Mednarodno kmetijsko zborovanje na Dunaju. (Iivirno poročilo slovenskega udeleženca). V tujini se človeku kaj dobro zdi, če najde stare zntance, prijatelje, posebno še pa rojake. Pri mednarodnem kongresu sem jih na Dunaju našel nepri5akovano veliko. Bili so to s-ovBnski kmetijski strokovnjaki, potovalni učitelji, nadzorniki, zadružničarji itd. Obžalo\ial pa sem bridko, da moj stari prijatelj izza gimnazijskih let, gospod potovalni učitelj Franc Goričan ni biil na tem shodu. Huda bolezen ga je na posteljo priklenila. V kratkem času nas je< bilo kakih 20 Slovencev skupaj; našli smo se v odsekih I., II., IV., in kar se od sebe razume, kot pravi sinovi trtorodeče slovenske zemlje, v X. odseku pri Tinorejskih in kletarskih razpravah. Ce me je1 že to, da sem vrle znance našel, tako razveselilo, me je še pa bolj veselo iznenadilo to, kar sem tam slišal. Misli, katere nas danes na Slovenskem navdušujejo in tudi združujejo, misli programa naše vrle Slovenske kmečke zveze, te misli in rrazore sem slišal razlagati, tolm"ačiti, priporočati pri zborovanju. 2e prvi slavnostni govornik v otvoritveni seji dne 21. maja, g. nekdanji francoski ministrski predsednik Juli Meline, je klical ,,nazaj h grudi" prepa- joč občinstvo, da nas je doba industrijelnega velikanskega napredka zadnjih desetletij zufiila, da je treba vendar se grude držati, kmečkemu stanu pomar gati. Ne klic ,,v mesta", ampaJc ,,nazaj li grudi" velja danes. Resnične so pa6 besede pregovora, za katerega uresnieenje se zdaj merodajni krogi trudijo:; ,,Ce se kmetu dobro godi, se ž njim vse.smeji." O kmečkem vprašanju, in sicer o pogojih 66stanka kmečkega stanu, je poročal g. dr. Karl HoHmeister, privatni docent na c. kr. dunajski visoM šoli za poljedelstvo. Bil bi pač sebifien in malo hvaležen svojim rojakom, ako ne bi o tem temeljitem poročilu vsaj na kratko najvažnejše točke podal. Glavni stavek tega porofiila je ta: Poglavitni pogoj gospodfarskega in politienega obstoja vsake državc je, da se kmečki stan ohrani in oj"a,6i. Naj navedem nekatera sredstva za ohrajiiteV,1 in] ojačitev, kmečkega stanu. Pred vsem bo sklrbeti, da se bodo kmetije in kmetijstvo sploh bolj splačale, da bodo veČ vrgle, kakor dosihmal. Ker se industrija, in obirti bolj splaSajo kakor kmetijstvo, zamorejo ti več obresti plačati za potrebni kapital, med tem ko kmet tega ne more in so mu tako nekako roke zvezane, si ne more pomagati. Da se kmetijstvo bolj splača, rentira, za to mora skrbeti srečna trgovinska politika, bodisi na zunaj, bodisi v okviru naše avstrijske države. Carinske pogodbe se morajo ozirati na to, da naši pridelki v ceni rastejo in kmetu, poljedelcu sploh, se mora dati priložnost, da on določi ve5 ali itfanj visokost cene poljskih pridelkov, ne pa špekulanti,! borza, prekupci — no skratka — judje. Železniški tarifi naj bodo za kmetijske pridelke nižji kakor za fabrikiante. Ustanavijo se naj kmetijsjce zadruge z namenom, da se blago, ki je na razpolago v enem kraju, skupno v kupčijo spravi, kar vsekako upliva na ugodnejše cene. Ce zaidruga razpolaga z Vječjimi množfinami kmetijskih pridelkov, lahko stopi, n© da bi bila navezana na prekupee, naravnost v zrvezo z vojaško ali mornarsko upravo, z paromlini, veletržci, s konzumenti dežel, kjer ,|e ravno slabša letina,, oziroma ne pridelujejo dovolj pridelkov te ali one vrste, ter doseže boljše cene. Te zadruge bi se morale od drž-a^ve podpirati na vsak način, pa ne v toliki rneri, da, bise samo na državo zanašale, ampak da bi same v svoj prid ži- vahno delovale., Te zadruge naj lmajo svojo osredno zadrugo, ki naj posreduje in tu'di z denarjem ra*zpolaga. Izvrstna je misel, da bi s& moralo okraju, ozir. ,v vsaki deželi in državi prav vestno konštatirati, določiti, koliko je tega ali onega pridelka se: pridelalo, in kakšno ceno imajo pridelki. Cene se pa naj ne ozirajcua borze, ampak na druge kraje in druga mesta. Posamezni posesitnflk naj dobi potrebni denatrf, katerega potrebuje za obdelovanje svoje kmetije, potom zadružniških podjetij (raifajzenovke). Do neke posebne meje naj bi bilo prepovedano, svoje posestvo z dolgovi obremeniti (hipotekarni dolgovi). Obdelovanje kmetije se naj olajšuje potoin komasacije. Kaj je pa to? Razkosanb dele enega posestva potom postavnemenjave spraviti, oziroma združiti v eno posestno celoto, se pravi posestvo komasirati ali zlagati in arontlirati. Je pač veliki razloček, 6e imaš ti vse njive, travnike itd. v eni se sk*upaj dr,žeči celoti, kakor pa če ti ena njiva tu, druga po % ure daleč leži. Pomanjkanje delavskih moči znatno ovira kmetovapje in povzro-M mnogokrat ubogemu kmetu velikansko škodo, ker ne more dela o pravem času opraviti, oziroma zelo drago pla6ati. Treba bb urediti posredovalnice za poljske delavce in jim sploh zboljšati njihov položaj z zavarovanjem (proti boleznim, nesre6am, starostni bedi itd.). Pomnoženje samostojnih kmetij namesto veleposestev dobro upliva na razpoložno delavsko mo6. Citatelj tega kratkega posnetka iz poročila vrlega gospoda profesorja viidi, da je naš spodnještajerski kmečki program začrtan v pravilih naše Slovenske kmečke zveze popolnoma opravičen in smemo veselim srcem gledati v sicer terono bodo&nost.