Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
» *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej.
Za oglase (Inserate) se
plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 118.
Telefonska Številka 65.
Celje, v sredo, dne 26. maja 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Vseslovanska posvetovanja v Petrogradu.
Pred par dnevi so odpotovali češki delegatje, izvoljeni na lanskem pripravljalnem shodu v Pragi k vseslovanskim posvetovanjem v Petrograd. Ti delegatje so: poslanca dr. KramäF in Diirich, starosta češke sokolske zveze dr. Schreiner ter gg. dr. Preis, Pavlü, pridružil se jim je, čeprav nevoljen in nevabljen, tudi posi. Klofač. Ti odposlanci češkega naroda nosijo s seboj ne samo navdušenje za .dobro stvar, „ampak", kakor piše ,Den, „tudi čisto vest, da se niso v ničem pregrešili proti sprejetim načelom ter skrbno pripravljene temeljite referate, s katerimi bi lahko pospešili posvetovanja in je dovedli k zaželjenemu cilju." Letošnja posvetovanja bodo posvečena tudi dvem važnim praktičnim nalogam, kateri si je postavilo to novoslovansko gibanje: slovanski banki in vseslovanski razstavi.
Nade na kak uspeh teh posvetovanj so na Češkem majhne, da, neznatne. Če v duhu še enkrat pregledamo dogodke baš minulega leta, moramo priznati, da je ta pesimizem prav zelo opravičen.
Ko se je lansko leto, bilo je koncem maja 1908., posrečilo dr. KramäFu pripraviti ruske in poljske konservativce tako daleč, da bi se pogovorili o nujni potrebi rusko-poljske sprave in o zbližanju Slovanov na temelju ravnopravnosti in svobode, se je vse zibalo v najlepših nadah za srečnejšo bodočnost slovanstva. In ko je predsednik Poljskega kola v ruski državni dumi posi. Dmowski izjavil, da so Poljaki pripravljeni delovati k utrditvi položaja Rusije kot velesile, je posi. KramäF navdušeno kostatiral, da je led med Rusi in Poljaki prebit, sprava obeh največjih slovanskih narodov še samo vprašanje časa. Optimistov, in teh je povsod največ, se je polotilo naravnost opojno navdušenje. Nikdo ni poslušal onih treznih skeptikov, ki so
svarili pred pretiranimi nadami v novo dobo. Med temi svarilci je bil tudi predsednik ruske dume Homjakov, ki je dejal, da bi bilo sklicanje vseslo-vanskega shoda prenagljeno, da se morajo Slovani najprej vzajemno spoznati in da bi moral biti vseslovanski shod krona, ne pa začetek slovanskega zbližan j a. Dejal je doslovno: „Pot k vzajemnemu zbližanju Slovanov je spoznanje slovanske družbe na mestu samem. Treba je posetiti slovanske dežele, spoznati slovanske činitelje. Vprašanja morajo dozoreti, ne smemo je na umetni način ustvarjati. Ako se snidejo ljudje, ki se med seboj ne poznajo, konča cela akcija z obedi in gostijami."
Udeleženci shoda v Petrogradu so se vrnili domov ter so prinesli vkljub tem svarilom veliko navdušenja s seboj. Sledila so posvetovanja v Pragi, kjer so bili izvoljeni delegati in odbori. Češki odbori so, kakor njih listi poročajo, pridno in neumorno delali in njih delegati nosijo s sabo skrbno izdelane referate na posvetovanje v Petrograd. Kaj se je storilo pri nas na jugu, ne vem prav. Javnosti je znano samo to. da je „SI. Narod" prinesel nekoliko navdušenih člankov o novoslavizmu, „Slovenec" še več zabavljanja in seve tudi zabijanja in ovajanja, sicer pa je bila po^d grobna tišina. In vendar so se baš na slovanskem jugu vršili velevažni čini, ki so vzbudili zanimanje celega kultiviranega sveta in ki so za bodočnost jugoslovanstva neizmerne važnosti. Imenu,em samo proces proti Srbom v Zagrebu in aneksijo Bosne in Hercegovine. V obeh teh dveh vprašanjih, ki stojita, kakor nam oficijozi in klerikalci zatrjajo, med seboj v zvzezi in je baje drugo le posledica velesrbskega gibanja in srbske vele-izdaje, katero sodijo na Aehrenthal-Rauchovo povelje sedaj Accurti in njegovi beriči v Zagrebu, se je jugoslovanska družba začela deliti v dva ostro ločena tabora: v klerikalno grossöster-reicherski in v jugoslovanski. To gi-
banje je šele na začetku; na Slovenskem si je še malokdo v svesti cele njegove važnosti in dalekosežnosti, čemur se pa ne smemo čnditi, ker pri nas sploh še ni smisla za važna in velika politična vprašanja. Gibanje se je pa začelo in pristaši jugoslovanske ideje bodo morali delati na to, da odbijejo klerikalne nakane, ki hočejo z vsemi sredstvi naš narod samemu sebi in jugoslovanski ideji odtujiti ter vstvariti med jugoslovanskimi plemeni še večji razkol in razdor.
V tem smislu je delovala tudi oficijozna Rusija v aneksijskem vprašanju in v vsem, kar je s tem v zvezi.
Reakcijonarski del neoficijozne Rusije, to so černosotenci, penzijonirani generali v blagotvoriteljnem obščestvu, pravi ruski ljudje in podobni „činitelji" ruske javnosti, gledajo na nas in na ves svet s stališča ruskega policista in sovražnika vsake svobode in vsakega napredka ter vidijo rešitev vseh vprašanj v tem, da vklenejo vse v jarem „samderžavija" in pravoslavja. Napredni del ruske družbe ima toliko dela z osvoboditvijo svojega naroda iz spon ruske vlade in cerkve, da se ne utegne brigati za nas in za druge Slovane; ne pozna nas niti toliko, kolikor mi nje poznamo. Z drugimi besedami in brez olepševalnih fraz povedano — ne poznamo se med seboj prav nič, zato je, vsaj kar se nas in Rusov tiče, vsak vseslovenski kongres prenagljen in mora ostati brezuspešen.
In kako je razmerje med Rusi in Poljaki? Odnošaji med obema največjima slovanskima narodoma so se od maja 1. 1. neizmerno poslabšali. Ruska vlada in nje reakcionarna večina je sklenila raztrgati rusko Poljsko in vstvariti novo holm-sko gubernijo. To svojo nàkano skriva pod plašč „etnografične pravičnosti", kakor pravi, v resnici pa deli Poljsko samo za to, da bi v teh raztrganih delih lažje rusificirala in širila pravo-slavje. To je četrta delitev Poljske, prelomljenje dane besede in prekršitev
mednarodnih pogodb. Ako ruska vlada to izvede, je vsaka sprava med Rusi in Poljaki nemogoča; zle posledice te naravnost nepojmljive brutalnosti, Dode pa čutila ruska država sama na sebi, kajti s tem bode nemški vpliv na Rusijo, nje notranjo in vnanjo politiko ter na nje gospodarski razvoj še večji Proti temu novemu udarcu so druge šikane, kakor rusificiranje privatnih poljskih šol, prepoved proslaviti stoletnico rojstva Julija Slowackega, jednega največjih pesnikov poljskega naroda, „v mejah carstva Poljskega44 in prepoved prepeljanja kosti Slowackega iz Pariza v „srce stare Poljske" v Varšavo, samo malenkosti. Po vsem tem se ne bo smel nikdo čuditi, ako se Poljaki ne udeleže letošnjih „vse-slovanskih" Iposvetovanj v Petrogradu.
Literarna in učena Rusija nam je dala na Gogoljevi stoletnici, ki se je vršila pred nekolikimi tedni v Moskvi, še prav poseben dokaz, kako malo se briga za druge Slovane. Na teh ofi-cijelnih slavnostih so sedeli zastopniki prav neznatnih francozkih univerz vedno na častnem mestu, njim je vse kadilo, za Slovane se pa ni nikdo brigal, če prav so bili med njimi učenjaki na glasu, in je n. pr. češka univerza poslala svojega najboljšega slavista na to slovansko kulturno slavnost. Je li torej mogoče, da bi v takih razmerah imela „vseslovanska" posvetovanja kak praktičen pomen? In bi li ne bilo bolje, da se začnemo, kakor je Homjakov lani dejal, najprej spoznavati med seboj, študirati slovansko družbo na mestu samem in šele ko bomo storili to važno in neobhodno potrebno pripravljalno delo, sklicali svoje zastopnike na posvetovanje o tem, kar nam je ukreniti za bodočnost?
Politična kronika.
a Dr. Škarda, predsednik izvrševal-nega odbora mladočeške stranke je
22. t. m. govoril v Klatoveh o političnem položaju. O domači češki po-
LI STEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 68
Češki spisal Svatoplnk Cech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
„Kje imaš orožje ?" je vprašal mož z mlatom.
„Res ne vem, kam je prešlo," je nehvaležno zatajil gospod Brouček svojo sulico, k sreči še dosti oddaljeno in s katero, je mislil, da se nikdar več ne snide. „Nastavil sem jo —" in spodbujen s srečno mislijo, s katero si je pomagal iz zadrege, je pokazal svoj talent za epi ene pesnitve z nadaljnim pripovedovanjem: — „nameril sem jo proti jezdecu, ki se je v diru zaletel name — zasadil sem jo z vso silo
konju v bok — konj se je vzpenjal —
«
m — m —
„In te je s kopitom udaril, da si
se onesvestil," je dopolnil mož. „Meč pa je ostal bodisi konju v boku, ali pa ti je padel iz roke in ga je kdo vzel."
„Najbrže je bilo tako," je potrdil srčno naš junak. „Ker sem omedlel, ne vem, kaj se je dalje z menoj godilo."
„A kako si zašel sem, tako daleč od ostalih?"
„Bežal sem naprej in sem hotel hotel udariti na križarje od strani," je že lagal brez ovinkov gospod Brouček, katerega je ta kritičen trenotek obdaril z nenavadnim dovtipom.
„Aj, ti se razumeš na vojskine stvari, da bi bil lahko poveljnik," se je nasmehnil mož z mlatom. „Zdi se mi, da si v resnici pogumen dečko, čeprav nimaš prav bojevite vn an j osti."
Našemu junaku sicer ni ugajal naslov dečka, vendar pa se mu je zato priznala njegova hrabrost, pri kateri je skromno zardel. Sedaj, ko je največja nevarnost minila, je začutil v
sebi res nekaj kakor iskro junaštva in pogledal je oba moža že skoro brez strahu. -
„Ampak zakaj govoriš tako slabo češko?" je pozvedoval oni. „Ali si morda iz te peščice praških Nemcev, ki so pripoznali nauk Husov?»"
Gospod Brouček je zavrnil ob-dolžbo z Nemci in je ponovil svojo pravljico o dolgoletnem bivanju v tujih deželah, odkoder se je šele nedavno vrnil.
„Da bi pomagal rojakom v težkem boju ?" je vprašal mož z mlatom in oči so mu prijazno zažarele. — Brouček je neustrašeno pritrdil.
„Res mi ugajaš, brat! — Kaj misliš ti, duhovnik Vaclav?"
„Povej, ali si pristaš naukov praških mistrov?" je vprašal gospoda Broučka taborski duhovnik.
Kakor vemo, si je premislil naš junak, da prestopi za nekaj časa od Pražanov k Taboritom, in je zato od-
govoril: „Da povem resnico, Pražan," mi ne ugajajo —" na kar je po srečni misli, spomnivši se na prepir v gostilni, hitro dodal: „In jaz sem tudi proti ornatom —".
S tem si je naenkrat pridobil srce taborskega duhovnika. „Proti mašnim plahtam in vsem drugim ostankom rimske službe božje!" je zaklical pohvalno. „Ako je temu tako, potem ne spadaš med Pražane, ampak med nas; Poveljnik Hval je priznal tudi tvojo hrabrost — bodeš redni brat Taborit!"
„Kajpada, sedaj pa pojdi z nama na Vitkovo goro," je pritrdil Hval. Gospod Brouček je bil zadovoljen in je korakal s Hvalom Repickim iz Ma-hovic, hetmanom taborskim, in s pro-slulim duhovnikom Vaclavom Korando, za katerih polna imena je zvedel pozneje, po stezi med vinogradom, ki so bili deloma opustošeni, navzgor na sedanji vrh Žižkova.
(Dalje prih.)
litiki je dejal: Naše razmere so nezadovoljive, ne zato, ker je sedanja vlada protičeška, temveč zato, ker se sedaj med strankami ne bojuje za načela, ampakedino le za strankarske interese. Zato kličem že na začetka shoda, da moramo priti predvsem do spoznanja, kaj so vsenarodne koristi in misliti še le potem na strankarske boje." O spravi med Čehi Nemci je dejal: Danes so Nemci že spoznali, da ni mogoče vladati proti nam in sklicujoč se na besede dr. Pacäka, zahtevajo, naj se skličejo češko-nemške konference. Bila bi z naše strani napaka, ako bi se ne marali z Nemci pogajati, moramo pa ostati trdni ter nikakor ne smemo odkupiti delavnosti češkega dež. zbora s koncesijami na škodo naših koristi. Češko-nemška sprava je v resnici potrebna k ozdravljenju Avstrije, v interesu obeh narodov in dinastije. Kljub svoji pripravljenosti k spravi pa še lahko čakamo in ne bodemo letali za Nemci, dokler ne pridejo do spoznanja, da se v Avstriji ne da vladati samo za Nemce. Nemci mislijo pri vsakem pogajanju samo na to, kako bi nas oslabili, mi pa nimamo danes zares nikakega vzroka pred njimi kapitulirati. Narodna avtonomija, kakoršno hočejo Nemci, je samo fraza, saj niti v šolskem odseku ne prevladuje avtonomni element. Kar se tiče državnega zbora ne bomo silili v nikake kombinacije, dokler se nam ne dajo stvarna poroštva. Vlada je prišla v stiske ter je doživela poraz za porazom. Skazalo se je, da nas samo odločna politika more privesti zopet na pravo pot. Zasmehovana Slovanska jednota se je skazala kot važni č i n i t e 1 j posebno sedaj v dobi finančnih stisk države. Nemci bi danes radi prepustili Slovanom izvedbo novih finančnih načrtov, kakor nekdaj za časa desnice. Saniranje deželnih financ je neobhodno potrebno, Bilinjskega finančni načrt je (a nesprejemljiv. Pot do državnega prava tvorijo jednake pravice in državljanska prostost ter naše gospodarsko ojačenje. Naš interes je, da bodi Avstrija močna in bodemo ta razvoj podpirali. V slovanskih vprašanjih smo odkritosrčni Slovani ter ne bomo podpirali nikake pustolovske politike niti škilenja za meje; prav tako moramo obsojati postopanje Rusov proti Poljakom. Želimo, da se Rusija prerodi in želimo dobrih razmer med obema državama, ker vemo, da ni Nemčija storila Avstriji nikake usluge, ampak da je samo zaprečila svoje lastno izoliranje in da je bila akcija vseh drugih velesil naperjena samo proti Nemčiji.
V proračunskem odseku se razpravlja o ministerstvu notranjih rečij. Posi. Vukovič graja vlado, da se prav nič ne briga za to, kaj počenjajo agenti raznih izseljevalnih podjetij v Dalmaciji. Ti agenti brezvestno zapeljujejo ljudi, da se izseljujejo ter jih tako spravljajo še v večjo nesrečo in revščino, ker se po navadi morajo v kratkem vrniti zopet v domovino. Govornik poziva vlado, naj izda zakon o izseljevanju in naj izseljevanje uredi. Posi. Marckhl zahteva, naj se zgradijo uradna poslopja v Brežicah in Muravi ter naj se osnujejo politične ekspoziture v Slov. Bistrici in Rogatcu. Minister Haerdtl je v svojem govoru dejal, da je potrebna reorganizacija^ državnih zdravstvenih oblastev, ter preureditev obsega njih delovanja. Kar se tiče organizacije državnega zdravništva, bode minister storil vse, da zboljša razmere državnih zdravnikov. Nadalje obljublja minister, da predloži dva zakonska načrta in sicer: zakon o personalnih razmerah sanitetskega osobja in zakon o lekarniških komorah. —
Govoril je tudi o preureditvi politične uprave, kot idejal se mu zdi to, da bi se napravil iz dveh sodnih okrajev po en politični okraj. Da se preoblo-ženosti političnih uradov odpomore, je vlada predlagala ustanovitev okrožnih oblastev. Proračun ministerstva notr. rečij je bil sprejet. V prihodnji seji prideta na dnevni red proračun pravosodnega in naučnega ministerstva.
a Ogrska kriza. Včeraj je kon-feriral ministerski predsednik Wekerle z ministrom vnanjih rečij in z min. predsed. Bienerthom o inartikulaciji sporazumljenju s Turčijo. Cesar bo Wekerla danes sprejel v avdijenco.
a Turčija. Vlada je primanjkljaj, ki je prvotno znašal 6 miljonov turških funtov znižala na 3,800.000 ter obljublja razne reforme v upravi, šolstvu in davčnem sistemu. Izredni proračun kaže 6,700.000 funtov dohodkov, od teh odpade 2,500.000 na odškodnino ki jo plačata A.-O. za Bosno in Hercegovino in 1,600.000 na vrednosti najdene v Jildizu po odstavljenem sultanu. Izredni troški znašajo 6'7 miljonov funtov. Večina gre za vojsko in mornarico.
a Italija zviša izdatke za vojno mornarico za 400 miljonov lir. Ta vsota bode izdana v letih 1910. do 1916.
a Rusija. Vlada uvede nemščino na vse višje šole. Naredba stopi 1. oktobra 1910. v veljavo, tako poročajo nemški listi.
a Za nova vseučilišča. Zastopniki slovanskih strank v proračunskem odseku so se pogajali o resolucijah za ustanovitev novih vseučilišč in sicer: za drugo češko, za slovensko, rusinsko in italjansko vseučilišče ter za spo-polnitev poljskih vseučilišč. Nadjati se je, da bodo vse slovanske stranke glasovale za to resolucijo in da dobi v parlamentu večino.
Dnevna kronika. ^
a Axmannov predlog ni dobil sankcije. Iz Dunaja se poroča, da cesar ni podelil sankcije Axmannovemu predlogu, ki ga je v zadnjem zasedanju sprejel nižje avstrijski deželni zbor. Predlog je meril na to, da se proglasi nemščina kot izključni učni jezik na vseh šolah na Nižjem Avstrijskem.
a „Slovenska Matica" in „Matica Hrvatska" izdata letos skupno spis o ilirski dobi „Stanko Vraz" iz peresa prof. dr. Drechsler j a.
a DruštVo čeških poštnih oficijan-tov. Češki poštni oficijanti so sklenili, da izstopijo iz sedanjega utrakvistič-nega društva poštnih oficijantov in ustanove za Češko, Moravsko in Šle-zijo češko društvo poštnih oficijantov.
Brzojavne častitke g. dr. Vekoslavu Kukovcu na zmagi.
Tekom všerajšnjega dne je došlo na dež. poslanca g. dr. Vek. Kukovca veliko število brzojavnih častitk. Vse pričajo zgovorno in navdušeno o velikem veselju in zadoščenju vseh naprednih Slovencev doma in na tujem, da so slovenski trgi izrekli Narodni stranki ter njenemu odličnemu prvo-boritelju tako sijajno zaupnico. Naj slede nekatere brzojavke:
Sv. Lenart v Slov. gor.: Svetla luč napredka ter narodne zavednosti iz slovenskih trgov nam daje moč za novo delo. Slava njim in njihovemu poslancu! Dr. M. G ori še k.
Slovenj gradeč: Veseli Vaše sijajne zmage Vam najsrčnejše častitamo. Ivan Kac, Ferd.Kac, Barle, Vrečko, Korže, Blažon, Šalamun, Vau-pot, Golob.
Ptuj : Ptujski pristaši Narodne stranke izrekajo svojemu voditelju k sijajni zmagi najiskrenejše častitke. Zupančič.
Dunaj: Častitamo k častni izvolitvi. Živijo! Rodbina Krušičeva.
Zg. Radgona : Častitam! Pričakujmo boljšo bodočnost. Kreft.
Središče: Iskrene častitke vzornemu prvoboritelju za napredek, odličnemu narodnjaku in poštenjaku! Rodbina Zadravčeva.
Braslovče: Našemu vrlemu brani-telju in neustrašenemu voditelju prisrčne častitke. Braslovčani.
Središče: Občina trg Središče iskreno častita dičnemu svojemu deželnemu poslancu, navdušenemu narodno-naprednemu voditelju in branitelju. Župan Šinko.
Gradec: Najiskrenejše častitke! Ivan Rad e j.
Petrovče: Našemu buditelju in voditelju prisrčno častitamo. Slane.
Št. Peter v Sav. dol.: Iskreno častitam. Razumništvo je cenilo Vaše narodno delo. Cvenkel.
Vransko: Srčno častitam! Dr. K a r-b a.
Rajhenburg: Svojemu vzornemu poslancu iskrene častitke. R a j h e n -b u r š k i narodnjaki.
Ljutomer: Prvoboritelju napredne misli k njegovi zmagi iskrene častitke. Krepki naprej! Ljutomerski na-prednjaki.
o Kozje: Iskreno častitata Golob, Peč ni k.
Vuzenica: Živela napredna zmaga! Dr. Pregelj, Mravlja k, Sgerm, Pah er n i k.
Zidanimost: Slava našemu prvoboritelju in slovenskim napredn. trgom! Mohor k o.
Ljubljana: Iskreno častitam imenom ljubljanskih radikalcev. Žerjav.
Vransko: Srčno častitam k izvolitvi. Schwentner.
Podčetrtek: Za izvolitev častitamo. — Napredni Slovenci v Podčetrtku.
Brežice: Iskrene častitke! Napredni brežiški Slovenci.
Sevnica : Iskrene častitke k lepi zmagi. Mešiček, Križan.
Št. Vid pri Planini: K sijajni zmagi iskreno častita šentvidsko učiteljstvo.
Velenje: Na pravični zmagi iskreno častitam. J e ž o v n i k.
Št. Peter pod Sv. gor.: Iskreno častitam. Ne vdajmo se! Dr^Cunej.
Kamnik: Srčne častitke. — Dr. Schmidt,
Ivanjkovci: V svojem in vimenu vseh tukajšnjih somišljenikov častitam k lepemu uspehu, ki nas bode bodril, da bodemo delali še vse bolje za pro-cvit naše stranke. Lovro Petovar.
Globoko: Iskrene častitke k sijajni zmagi. Tornine.
Dunaj : Edinemu neustrašenemu zastopniku štajerskih Slovencev v deželnem zboru iskreno častita k zmagi Fran Mravl j a k. v Zg. Ponikva : Častitke k sijajni zmagi in pozdrave! Vinko Vaš.
Ljubno v Sav. dolini: Svojemu deželnozborskemu poslancu kličemo: živel „general" dr. Kukovec! Živeli zavedni volilci „vojaki" ! Živela napredna misel! Zavedni volilci trga Ljubno.
Laški trg: Veseleč se Vaše zmage, Vam navdušeno kličemo: živijo naš prvoboritel j ! Napredni Slovenci.
Ruše: Krajevni odbor nar. stranke v Rušah častita gosp. dr. Kukovcu na sijajni zmagi!
Rudolfovo : Navdušeni častitamo dr. Kukovcu, Bog živi idealnega bori-telja! Novomeščani.
Gradac v Beli krajini: Prvoboritelju kličejo k zmagi napredni Belo-kranjci. Mazelle.
Daljše pismene častitke so došle iz Vojnika, Griž in Rogaške. S1 a t ixn e.
Štajerske novice.
o Dr. Ploj ne odloži držav no-zborskega mandata. Nemški listi poročajo glede vesti „Nar. Dn.", da g. dr. Ploj odloži svoj mandat (katero pa smo priobčili le kot govorico), da tega g. dr. Ploj ne misli storiti, že zaradi tega ne, ker volitve v kurijalni dež. zbor nikakor niso odločilne za držav-nozborske volitve in ker se je pokazalo, da imajo klerikalci v njegovem
okraju v splošni skupini le malenkostno število pristašev. No, sedaj pa bode odleglo klerikalcem in Nemcem!
o Iz Studenc pri Mariboru. — Spomini na volilni boj dne 24. t.m. Prvič so stopili Slovenci v Studencih z močno agitacijo in uspešno v volilno borbo, kar je za bodočnost tega kraja velikega pomena. — Že iz tega vzroka je treba pozdravljati uspehe narodne stranke, a tudi klerikalne, ki sta dobi'i vsaka po 48 glasov. Na prvi hip je presenetljivo veliko število glasov za klerikalnega kandidata, kajti kdor pozna Studence, tisti ve, da klerikalci kljub svoji organizaciji nimajo tukaj 20 glasov. Za dr. Medveda je glasovalo dokaj Nemcev. Učitelj Maier je agitiral pri Nemcih, naj se ne udeleže volitev in se je hlinil naprednja-kom, da je vsak volilec vol (Ochs), ki bi volil klerikalca. Priznal je, da je naprednjak dr. Kukovec Nemcem nevaren, ker je napredna stranka napovedala spodnještajerskemu nemštvu boj, med tem ko jih klerikalci puščajo na miru. V tem smislu si je brusil pete za dr. Medveda tudi renegat Jurič, znani nemški nacijonalec, ki je postal na stare dni klerikalec. Priznal je, da volijo Nemci dr. Medveda. Medveda je volil tudi nadučitelj Jager. — Posestnik Peter Kolnik je obljubil napredni stranki voz, a na dan volitve je prelomil besedo. Kot ud komisije je zapuščal Kolnik večkrat volilni lokal ter hodil agitirat za dr. Medveda, priganjajoč klerikalne agitatorje, naj še hite po tega in onega volilca. Koliko je neki klerikalce stal ta voz? — Devet volilcev, ki so obljubili glasovati za dr. Kukovca, je prelomilo besedo in je dalo glasove dr. Medvedu. Kaj tiči ■za tem? Klerikalni agitator Karba se je očito hvalil s stotakom in polnim žepom cigar! Pred sklepom volitev smo računili na vsaj 66 naprednih in 30 klerikalnih glasov, a — zgodil se je čudež! — Nemci so bili bolj poparjeni ko naši klerikalci, ko se je razglasil rezultat iz drugih krajev in z njim zmaga dr. Kukovca. Jurič je kar žalosten sedel s klicem: „Gott seis geklagt!" („Bogu bodi potoženo!") — Nemški glasovi za dr. Medveda so bili plačilo Nemcev za klerikalne glasove za Krala.
d V Rajhenburgu so volili nemškutarji, celo znani siidmarkovci — dr. Medveda. Slava njegovemu „narodnemu" programu!
o Obsojeni Terglav. Vranski tr-žani so imeli včeraj veliko zabavo. Pred okrajno sodnijo na Vranskem se je namreč zagovarjal „poslanec" Terglav, ker je v znani polzelanski gostilni ozmerjal dva gospoda z „ušivimi pobi" in drugimi takimi priimki, ki kažejo, da bode še iz Terglava vendarle zrastel katoliški parlamentarec. Morda je že kaj slišal zvoniti o Bielo-hlaweku. — Včeraj je bil sicer ta mogočni gospod precej pokoren in je zgre-vano priznal svoj greh. Zagovarjal ga je kolega Benkovič. Terglav je bil konečno obsojen na 50 kron globe ozir. 5 dni zapora. Med obravnavo se je zvedlo, da je pel Terglav v gostilni s svojo družbo pesem: „Čak se je oženil." To je bilo gotovo raz-žaljivo in pohujšljivo za katoliške mladeniče in kaplane „orle" alias čuke, kateri so se toliko trudili za njegovo izvolitev. Hvaležoost pač ni običajna niti pri priznano odličnih braniteljih vere in morale.
d „Tagespost'' o volitvah v mestnih skupinah na Sp. Štsjerju. V včerajšnjem večerniku piše židovska tetka, govoreč o volitvah v mestnih skupinah na Sp. Štajerskem: „Prirastek (nemško-nacijonalnih) glasov je naraven, ni prisiljen, nenaraven lov za volilci, temveč jasen izraz
spoštenega prepričanja." Ako -človek pogleda volitve v Celju, Ptuju, Slovenjgradcu itd., se mora nehote «mehljati temu modrovanja graške židovske tetke . .
o Tolažba. „Slovenec" je pretekli teden upil, da bode slovenski trški mandat gotovo klerikalen. Sedaj se tolaži z bodočnostjo — in kliče Boga na pomoč za klerikalne lumparije. Ako bi mi kaj tacega zapisali, bi klicali vsi klerikalni farizeji in poglavarji, da blasfemiamo!
o Lavantin8ki škof — Nemec. „Slovenec" se enkrat strinja z nami: včeraj poroča o razmerju strank v bodočem dež. zboru štajerskem in prišteje oba štajerska škofa nemškim krščanskim socijalcem, torej tudi g. dr. Mih. Napotnika. — K tej sodbi „najboljše informiranega" slovenskega lista nimamo ničesar dostavljati, pač pa se bodemo po potrebi na njo sklicevali.
d Dobrodelni nameni nemških spodnještajerskih hranilnic, ki jih vzdržujejo Slovenci. Ravnokar čitamo v nemških graških listih, da je okr. hranilnica v Konjicah podarila kot jubilejni dar 1000 K (beri tisoč kron) „S ü d m a r k i" za nemškega otroka (fiir das deutsche Kind). — Glejte slovenski kmetje, ki nosite po nepotrebnem v nemčurske zavode svoj trdo prislužen denar, dasi imate tam dva slovenska denarna zavoda, kako se skrbi za vašo deco!
d Uspehi klerikalne gospodarske organizacije. Na drugem mestu poročamo, kak znesek je darovala konjiška okrajna hranilnica „Südmarki" za nemškega otroka. Nemalo krivdo imajo tisti „častiti" gospodje, ki so hujskali svoj čas proti stari slovenski trdni gospodarski denarni postojanki v nemčurskih Konjicah ter ji ustanovili popolnoma nepotrebno konkurenčno posojilnico. Torej, kjer se prepirata Slovenca, po krvi in rojstvu brata, tam se jima roga Nemec, ki si pri tem polni žepe in zraven še daje slovenski denar v nemškonacijonalne namene.
o Terglav — namestnik deželnega glavarja? Iz Gradca je dobil nek klerikalec v Sav. dolini poročilo, da zgoraj premišljujejo, ali bi napravili Terglava za namestnika deželnega glavarja ali ne. Dotični klerikalec je bil mnenja, da govori mnogo uvaže-vanja vrednih momentov za to: prvič je dobil Terglav največ glasov in ima torej največ zaslombe med ljudstvom; to gotovo tudi kaže drugič, da je najbolj izobražen in pameten med vsemi zvezarskimi poslanci. Tretjič pa obvladuje tudi že popolnoma parlamentarne šege in navade, kakor kaže obravnava na Vranskem in bode torej gotovo izvrstno vodil seje deželnega zbora, ako bi bil glavar zadržan. To izborno misel je torej treba le pozdravljati in pričakujemo, da se bodo za njo zavzeli klerikalni listi in poslanci, predvsem dr. Korošec.
d Zveza z Nemci. Kranjski klerikalci sedaj s pomočjo ljubljanske ka-zinoteke klike z vso močjo napadajo kranjsko narodno - napredno stranko zaradi „zveze z Nemci". Obstajala je namreč svoj čas taktična zveza med naprednimi poslanci in nemškimi veleposestniki v kranjskem deželnem zboru, ki pa je že davne pretrgana in uničena. Posebno strupene puščice lete na drž. posi. Hribarja, katerega pa gotovo ne morejo doseči . . Kadar klerikalci vpijejo, je to zmiraj znamenje, da se nekaj kuha. Saj pravi tatje navadno vpijejo: „Držite tata", ako se hočejo spraviti v varnost. Menda hočejo s tem nekoliko olepšati svoje delo in svojo taktiko v proračunskem odseku državnega zbora . . Pomislimo: upanje je celo, da se sklene resolucija za ustanovitev slov. vseučilišča! Naše mnenje
je, da nimajo pravice govoriti o narodnem izdajstvu ljudje, ki so notorični vladni mameluki in so oškodovali naš narod še ob vsaki priliki. Svetujemo „Slovencu", naj bi z isto ogorčenostjo obsodil spodnještaj. duhovščino po nemških mestih in trgih, katera je v pondeljek do zadnjega moža ostala v zapečkuiz strahu pred nemškimi nacijonalci aii pa tudi iz drugih znanih vzrokov. Naj „Slovenec" nadalje obsodi spodnještaj. klerikalce, da so dne 14. maja agitirali in volili Krala, da bi dne 24. maja ujeli za „narodnega" Medveda nekaj nemških glasov . . In tako naprej. Naši narodnjaki so se že zdavnaj otresli vsakih iluzij o narodnem čutu klerikalcev in zato je vse klerikalno napihovanje v „Slovencu" zastonj.
d Zakaj je padel dr. Ploj 1 „Ker se je drznil žaliti duhovniško avtoriteto!" Tako se je izrazil znan duhovnik v ptujskem okraju. „Slov. Gosp." piše za svoje ovčice seve kaj drugega . .
d Lawn-tennis v Celju. Na igra-lišču za tennis onstran glazija na Re-pinškovem posestvu se že pridno igra. Odbor kluba poziva igralke in igralce, da pridno goje ta šport.
o Za narodni sklad je nabral naš somišljenik v veseli družbi izletnikov k vrlemu narodnjaku g. Fr. Kormanu na Kumenu pri Fali K 10, kateri znesek so darovali: postajenačelnik pri Sv. Lovrencu g. Agrež K 1'20, njegova nečakinja gdč. Zajko K 1'20, g. A. Leskovšek, učitelj v Puščavi 1'20 kron, g. Fr. Korman, po dom. Štefan K 1'—, narodni „tehant" na Fali K 1'20, neimenovani uniformirani napred-njak K 2'— ter g. F. Oset na Fali K 2.— Prisrčna hvala vsem!
d V Grižah je v pondeljek pri podiranju smrek v gori Kamniku padlo drevo na 21 letnega Štefana Gomilšeka, ki je bil takoj mrtev. Ubogo mater vdovo pomiljuje vsak pošten človek.
d Klerikalne obljube. Na svojih „javnih"(!) shodih, pri osebni agitaciji so duhovni gospodje obetali volilcem med drugim tudi: 1. da kmetom ne bo treba več svojih otiok do 14. leta pošiljati v šolo, 2. da se bodo otroci učili samo čitati, pisati in računati, ker vse drugo je za kmeta odveč! Bog ne daj, da bi kmetič vedel, kako nastane toča, mraz! (Kaj ne, gg. pri Sv. Barbari v Halozah!?) 3. Kmetom ne bo treba več šol razširjati, ker bode vsak učitelj v eri klerikalnega gospodstva (?) moral poučevati po najmanj dva razreda. (Pater Korošec v Žetalah.) 4. Priborili bodo jesenske počitnice, (sicl) Kako se liš-pajo srake s pavovim perjem! 5. Dosedanji poslanci so bili same ničle; sedaj izvoljeni možakarji bodo šele Ploja, Jurtelo in druge učili, kaj je delo (pa menda vendar ne za prazne žepe?!) Rečemo samo: ta režim, ki je sedaj na krmilu, vzdržuje samw ljudska nevednost in neodkritosrčnost, gorje pa črni gospodi, če se zabliska tudi v teh zaplankanih glavah! Za šest let pa bodemo sicer klerikalce vprašali, koliko teh obljub se je posrečilo Meš-kom in Terglavom spolniti!
d Hestnovrški žnpan Andraž Soretz, mož „vsestranskega" prepričanja, je odvračal volilce, da niso volili Ploja s tem, da je trdil, da je dr. Ploj „čista plitev človek." Juršinski poštar in gostilničar Koser, kateremu je dr. Ploj spravil dva otroka h kruhu, in sicer k pošti, je tudi na vse pretege deloval proti njega izvolitvi. Taka je katoliška hvaležnost! Brenčič Janez, kmet in mlinar v Gerncih pri Ptuju je prosil dr. Ploja, naj deluje na to, da se mu odpusti kazen radi septem-berskih dogodkov, kar je dr. Ploj tudi storil; a sedaj je agitiral proti njemu. Čast katoliškemu značaju! Prihodnjič bo deloval za njega — Meško . .
d Občni zbor „Celjskega pevskega društva" se vrši jutri 27. maja ob pol 9. uri zvečer v Čitalnici. Vabijo se vsi cenj. člani in članice, da se gotovo udeležijo in z dobrimi nasveti ter vstrajnim nadaljnim delom društvo zopet oživijo. Potreba je, da se zje-dinimo, ker le na ta način nam je mogoče zatreti črva, ki se hoče zariti v mozeg nekdaj tako slavnemu društvu.
Odbor.
a Iz Ljubnega. „O Du mein lieber Herzl Schiller itd." je vendar dregnilo župnika Dekortija, da je na Križevo svaril pri pridigi svoje ovčice: „Varujte se slabih časopisov". Gospod župnik! Posvarite raje svojega kaplana, da ne bo lepi Marjetki dvoril popol-noči v kuhinji, ko njena očim in mati že v kamerci spita in mora policaj red napraviti!
Ljubenski faran. o Dravski most v Maribora bode začela po Binkoštih dunajska tvrdka Gaertner vendar zidati. Tvrdka je obvezana, da ga v treh letih izgotovi.
d Velika skala v obsegu 16 m3 metrov se je odtrgala dne 18. t. m. ob 6. uri zvečer s hriba Ruta pri Fali, poškodovala na progi Fala —Sv. Lovrenc železniški tir ter potrgala brzojavne žice. Promet je bil za pet ur vstavljen. Vlaki so imeli večurne zamude. Da se ni večja nesreča zgodila, je pripisati v bližini stanujočemu železniškemu delavcu Truglesu, kateri je pravočasno zagledal skalni plaz ter tako zabranil veliko nesrečo.
d Iz Selnice ob Dravi. Tukaj so tla za ustanovitev Cfril-Metodove podružnice jako ugodna. Bi nam Slovencem merodajni faktorji ne hoteli prirediti večje slovenske vrtne veselice. Gotovo bi nas tudi ob tej priliki po-setili mariborski sokoli in drugo narodno občinstvo iz okolice.
d V pokoj je stopil na lastno prošnjo poštni kontrolor gosp. Jakob Požar v Maribora.
d Poskušan umor. Žena viničarja Klemenčiča v Murščaku bi. Zg. Radgone je ponoči spečemu možu z britvo prerezala vrat, hoteč ga umoriti. Težko ranjenega so prepeljali v radgonsko bolnišnico.
d V Maribor pride za postajenačelnika g. J. Kniffl, doslej nameščen v Brucku ob Muri. Dosedanji mariborski postajenačelnik Seidler je prestavljen v Inomost.
d Klerikalcem primanjkuje denarja za ogromne stroške zadnjih volitev, zato že napovedujejo večje beračenje „vprid obmejnim Slovencem" — ali kakor je stvar pravilnejša, vprid svojim listom in volilnim stroškom. To v vednost onim, od katerih bi se even-tuelno skušalo izmamiti kake zneske.
o Iz ormoške okolice. Med mnogimi drugimi škodljivci nastopile so letos v vzhodnih občinah našega okraja drzne gosenice v toliki množini, da se jih ne moremo obraniti. Prišle so lani iz sosedne Ogrske. Nekateri ljudje so jih pobirali in še jih pobirajo, a zmiraj jih je več, kakor bi rastle iz zemlje. Sadno drevje in hrastovi — vse je golo ko po zimi. Gozdovi, vrtovi, trate, so že precej opustošeni, kar bode zopet slabo ali nezdravo za živinsko krmo. Vsi bi morali obirati. Malo je zopet ljudi — a ti so vsestransko privezani na delo za vsakdanji kruh in se ne morejo obraniti tej nesreči. To bode še nadaljna leta škodovalo. —Trebalo bode pomoči in radikalnega pokonče-vanja teh nepotrebnih škodljivcev, ker gredo vedno dalje naokrog.
o Iz Zgornje Poljskave. Lansko leto je sprožil nekdo misel, prirediti tukaj veliko narodno slavnost. pri kateri bi sodelovala bratska okoliška društva in bi se ustanovila po možnosti tudi podružnica C. M. družbe. Svoje
sodelovanje je obljubil tudi mariborski Sokol.
o Iz dravske doline. Mariborski dijaki in naši divjaki hodijo na naše lepo zeleno Pohorje izzivat mirno pohorsko prebivalstvo z nemškimi traki, plavicami, hrastovim perjem in heil-klici. Dne 19. t. m. so izzivali na enak način učenci prvega razreda mariborske realke pod vodstvom nemškega profesorja po Selnici, Fali, Puščavi in Sv. Lovrencu. Mi Pohorci privoščimo izletnikom, da si ogledajo naravne pohorske krasote, prepovemo pa si enkrat za vselej izzivanja na naši slovenski zemlji!
o Iz Puščave pri Sv. Lovrenen nad Mariborom. Pred kratkim sem naredil izlet iz Maribora v Puščavo. Ko se hočem okrepčati, stopim v gostilno Eichholzer, kjer najdem nabiralnik za „Südmarko". Takoj sem popihal in obljubil nikdar več ne prestopiti praga te gostilne, dokler se bode nahajal v njej ta nabiralnik. Mi slovenski izletniki zahtevamo, da nam Eichholcer takoj preskrbi nabiralnik Ciril-Metodove družbe, „Südmarkinega" pa odstrani. Slovenci-izletniki imamo v Puščavi narodno gostiln Fikfak!
V jKatibor na Velijo na« rodno Veselico dne 6. junija!
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Državni zbor.
o Dunaj, 26. maja. (Brz. N. D.) Proračunski odsek razpravlja o proračunu pravosodnega ministerstva. Po referatih poslancev Glombinjskega in Schlegela je govoril dr. Čelakovsky o čeških zahtevah v justični upravi. Čeravno je najvišje sodišče opetovano priznalo, da je na celem Češkem če-ščina v deželi navaden jezik, se vendar ne samo v civilnopravnih, temveč tudi v kazenskopravnih stvareh izključuje češčina pri takozvanih nemških sodiščih na Češkem. Jezikovne predloge, kakor jo je predložila vlada, Čehi ne morejo sprejeti kot podlago razprave iu pogajanj, ne glede na to, da državni zbor sploh ni kompetenten o stvari razpravljati. Čehi ne bodo glasovali za proračun ne v celoti in posebno ne za postavko za pravosodno ministerstvo.
Vseslovanski kongres v Petro-gradu.
o Petrograd, 26. maja. (Brz. N.D.) Danes je bila pod predsedstvom dr. Kramafa prva seja gen. izvrš. odbora za vseslovanski kongres v Petrogradu, Pristop so imeli tudi povabljenci in osebe, ki so dobro poučene o vseslo-vanskem gibanju. Govorili so dr. Kra-maf, Dmowski, Miljutin, grof Vladimir Bobrinski, Klofač, dr. Hlibowicki. Krasinjski, Slavinjski in knez Lvov. Živahnejše vseslovansko gibanje se je začelo po prvem obisku dr. Kramafa v Petrogradu. Gibanje še zmiraj narašča in dobiva tudi na uplivu. To se vidi v priznanju neodvisnosti carjevine Bulgarije in zmiraj večjem zanimanju občinstva in časnikarstva za vseslo-vanske ideje. Zvečer so prisostvovali vseslovanski gostje telovadbi ruskih sokolov.
Danski državni zbor.
o Kodanj, 26. maja. (Brz. N. Dn.) Danski 'državni zbor (Volkething) je sestavljen sledeče: 27 članov levice biv. min. preds. Christensena, 24 soc. demokratov, 19 članov levice sedanjega min. predsednika, 19 članov desnice, 16 radikalcev in 11 divjakov.
Ruska ylada v škripcih.
a Petrograd, 26. maja (Brz. „Nar. Dn.")- V današnji seji gospodarstvene d.ume je stavilo 39 poslancev opozicije interpelacijo na pravosodnega in ministra notranjih zadev, ali jima je znano, da so inozemska sodišča popolnoma neovrgljivo dognala delovanje pravih ruskih ljudi j in jasno dokazala, da je imela zveze s policijo, kar je v vsaki pravni državi nedopustno. Če je to vladi znano, kaj namerava storiti, da se taki zločini zabranijo. Debata je bila zelo burna in mnogokrat je prišlo do hrupnih prizorov med poslanci skrajne desnice in med opozicijo. Končno se je predlog odkaaaj posebni komisiji.
Francoska vlada in sindikati poštnih uradnikov.
a Pariz, 26. maja (Brz. „Nar. Dn."). Državno pravdništvo je odločilo, da so pravila sindikata poštnih uradnikov senske prefekture protizakonita. Vsled tega bo vlada ta sindikat razpustila.
Prepiri med Grki in Bulgari v Macedoniji.
a Solun, 26. maja. (Br*. „Nar. Dn."). Iz Gornice javljajo, da so se Bulgari na dan sv. Cirila in. Metoda pojastili grške cerkve in ranili pri tem duhovnika, nekega učitelja in vaškega sta-rejšino. V Gornico se je odposlalo vojaštvo.	__
Slovanski zapiski.
o Vseslovanska zveza časnikarjev
je imela 15. t. m. v Pragi svoj ustanovni občni zbor. Zborovanju je predsedoval v odsotnosti J. Holečka urednik Hummer: V odbor so bili izvoljeni za Čehe: Jos. Holeček, B, Cejnek, I. Hejret, I. Kuffner, I. Miškovsky, K-S. Sokol, V. Červinka in A. Knuta, za namestnike pa I. Vejvara, K. Žak in Schmidt-Beauchez; za Poljake: dr. Osta-czewski-Baranski in Bronislav Laskow-nicki iz Krakova, W. Prokesch in A. Karez iz Lvova; za Ruse: O. Markov iz Lvova; za Slovence: R. Pustoslem-šek iz Ljubljane. Za preglednike so bili izvoljeni: V. Beneš, V. Weinerek, I. Pichl in I. vitez Lonkota. V razsodišče so bili izvoljeni: I. Aniž in Kum-
mer iz Prage, dr. Ostaszewski-Baranski iz Lvova, dr. Heller, K. Kadner iz Prage, M. Malovrh iz Ljubljane, A. Karcz iz Krakova, Ščavinski iz Dunaja in Kalvas iz Časlave. Odbor se je konstituiral takole : predsednik Holeček, I. podpredsednik dr. Ostaszevski-Ba-ranski, II. podpredsednik Pustoslomšek, tajnik Hejret in blagajnik Miškovsky.
d Stare poljske kompozicije je
našel v Jagelonski biblioteki v Kra-kovem dr. Adolf Chybinski. To so doslej neznani dvo- in troglasni motetti (cerkvene skladbe) in nosijo podpis Rambowski, samo malo jih je brez podpisa. Sodeč po značaju teh pesnij jih je zložil okoli 1400 ali še prej slavni in najstarejši skladatelj poljskih zborov Nikolaj iz Radoma, ki je umrl okoli 1. 1450. Mnoge skladbe, ki jih je sedaj našel Chybinski imajo na sebi znak skladb tega Nikolaja in vsebujejo dragocene doneske k spoznavanju slovanske glasbe one dobe. Čeravno so vsi ti motetti uglasbeni po latinskem besedila in v kpralnem duhu, vendar imajo jasen slovanski značaj in blago melanholijo poljskih elegij. Dr. Chybinski je namerava v kratkem izdati.
o Madžarske kreditne zadruge na Hrvaškem. „Hrvatska" piše, da so hrvaški' kmetje dolžni madžarskim posojilnicam na Hrvaškem že 10 milijonov kron, in sicer na menice in vknjižbo. Na amortizacijo ne posodijo Madžari Hrvatom ničesar. Zadolževanje Hrvatov pri madžarskih kreditnih zadrugah pospešuje z vso vnemo hrvaška „narodna" vlada.
Po svetu.
d „Puntarski" naborniki. Iz Klad-nega na Češkem poročajo, da so pri naborih 19. t. m- prišli 4 rekruti s črnimi zastavami, na katerih je bila zapisana 5. božja zapoved: Ne ubijaj! „Puntarje" so zaprli:
d Tudi „viteški" Madžar. V Bel-czerindu na Ogrskem je kmetski bogataš Aleksander Pap v prepiru vrgel ženo ob tla in jo tako dolgo obdeloval s svojimi okovanimi šolnji, da je žena, ki je bila noseča, izdihnila. Divjaka so zaprli.
d Justh, predsednik ogrske državne zbornice, je odpustil in djal v disciplinarno preiskavo uradnika ogrskega državnega zbora Papa, ker je kot administrator neke hišepjaaveril 8000 kron.
d Mater je dala umoriti gospa Jar-mačzy v Marijinem Terezinu na Ogrskem. Gospa Jarmaczy je imela mnogo dolgov, a njena bogata mati, gospa Haverda, ji ni hotela dati denarja. Zato je Jamarczy sklenila se potom umora matere čim prej polastiti materinega premožeuja. Naročila je dva moža, nekega Janossya in Vojtha, ki sta jo umorila. Janossy je sedaj vse izpovedal in na to je tudi Jarmaczy sama vse priznala. Dognalo se je, da je še več sokrivcev.
d Zgorela je papirna tovarna Noitzraiihle pri Weìsu. Požar je nastal po neprevidnosti nekega delavca. Škoda je velika.	____
Tržne cene.
25. maj a.
K a v a v Hamburgu : Santos Good Average za maj 34'25, za september 32'75, za december 31'75, za mare 3175. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 24'35, nova kampanja K 23 05. Tendenca mirna. —
Budimpešta, 25.maja. Pšenica za maj 15*42, pšenica za oktober K 13*29, rž za maj K —'—, rž za oktober K 10'29, oves za maj K —'—, oves za oktober K 7*81, koruza za maj K 7*91, koruza za julij K 805, ogrščica za avgust K 15 40. Promet 6.000 met. st.
Budimpešta, 25. maja. Svinj a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 144 do 146 vin., mlade, srednje 145 do 146 vin., mlade, lahke 145 do 146 vin.; zaloga 26.600 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 156 —, namizna slanina 140'—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 25. maja:
Na tukajšnjem trgu tendenca zopet boljša, pšenica in rž notirala zopet za 10 vin. in koruza za 5 v. višje. Oves obdržal ceno, ki jo je imel koncem tedna.
Produktni trg, Pariz: moka za tekoči mesec 34*40, moka za prihodnji mesec 34*85, moka za maj — avgust 35*30, moka za sept. — decemb. 32*60, pšenica za tekoči mesec 26*90, pšenica za .prihodnji mesec 27*30, pšenica za maj — avgust 26*80, pšenica za sept. — dee. 24*80, rž za tekoči mesec 18*50, rž za prihodnji mesec 18'85, rž za maj — avgust 18'75, rž za sept. — dee. 18'85.
Tendenca: moka in pšenica: medla, rž: mirna. — Vreme deževno.
Edina narodna trgovina s čevlji
Štefan Strasek, Celje
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih Čevljev za dame in gospode kakor tudi za otroke v najfinejši izpeljavi. — Velika izber lakastih in belih giace Čevljev. Vse po najnižjih cenah. Postrežba solidna in točna. Daje se' tadi na obroke. 56 10-1
Delaven mlad trgovec
kapitalista ali večjo trgovsko hišo
v svrho ustanovitve trgovine v mestu
na Spoinjem Štajerskem. — Hiša na
ugodnem prostoru je na razpolago. —
Naslov pri upiavništvu ,Nar. Dnevcika*. 267 3-1
R. Oichl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivo vke, tropinovca 'brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2-40
101 40-12
Steckenpferd-iilijno mlečno milo
najin Meje kožno milo kakor tudi proti soln-čnim pegam!
Dobiva se povsod!
Poštne hran. račun št. 54.366. -n—n Telefon St. 48. —>-
11
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gabor ju pri Celju
LASTNI DONI"
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice St. 12
pet od sto (5%)
sprejema hranilne «loge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5, K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovan ju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © ©
Edino narodno torninoselo podjetje 4 (eljn.
prta jitžnoštajerslja Kamnoseka ^Èél* industrijska družba.
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :•:	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih del ■ kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnlh miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	::*.
Brušenje, puliranje in
strnganje kamena s stroji.
Brzojavi: .Kamnoseška industrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
s::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom.
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::; lavanje napisov v iste. :::
^^Q^Q^ta^ìS^ÌS^bS^lDS^QS^Q òfSSlt!