v Rusiji.
Angleški liberalni list »Manchester Guardian« opozarja na namen in svari pred posledicami, ki utegnejo biti le nova vojna, javnost z ozirom na pričeti boj proti preganjanju kristjanov v Rusiji. Pariški reakcijonarni časopisi so se takoj odzvali papeževemu pozivu, angleški konservativci tudi, da bi s tem otežkočili stališče delavske vlade. Tudi v Franciji se je govorilo pred tridesetimi leti o preganjanju kristjanov. Vesti iz Rusije razširjajo ruski popi v emigraciji, tudi cerkve zapirajo v Rusiji, kjer prebivalstvo to hoče. Sovjeti pa dobro vedo, da je bila duhovščina za carizma reakcijonarna in zato tudi sedaj vsako nje protirevolucijonarno akcijo v kali zatro. Za papeža ima njegova akcija velik pomen. Pred tisoč leti so se pravoslavni ločili od rimske cerkve. V zadnjih letih se pa vrše pogajanja za zbližanje med obema cerkvama in taka akcija bi ta proces utegnila pospeševati. Tak boj proti sovjetski vladi je nevaren, ker zaostruje politične odnošaje, kar bi utegnili imperijalisti porabiti za povod nove vojne.
Doma in po svetu.
Pozor delavci in nameščenci! Organizirani in neorganizirani delavci, nameščenci in drugi naši čitatelji naj vedno predvsem pazijo na svoje besede in na svoja dejanja. Delavstvo nima interesa žrtvovati svobodo in eksistenco bodisi iz navdušenja ali lahkomiselnosti. Naše delo bodi v organizacijah, za organizacije in v mejah, ki so ob sedanji zakonodaji mogoče. Organizacija bodi naša duša, naša sila. Vsaka lahkomišljena beseda ima za posameznika lahko težke materijalne in socijalne posledice. Izraz naše volje, našega hotenja in dela bodi samo organizacija. Svoje interese zastopati nam nihče ne brani; obliko zastopanja naših interesov pa naj določajo naše organizacije in mi te organizacije podpri-
mo, da bodo močne. Izzivati se pa ne dajmo nikoli in nikjer!
Banski sveti se povečajo. Kralj je podpisal zakon, s katerim se število banskih svetov razširi. Ševilo članov banskih svetov bo odredil notranji minister s posebno naredbo za vsako banovino.
Pogodba med Belgijo in Jugoslavijo glede izročanja krivcev, sodne pomoči in arbitraže je bila dne 25. t. m. podpisana v zunanjem ministrstvu v Beogradu.
Novi jugoslovanski poslanik v Pragi. Jugoslovanski poslanik v Pragi postane general Peter Pešič, prej v Bruslju; dr. Angjelinovič bo premeščen iz Prage na Dunaj. Dunajski poslanik dr. Milojevič pa v Bruselj.
Dr. Predavec zopet obtožen. V procesu radičevske zavarovalne
prihrani denar,časiodela
Razpečava v kraljevina Jugoslavija Fran Ks. Lešnik, Maribor. Cankarjeva ul. 26.
družbe »Providnost«, ki je prišla v konkurz, je izpovedal bivši ravnatelj, da je bila zadruga že dalje časa pasivna. Dr. Predavec pa je rekel, naj se bilanca potvori, ker bo Hrvatska seljačka banka pokrila izgubo, kar se pa ni zgodilo. Iz tega razloga se vloži ovadba proti drju Predavcu. V Zagrebu je bila to velika senzacija za bivše radičanstvo.
Desetletnice Kappovega monarhističnega puča v Nemčiji so se vse
demokratične stranke spominjale v svojem^ časopisju in pozivale k utrditvi republikanske misli proti vsem pučistom, katerim je še danes republika trn v peti. Socijalno-dlemo-kratična stranka je priredila v Berlinu in drugih nemških mestih na stotine velikanskih shodov, združenih z manifestacijami za demokratično republiko, pri katerih so nastopali člani vlade in najodličnejši politiki. Minister Severing je na shodu v dvorani »Neue Welt« v Berlinu izjavil med drugim: »Ta desetletnica je kakor proslava dobre žetve po trudapolnem delu. Vendar ne smemo brezdelno obležati na lavo-rikah. Boji za ohranitev republike in socijalni dvig delavstva še niso zaključeni. Novi, težki boji se nam obetajo. Če pa bo reakcija še enkrat poskušala temelje republike omajati, bo našla pred seboj tesno strnjene barikade iz živih teles delavstva.«
Berlinski »Lokalanzeiger« je objavil vest, da je Hermann Wendel podkupljen od belgrajske vlade ter zaraditega piše simpatično za Jugoslavijo. V zvezi s to vestjo je bil dr. Konjevič. Wendel je tožil urednika imenovanega lista, ki je bil te dni obsojen na 300 mark globe.
Gonja proti Hindenburgu. Osrednje vodstvo Stahlhelma in Zveze bivših frontnih vojakov (torej samih fašistov) je sklenilo resolucijo, v kateri odklanja odgovornost za Youn-gov načrt in netnškopoljsko pogodbo ter ju smatra za neobvezna. Ob-
Aleksander Neverov:
Taškent — kruha nosato mesto.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.)
40
Miška je vzdihnil, spomnil se je Serjoške in mužikov, lopatinske reke. In zopet je uporno dvi-Trofima, Jaške in Fjodjke, matere, lopatinskih gal noge, krepkeje stiskal ustnice, ki so bile od strahu blede. Če bi ga sedaj napadli Kirgizi, jim poreče:
— Zakaj me hočete ubiti? Vzemite nožič, pas s kapo, hlače, srajco in tisoč rublov, samo ne ubijte me!
Po stepi se razliva zrak, prepojen s solncem. Sedaj se razliva kakor morje, sedaj zopet kakor reka, sedaj kakor majhen vir. Napeto, prežeče oko zagleda daleč prikazni, podobne drevesu ali človeku, plavajoče vasi s slamnatimi strehami — kakor v Lopatinu. A čez minuto ni drevesa, ne človeka, ne goljufive vasi.
Miška napenja poslednje moči, šteje brzojavne drogove in misli trdovratno:
— Česa naj se bojim?! Saj nisem bogataši
Preštel je že dvesto brzojavnih drogov, začel
je že tretjo stotino. Trdna volja po življenju, ki je vodila majhnega, bojazljivega črvička po železniških pragih dalje, je krepčala Miškove noge, da je začel celo poskakovati in bežati. Ko se je spomnil Trofima, ki je skočil na vlak, ga je še močneje krepilo bridko Čustvo, da sam tega ni zmogel. Sedaj je sam, vsi so ga zapustili, niso se zmenili zanj in prepuščen je samemu sebi. ,Naj mislijo, da je umrl, naj se peljejo v vagonih, ako so na svetu
taki ljudje, ki zapuščajo sodruge. A on gre vseeno in nikdo mu ne stori nič žalega, zakaj siromak je in to bodo gotovo uvideli takoj vsi. Prišel je že za dvesto drogov naprej in še dvesto jih bo pustil za sabo in šel bo tako dolgo, dokler ne umre. A če umre, kaj potem? To se pravi, takšna je usoda revnih ljudi: trpeti je treba ...
S hribčka sredi široke doline je gledala majhna postajica. S postaje vozi vlak. Dim iz lokomotive puhti kakor črni steber.
Miška je od radosti kriknil:
— Tamle si!
Ko je bil vlak poleg njega, je zamahal muži-kom s staro očetovo čepico. Gledal je z bleščečimi očmi vsak vagon, natovorjen s kruhom. Spomnil se je vreče, ki so mu jo ukradli in zopet je odbrzel kakor majhna kroglica ob svetlih bleščečih se tračnicah:
— Sedaj se ne bojim!
Nasproti so mu prišli trije kosmati psi. Daleč okrog ni bilo videti nobenega človeka. Miška je obstal in tudi psi so se ustavili. Eden je legel med tračnice. Miška se je ustrašil, da bi ga psi ne raztrgali, in je začel moliti. Ali vse molitve so se mu zmešale, a psi niso odšli. Tedaj je Miška s trepetajočim srcem naredil ovinek, se sklonil in se trudil, da bi bil čim manjši, da bi ga psi ne opazili. Toda eden izmed psov je šel tudi v njegovo stran. Miška je obstal in tudi pes je obstal. Spomnil se je pravljice o medvedu in dveh otrokih v gozdu: ako se narediš mrtvega, se te medved ne dotakne. Morda se tudi človeka psi ne dotaknejo, če se naredi mrtvega? Miška je sedel na gola, solnata tla, previdno stegnil noge, dvignil nekoliko glavo in
pazljivo in z napetimi očmi gledal pse. Miška je videl v strahu pse velike, z dolgimi, režečimi zobmi; a nenadoma so se razblinili. Nato sO se dvignili kot trije črni oblaki v zrak, zbežali nad Miško-vo glavo in lajali nekje daleč. Miškova glava se je sklonila bližje k zemlji, legla kakor na mehak vzglavnik, oči so se zaprle. Dolgo in krepko je spal, videl je v sanjah tri pse, toda to niso bili kirgiški psi, temveč njegovi domači, lopatinski. In Miška sam ni ležal na golih solnatih tleh v daljni stepi, nego doma v Lopatinu, na bregu lopatinske reke. Psi so mu lizali roke, legali na hrbet, mahali z repi. Eden izmed njih je vprašal s človeškim glasom:
— Si se že vrnil iz Taškenta?
Pogledal je psa natančneje. Bil je to konj. Pokleknil je predenj in govoril s človeškim glasom:
— Zajaši me! . . . Ponesem te!
Miška je zajahal. Jezdil je. Toda hipoma se vzpne konj na zadnji nogi in vrže Miška s sebe ter ga udari s kopitom na čelo.
Nekdo se je dotaknil Miškovih nog in je rekel:
— Vstani, dečko, ali si mrtev?
Nobenih psov ni bilo. Nobenega človeka daleč na okrog. Samo slaba luč s postaje mu je svetila v obraz. Miška se je vzdramil, potipal nožič v žepu, tisoč rublov, skočil pokonci in zbežal.
Postaja je bila majhna, brez ljudi. Med tračnicami so se valjali olupki arbuz, ki so bile pohojene v prah. Nekdo je bil tukaj, nekdo se je *d-peljal dalje, ostala so samo razdrta ognjišča, smet« in temna, molčeča tišina.
'O
^\e^ttu^ruy
makt!
KUN
100% ČISTA MAST IZ KOKOSOVIH OREHOV
enem izrekajo predsedniku republike Hindenburgu nezaupnico, češ, da je zanje še samo simbol vojaka stare armade. — S tem' se pričenja nov boj proti republiki, ki pa v Nemčiji ne bo uspel.
Nazadovanje nemških komunistov. S tem, da komunisti vedno gonijo svoje pristaše na ulice in vpri-zarjajo brezkoristne revolucije, izgubljajo vedno več pristašev. V »Prometni družbi« Veleberlina so se vršile prošli teden volitve v obratne svete: od 22.000 glasov so dobili komunisti 6317 (pri lanskih volitvah 10.747), svobodna, amsterdamska organizacija pa 10.641 (5934). Od 30 obratnih svetnikov dobi amsterdamska 16 (12), komunisti pa 7 (14). V delavskem svetu so si pa priborile svobodne organizacije od 30 sedežev polovico, to je 15 (proti prejšnjim 9), komunisti pa 9 (proti prejšnjim 17).
Predsednik čehoslovaške republike T. G. Masaryk je prejel dne 7. marca, ob 80 letnici svojega rojstva, okoli 30.000 voščilnih pisem. Nad 15.000 pisem je takih, v katerih gra-tulanti prosijo za službo ali za podporo. Pisma odpremlja posebna pisarna na pristojne naslove.
Stoletnico samostojnosti Grčije obhajajo na Grškem te dni jako slovesno. Prej je Grčija pripadala Turčiji.
Varrene zopet sprejet v stranko.
Na zboru francoske socijalistične stranke 23. marca v Parizu, se je sklenilo poslanca Varrena, ki je bil leta 1925 izključen, ker je sprejel guvernersko mesto za Indokino, zopet sprejeti v stranko. Kakor znano, je Varrene že po dveh letih dernisi-joniral kot guverner.
Generalna stavka na Kubi. Na Kubi je 20. t. ITT. 250.000 strokovno organiziranih delavcev proglasilo 24-urno generalno stavko v protest proti vladi, ker se premalo briga za brezposelnost in proti poskusom kapitalistov, da bi razbili strokovne organizacije. Iz stavke so bili izvzeti sarmo železničarji in pa nameščenci elektrotehničnih obratov.
Nemiri tudi v Tibetu. Taši-Lama, tibetanski zastopnik v Nankingu, je prejel poročilo, da se iz Nepala, province južnozapadno Tibeta, pomika proti Lhazi 60.000 moderno oboroženih napadalcev. Dalai-Lama je zaprosil kitajsko vlado za tri vojaške divizije v pomoč tibetanskim četam. Taši-Lama, ki se mudi točasno v Mukdenu, odide na mejo, odkoder bo sledil razvoju dogodkov.
*
Za poplavijence v južni Franciji
je francoska vlada dovolila prvotno 500 milijonov frankov, sedaj pa je to vsoto zvišala na eno milijardo. *
Statistika o tuberkulozi v Čeho-slovaški kaže, da odpade 81 odstotkov smrtnih slučajev za tuberkulozo na stanovalce enosobnih stanovanj, 11 odstotkov na dvosobna stanovanja. Izguba na zaslužku pri tuberkuloznih bolnikih samo enega doma za tuberkulozne znaša letno nad 1 milijon K. č., njih oskrba pa znaša na leto 4 milijone. Kako ogromna je pa izguba na skupnem gospodarstvu, če se vzame v poštev vse tuberkulozne v državi. Zato se štedenje v stanovanjski politiki krvavo maščuje na narodnem premoženju.
Nov socialni problem — preveč starcev. Znanost medicine in higijene pobija smrt in podaljšuje življenje ljudem. Naglo se razvijajoča tehnika pa oropa stare ljudi lahkega dela. Iz tega nastaja nov socialni problem: kam s starimi ljudmi. O tem je govoril Pavel Douglas, profesor ekonomije na čikaški univerzi. Problem starih ljudi, je rekel, je zelo kočljiv in akuten. Higijena podaljšuje življenje, industrija pa rabi manj delovnih sil in le mlade. Starejših delavcev sploh ne mara. Leta 1890. je bilo v Čikagu 21-000 oseb nad 65 let starih, leta 1^20 jih je pa bilo že 85.000. Število raste; zavodi starih ljudi, ki so brez sodstev, ne morejo nikamor spraviti. JJouglas sklepa svoja izvajanja s tem,
pravi, da je starostna pokojnina, socialno zavarovanje ali druga zadostna javna preskrba starih ljudi absolutno potrebna.
Kje je Kutjepov? Francoski listi poročajo, da je Kutjepova odpeljala ruska ladja in da se nahaja v zaporu v Moskvi. To vest pa listi sedaj preklicujejo. V Franciji zahtevajo zlasti desničarski listi ukinitev političnih zvez z Rusijo.
Morala versko vzgojenih podeželskih ljudi. Na deželi, tam svet ni tako pokvarjen kot n. pr. po mestih, kajti tam zunaj ima cerkev veliko oblast nad ljudmi, tako in podobno čujemo večkrat govoriti. Toda dejanski stan pa je popolnoma drugačen, kar nam najbolj svedočijo ne-številni kriminalni procesi doma in v inozemstvu. V Korneuburgu se te dni zagovarja pred sodiščem kmečki sin Neumayer, ki je v neki noči lanskega avgusta prišel na zločinsko idejo, da umori svojega brata, ker bi mu potem ne bilo treba izplačati dote. Umor je sklenil izvršiti s pomočjo električnega toka. Vedel je namreč, da bo tekom noči brat prišel po cesti v Ruckersdorfu, ob kateri je napeljan daljnovod visoke napetosti. Zato je napel žico v doprsni višini preko ceste ter jo spojil z daljnovodom. »Uspeh« ni izostal, kajti kmalu potem je prišel brat Neuma-yerja s tremi drugimi fanti, ki so se vračali od nekega žegnanja domov. Zadeli so v žico in so trije od njih obležali na mestu mrtvi, medtem ko je bil ed!en težko ranjen.
Ljubljana.
Kaj se vam ni nič smilil siromak?
V ljubljanski Kazini, v Krapeževi restavraciji, je brenkal na tamburico nepretrgoma 63 ur hrvaški mladič Majetič. Mimogrede bodi omenjeno, da se shaja v tej restavraciji običajno takozvana ljubljanska elitna družba ali ljubljanska gospoda. — Z naslado pa so hodili ljudje te družbe gledat in opazovat ubogega Maje-tiča, kako brenka, kako se muči, kako mu otekajo žile in se od krča vijejo prsti mladega človeka. Ej, to je bila naslada za te ljudi! Za žurnali-stične reporterje pa zanimiva snov za inteligentne njihove čitatelje in prebavitelje vseh, tudi največjih oslarij in neokusnosti. Ubogi Majetič pa je igral in se ugonabljal. ker je le tako upal še na zaslužek. Le priznajte vsi, ki ste se gnetli po restavraciji: lepše, bolj človeka vredno bi bilo, če bi dobil Majetič podporo brez tega mučenja. Ne bi bilo proti bon-tonu, če bi darežljivost in ne sadizem: prevladala to jaro gospodo. Za krono pa je tej nasladi končno zabrenkal na tamburico še staro lepo, sanjavo: Po jezeru bliz’ Triglava. — »Slov. Narod« pravi: to je bilo aplavza! —
Okoliš ljubljanske policijske uprave. Policijska uprava v Ljubljani bo obsezala mestno občino ljubljansko ter okoliške občine Moste, Gornjo Šiško in Vič.
Holandci obiščejo Ljubljano. Ob desetletnici mednarodnega velesejma v Ljubljani od 29. maja do 9. junija prirede Holandci izlet v Jugoslavijo, katere lepota in privlačnost jim še ni dovolj znana.
Permanentna pisarna za prireditev državne šumarske in lovske razstave v Ljubljani, ki se vrši od 31. avgusta do 15. septembra v okrilju jesenske prireditve Ljubljanskega velesejma, se nahaja na Ljubljanskem velesejmu.
Maribor-
Kai bo s prebivalci nekdanjih dragonskih hlevov? Precej številni najemniki v hlevih bivše dragonske vojašnice, ki je prešla v last I. Brauna, so bili te dni obveščeni, da jim bodo s L aprilom »stanovanja« odpovedana in da si naj pravočasno preskrbijo druga stanovanja. Za ta zasilna stanovanja pač ni zavidati onih nesrečnikov, ki v njih bivajo, vendar pa je končno krov nad glavo boljši kot nič. Mestna občina mariborska je najela omenjene hleve ter jih adaptirala za silo in reklo se je, da bodo tamkaj ljudje bivali satno začasno, dokler ne bo občina zgradila boljših zasilnih stanovanj. Na odločen pritisk delavskih zastopnikov v občinskem svetu se je res por srečilo večino pripraviti do tega, da se je zgradilo skupno 96 zasilnih stanovanj poleg Delavske kolonije. Toda niti polovico tistih kandidatov, ki so čakali v dragonskih hlevih in pa v jahalnici, ni prišlo v poštev pri razdelitvi novih zasilnJH stanovanj. Potem pa se občina sploh ni več brigala za te reveže in uprava je celo izdala parolo, da mestna občina ne bo več nadaljevala z, zidanjem hiš, češ, da je zadosti storila in da ima druge naloge. Tudi so bili gospodje mnenja, da bo po ukinitvi stanovanjske zaščite dovolj stanovanj. Zaščita je med tem stvarno že odpravljena do minimuma, sta-
ProtiboljSeviSka akcija v Nemčiji.
Deset milijonov mark za protirusko kampanjo. Papež dal na razpolago polovico Petrovega novčiča za 1. 1930.
Berlinski listi prinašajo v odgovor na zahteve gotovih krogov po reviziji nemško-ruskih odnošajev, senzacijonelna odkritja. Berlinski »Herrenklub«, v katerem so včlanjeni samo visoki aristokrati in ugledni industrijalci, je imel nedavno neko tajno sejo, na kateri se je povdarjala velika nevarnost, ki jo povzroča vpliv ruske kulture na nemško prebivalstvo in kateremu je treba napovedati odločen boj z ukinitvijo ali vsaj revidiranjem odnošajev napram Rusiji. Vodilna člana centruma, Lo-wenstein in Cramer-Klett sta izjavila, da je temu gibanju od nemških industrijalcev obljubljen borbeni fond 10 milijonov mark, in da je papež v ta namen dal na razpolago 50
novanj pa ni sedaj več, ampak smo vedno tam, kjer smo bili, kajti stanovanj je ne-glede na njih ceno, še vedno premalo. Zasebniki pa, ki inkasirajo sedaj visoke najemnine, si ne belijo glave z novimi gradbenimi načrti, ampak denar raje nalagajo v — banke. Kaj bo sedaj občina ukrenila, če bodo stanovalci omenjenih hlevov delo-žirani, smo zelo radovedni.
Vojni obvezniki, ki imajo v tekočem letu odslužiti kadrovski rok in pripadajo mariborskemu vojnemu okrugu, se morajo brezpogojno javiti v komandi mariborskega vojnega okrtiga dne 10. 4. t. I., brez ozira, ali so poziv sprejeli alj ne. Izvzeti so obvezniki, rekrutirani za mornarico, zrako-plovstvo in oni, ki so sposobni za službo brez orožja, katerim bodo pozivi pravočasno dostavljeni.
Predavanje »Svobode«. V petek, dne 28. marca ob 20. uri se vrši v »Ljudskem domu« skioptično predavanje »Od govorečega kamna do potujoče knjige«. Predavanje je zelo poučno in vabimo zato vse delavstvo, da se ga sigurno udeleži.
Celje.
Ekspozitura Javne borze dela. Tedensko poročilo. Od 16. marca do 22. marca 1930 je iskalo dela a) iz prejšnjega tedna preostalo: 495 moških, 233 žensk, vseh 728: b) tega tedna novo prijavljenih: 35 moških,
9 žensk, vseh 44; skupaj 530 moških, 242 žensk, vseh 772. Ponujeno delo za: 60 moških, 26 žensk, vseh 86; izvršenih posredovanj: 11 moških, 4 ženske, vseh 15; koncem tedna ostalo v evidenci: 503 moški, 234 žensk, vseh 737. Ponujeno delo moškim: 6 poljskim1 delavcem, 3 oglarjem, 15 gozdnim delavcem, 1 sadjarju, 20 konjskim hlapcem, 7 hlapcem za govejo živino, 3 ma-jerjem-kravarjem, 1 majerju-žrebčarju, 9 rudarjem, 1 vrtnarju, 1 vrt. delavcu^ 1 pečarju, 1 opekarskemu mojstru, 2 kovačema, 1 stavb, ključavničarju, 1 kotlarju, 2 gate-ristoma, 1 cirkularistu, 2 lesostrugarjema, 1 usnjarju, 3 tkalcem, 3 krojačem, 1 kro-jaču-šablonerju, 1 mesarju, 1 mlinarju, 1 peku, 2 raznašalcema peciva, 3 tesarjem, 6 zidarjem, 22 vajencem. — Ženskam: 1 poljski delavki, 2 kmečkima varuškama, 3 kmečkim gospodinjam, 50 kmečkim deklam,
10 tkalkam, 1 šivilji perila, 1 likarici, 2 gospodinjama, 9 kuharicam, 10 služkinjam, 1 sobarici, 2 varuškama, 2 vajenkama.
Zagorje.
Smrtna nesreča v rudniku. V sredo, dne 26. t. m., ob 2. uri po polnoči se je v rudniku Kotredež smrtno ponesrečil 25 letni rudar Franc Šinkovec, ki je .padel z vozičkom vred 175 m globoko v jašek. Pokojni zapušča bolehno mater in še nekaj
odstotkov Petrovega novčiča, ki se bo nabral v letu 1930. Razkritja o zvezi med cerkvenimi in industrijskimi krogi niso nič kaj ugodno vplivala na javnost.
Odgoditev londonske konference?
Italija dobiva rešpekt.
Italija predlaga, da naj se londonska konferenca odgodi za šest mesecev. Med tem naj bi se Italija in Francija pogodili med seboj* Na nadaljevalni konferenci naj bi se sklenil sporazum med petimi pomorskimi državami. Med Italijo in Francijo naj bi posredoval Macdonald. Mac-donald je na ta predlog izjavil, da ne more takoj dati definitivnega odgovora, ker se mora prej razgovarjati s predstavniki drugih delegacij. Odločitev pade prve dni prihodnjega tedna. Vrhutega bi Italija v teku treh mesecev ustavila gradnjo nadaljnjih ladij.
mlajših bratov in sester, katerih hranitelj je pravzaprav bil on. Mi se tukaj ne bomo spuščali v razmotrivanje, v koliko je vzrok nesreče slučaj ali neprevidnost, ker vemo, da so naprave pri takih jaških take, oziroma bi morale biti, da je pri vsaj kolikor-toliko previdnosti taka nesreča izključena. Ali žal to ni osamljen slučaj. To je po prevratu že tretji slučaj v Zagorju in koliko jih je že bilo v Trbovljah in je le vprašanje, koliko jih še bo? Tir ni vzeo-k nesreče samo neprevidnost delavca, temveč glavni vzrok je v sistemu dela. Zakaj, če bi- Trboveljska družba ne štedila, potem bi moral biti nastavljen pri vsakem jašku na vseli poljih, kjer se oddaja in sprejemlje vozičke, kak starejši oddajalec (Anschlager), ki ne bi smel imeti nobenega drugega dela. kakor paziti na znamenja (signale) in varnostne naprave pri jašku. Tako pa morajo današnji »Anschlagerji« tudi vozičke prevažati in to mladi neizkušeni ljudje in to še na nočni tretjini, ter ni čudno, če zahteva nesrečen slučaj svojo žrtev. S tem vprašanjem se bo še Zveza rudarjev Jugoslavije bavila. Pokojnemu bodi zemlja lahka, a njegovi rodbini pa naše iskreno sožalje!
»Prijatelj prirode".
Izlet na Mrzlico. Izlet »Prijateljev prirode« dne 23. marca t. I. na Mrzlico se je prav izborno obnesel. Udeležnikov iz Maribora, Celja, Zagreba, Hrastnika, Trbovelj in Ljubljane je bilo gotovo 150, med temi pač polovica iz Maribora in polovica naraščaja od 8 let gori. Marsikatera mamica je spremljala svojo deco. Mariborčani in Zagrebčani so imeli s seboj oddelek s tamburicami. Po prihodu ljubljanskih članov je bil prisrčen sprejem pred kolodvorom \ Hrastniku s petjem in spremljevanjem tamburic. Cela četa je korakala potem veselo prepevaje in sviraje proti cilju, 1119 m visoki Mrzlici v ozadju ozke hrastniške doline. Na čelu je korakalo 20—30 dečkov iz Hrastnika, za njimi mariborska mladina, deklice in dečki in potem mešano odrastii Prijatelji priode. Živahna, vesela povorka je prav vzbujala pozornost Hrastničanov in ljubko je bilo gledati mladino, kako je strumnih korakov hitela naprej.
Žal, da je bilo vreme mižavo in je na vriju celo nekaj časa rosilo, rako ni bilo pomladanskega solnca in krasnega razgleda. Vendar to ni motilo veselja izletnikov, ko so se nagnetli v tesnih prostorih koče SPD, prej »Hausenbichlerjevi« lovski koči. Veselje je pospešila še vrla igralka na harmoniko, Anica iz Trbovelj, ki je neumorno vrstila poskočnice in narodne pesmi do odhoda zadnjega gosta. Ob 5. uri so se izletniki zbrali v steklarni, da si o«ledajo izdelovanje steklenih posod.
Razkazovali so prijazno sodrugi, ki so bili ua izletu, kar v turištovski obleki, iu sodrugi, prosti od dela, kar v praznični obleki, skoraj dve uri podrobno izdelovanje ko-
nnRocn se
mo RIBO R
POŠTtll PREDRLA
□TflJTED E LOVSKO PO LITIKO
zarcev, steklenic itd., kolikor se je pri nedeljskem obratu dalo.
Ob 7. so se zbrali vsi izletniki pred kolodvorom, kjer so se prav prisrčno poslovili ob petju in tamburici. »Na svidenje« je dolgo zvenelo za odhajajočim vlakom.
Ljubljanske izletnike, bilo jih je celo 11, so spremili hrastniški tovariši v restavracijo pri kolodvoru ter so z veselim petjem hitro pregnali dolgčas do naslednjega vlaka, ki odide šele ob 20.28, zopet ob prav prisrčnem pozdravu hrastniških »Prijateljev prirode«; Na veselo svidenje!
Podružnica »Prijatelja prirode«
opozarja člane odbora, da bo v torek, t. j. 1. aprila t. L, ob 20. uri v
prostorih »Svobode« seja za določitev delegatov za kongres v Zagrebu.
Radio.
Delavsko predavanje v beograjskem radiju. Lastnike radio-aparatov opozarjamo na predavanje, ki ga bo imel v beograjskem radiju tajnik centrale Delavskih zbornic, dr. Živko Topalovič, v soboto, dne 29. marca, ob pol 8. uri zvečer, o delavskem pokretu. na Angleškem.
Najmočnejša postaja Evrope v Rusiji. Začetkom tega leta je začela delovati nova sovjetska postaja z oznakom WZSPS, ki
jo je zgradil leningrajski ing. Minz skupno z drugimi inženerji. Ta postaja se mora slišati pd Atlantike do Kitajske in je torej najmočnejša v Evropi. Baje interfenira (deluje) na valu postaje Lausanne in jo seveda moti.
Postaja Društva narodov. Nedavno so razpravljali odposlanci švicarske vlade in zastopniki glavnega sekretarja Društva narodov v Ženevi o novi postaji, ki naj o njej razpravlja septembersko zasedanje Društva narodov. Postajo naj bi v normalnih časih izkoriščala švicarska družba Radio-Suisse, v slučaju potrebe pa bi bila na razpolago izključno Društvu narodov.
Zahvala. Podpisani se tem potom, zahvaljujem Stavbeni, konzumni in gostilniški, zadruga »Delavski dom« v Trbovljah za podeljeno podporo Din 300,— za časa moje dolgotrajne bolezni. — Pouh Ivan, rudar, Trbovlje.
Preklic. Podpisani izjavljam, da so neresnične žaljive besede, katere sem1 izrekel v prepiru dne 12. t. m. napram gospej Šteti Lekš ter prosim vse one, ki so bili priče dogodku, da na te moje besede ne polagajo važnosti in zlasti, da mojih izjav ne razširjajo dalje. — Studenci pri Mariboru, dne 28. marca 1930. — F. Haberl ml.
Širile naš list!
VABILO
na
REDNI OBČNI ZBOR
Stavbene, konzumne in go-stilniške zadruge »Delavski dom** v Trbovljah, r. z. z o. i.
kateri se bo vršil
v nedeljo, dne 13. aprila 1930 ob 9. url dopoldne v dvorani „De-lavskega doma«1 v Trbovljah,
s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2. Poročilo načelstva in računa;
3. Poročilo nadzorstva;
4. Sklepanje o razdelitvi prebitka;
5. Volitev enega člana v načelstvo, treh v nadzorstvo ter enega namestnika.
Na občnem zboru imajo le člani s polno vplačanim deležem pravico do glasovanja (§ 3. zadružnih pravil).
Če ne pride ob določeni uri zadostno število članov na občni zbor, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi (§ 14., odstavek 3. zadružnih pravil).
Načelstvo.
Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti • v •	11 v*
zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ter živčevja sploh, se vporablja že pol stoletja priznana
LEUJfl
MENTOL-DROŽENKA
(francosko žganje)
Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom, kakor tudi v vseh prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo.
NOBEN
rokodelec, delavec, kmet ali meščan
NE ZAMUDI
ogledati si dospele
>TIVAR<
OBLEKE
za se in za svoje otroke!
Kakovost izvrstna! Cene neverjetno nizke!
Samo v manufak-turni in konfekcijski trgovini
J. MASTNAK
Celje, Kralja Petra c. 15
EKSPORTNA HIŠA
„LUNA“
lastnik Albin Prlsternlk MARIBOR Aleksandrova c. 19
«
Za pomladansko sezono kakor tudi za bližajoče se vellkonoCne praznike
imam preskrbljeno veliko zalogo in sicer: nogavice za otroke, par od Din 5’ naprej, črne, rujave, drap, sive in bele barve, moike nogavice od Din 5'— naprej, damske nogavice od Din 7-— naprej, flor-nogavice od Din 12.— naprej. — Za dobro blago jamčim 1 Nadalje nudim vezenino meter od Din 75'— naprej, tipke meter od Din 1'— naprej, svilene trake meter od Din L— naprej. Vse vrste sukanca. Volnene pletenlne-vezenine, Šivanke, gumbe in druge potrebščine za krojače in šivilje, po brezkonkurenčnlh cenah. — Lastna pletllnlca In predtlskarlja. SraJIe, spodnje hlate, kravate, palice, deinlkl v bogati izbiri po znlSanlh cenah! Čevlji is usnja za otroke in sandale od Din 24-— naprej.	^
SAMO MA ALEKSANDROVI CESTI 19
C. občinstvu priporočam svojo veliko zalogo najnovejšega
angleškega In (eSkega blaga
po n\j ni tj i
Ravnotaho zgotovljene obleke za dečke in gospode v vsaki velikosti in po naj novejših krojih. Lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju.
ŽIGA WEISS
— konfekcijska trgovina —■ CELJE - OABERJE
(v hiši gosp. PlevČak).
Deške obleke od Din 80" -, 150* , 350* • Obleke za gospode od Din 300* - naprej. Delavske obleke od Din 300*- naprej.
PRISTOPAJTE K ŠTAJERSKI HRANILNICI IN  — POSOJILNICI V MARIBORU l
TOVABNA GLASBIL IN SRAHOFONOV
MEINEL
HEROLD
a
■
•
m-
u
IS-
IS
«
m
*
*
*
s
Si
m
m
■
«
m
m
M S! Sl H I M
Gramofoni...........................  Din	do	298’— dalje
Mandoline..................................136’—
Violine...................................... 95-—	„
Giiare  .................................... 207*-	.
Trombe  .............................  »	-	505'—	B
Ročne harmonike  ....................  „	„	85'—	*
Prodajalno:Tr« svobode
-	-	(Nova	Scherbaumova	zgradba).
Preselitev ključavničarske obrti
I
PRIPOROČAM CENJ. DAMAM SVOJO VELIKO ZALOGO MODERNIH
SPOMLADANf KIH KLOBUKOV
POPRAVILA SE IZQQTAVL.1A.1Q TOČNO IN POCENI.
M. JAHN, MODISTINJA, MARIBOR
STOLNA ULICA 2. - STOLNA ULICA 2.
€
Vljudno sporočam cenj. občinstvu, da, sem preselil svojo ključavničarsko delavnico iz Slovenske ulice na
Koroško cesto 39
Itr se toplo priporočam vsem cenj. odjemalcem in občinstvu, zagotavljajoč, da bom vsa nova naročila, kakor tudi popravila izvrševal po najnižjih cenah.
Z velesppštovanjcm
FRANC KACIAN
stavbeno in strojno ključavničarstvo
Maribor, Koroika tasta 39-
Tiska: Ljudska tiskala d. d. v Mariboru, predstavite!) Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcl) Izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.