po4tnina plačana ? gotovtnL
Leto XV., štev. 104	LJnblfana, sreda 9* maja 1934	Cena 2.- Din
Naprej po dosedanji poti
Naš zunanji minister g. Bogoljub Jevtic je snoči po uspešnih raz-govorih s predsednikom bolgarske vlade zapustil Solijo
Sofija, 8. maja n. Danes sta bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister g. Nikola Mušanov in jugoslovenski zunanji minister R. Bogoljub Jevtič končala svoje razgovore, ki so se vršili vseskozi v atmosferi zaupanja in prisrčnosti in je bila njihova politična Hnija inav-gurirana že z lanskimi sestanki vladarjev obeh južnoslov?nskih držav. Rezultat sofijskega poseta g. Jevtiča popolnoma odgovaiia stremljenju vodilnih državnikov Jugoslavije in Bolgarije, da je najboljša pot k političnemu sporazumu v prvi vrsti zadovoljiva ureditev obojestranskih gospodarskih problemov, ki je že na najboljši poti. Sporazumu o železniških tarifah bosta v kratkem sledila trgovinski dogovor in veterinarska konvencija med obema državama, poenostavljene bodo tudi formalnosti pri izdajanju potnih listov in ustanovljena bo komisija za proučevanje razvoja in izboljšanja prometnih zvez med Jugoslavijo in Bolgarijo. Najvažnejše pa je, da se bodo vsa vprašanja, ki bi se pojavila, reševala v bodoče v duhu, ki bo okrepil prijateljstvo obeh naro" dov in zagotovil trajno in plodno sodelovanje obeh držav.
Upravičeno je torej g. Jevtič izjavil novinarjem pred svojim odhodom iz Sofije, da je popolnoma zadovoljen z uspehom svoiih razgovorov v Sofiji.
upfttvuifiivo; i*jubijttnjt, K_natljeva Ulica 6. — felefon št. 5122, 8123, 3124. S125, 3126. (našemim oddelek: L>jubljana, Selen« burgOTB uL 3. — Tel 3492, 24»2 Podružnica Maribor: Gosposka ulica
It. U. — 1'eietoo St 3456. Podružnica Celje: K ocenova ulica It
3. — Telefon »t 100. Kačunl prt po£L 4ek ta v oditi: LJubljana St. 11.842, Praga (Halo 78JLSO. VVipn «t lOft 241
Naši parlamentarci na Jadranu
Včeraj je odpotovalo s Sušaka v Dalmacijo preko sto naših narodnih poslancev in senatorjev pod vodstvom predsednika senata g. dr. Tomašiča in predsednika skupščine g. dr. Kumanudija. Senatorji in poslanci bodo obiskali vse kraje na obali in tudi vse otoke, da spoznajo življenje našega naroda v teh krajih, stopijo z njim v čim tesnejšo zvezo ter se seznanijo z njegovimi potrebami in težnjami. Kot zastopnik vlade potuje s parlamentarci minister za telesno vzgojo g. dr. Grga Andjelinovid. Parlamentarci bodo nato obiskali še Krf, da bodo tam in na otoku Vidu. ki je v jugoslovenski zgodovini za večno vpisan kot »Otok smrti«, izkazali čast junakom in mučenikom iz svetovne vojne. Naši parlamentarci so se odločili za to potovanje po lastni iniciativi in potujejo na lastne stroške.
To potovanje je v skladu z zahtevo fca&e ustave, ki pravi, da morajo narodni poslanci pri vseh svojih odločitvah vedno imeti pred očmi življenjske interese in blagor države in naroda kot celote, ne pa le vsak poslanec interese in blagor svojega sreza. Pogoj za to je, da narodni predstavniki poznajo razmere v Čim večjem delu države. Naš Jadran in naši obmorski kraji postajajo bolj in bolj središče našega narodnega življenja. O tem svedoči mogočen razvoj čuvarice našega Jadrana, Jadranske straže, ki se je tako naglo uvrstila med naše najmočnejše nacionalne organizacije. Obmorski kraji so v narodni in državni samostojnosti zaživeli novo, po svoji stari slavi in veljavi zasluženo življenje. Po zaslugi pozornosti državne uprave in zvestih jadranskih stražarjev se to novo življenje vsepovsod uveljavlja, premagovati pa mora tudi razne težave, ki ne prizanašajo nobeni obnovi in nobenemu napredku. Kakor se je zanimanje za naše morje zbudilo in razširilo po vseh pokrajinah, tako mora po vsej naši domovini živeti in učinkovati tudi najmočnejše hotenje, da bodo vse težave pri obnovi in napredku našega morja in primorja čim prej premagane. Zaradi tega je rilj potovanja velike skupine naših parlamentarcev najsrečneje izbran.
To potovanje je tudi prvo po svoji zamisli in izvedbi. Prej nekdaj je strankarski ključ določal udeležence raznih potovanj naših parlamentarcev. Po strankarskem ključu izbrani udeleženci so skušali seveda tudi na svojih potovanjih na razne načine koristiti svoji stranki, nekateri, ki na cilju določenega potovanja niso pričakovali strankarskih koristi, pa so ostali rajši doma. Na tem potovanju pa ni ničesar strankarskega ali kakorkoli sebičnega. Parlamentarci so se zbrali po lastnem preudarku in pot jih vodi naravnost med narod, ki bo povsod, kamor bodo prišli njegovi zastopniki, lahko prostodušno izrazil svoje želje in predlog^. Na jadranski obali in na otokih je vse polno važnih zadev in vprašanj, ki jih lahko uspešno rešuje samo složna, narodu in državi vdana in posvečena skupina narodnih zaupnikov in zastopnikov. Tu so raznovrstne panoge narodnega gospodarstva ter razna nacionalna in socialna vprašanja, ki so tesno zvezana s posameznimi kraji in se dajo reševati v pravem pomenu besede le na samem njihovem torišču in izviru.
V vseh obmorskih krajih in na otokih je n. pr. zelo važno vprašanje ribar-stva, vinogradništva in tujskega prometa. V vseh teh pogledih imajo vsi kraji marsikaj skupnega, mnogi med njimi pa tudi marsikaj posebnega. Ponekod so tako n. pr. že ustanovljene uspešne turistične postojanke, dočim jih bo v drugih krajih treba ustanoviti šele s pomočjo širokega zaledja. Potrebne so nadalje zadruge za ribiče in vinogradnike, socialne ustanove za mornarje, ribiče in pri--taniške delavce. Pri raznih ustanovah bo treba to ali ono preurediti ter ustvariti med njimi večjo vzajemnost. V splošnem so potrebne tesnejše vezi med pri-morjem in zaledjem. Tako se pojavlja vsepovsod nebroj zadev, ki jih morajo proučevati baš tam, kjer so, narodni zastopniki iz vseh delov države. Nekateri od njih bodo sedaj prvič na viru za vso našo državno in narodno skupnost tako važnih problemov in jim bo to potovanje v veliki meri dalo za bodoče delovanje najkoristnejše pobude.
Zelo pomembna pa je zadnja postaja potovanja naših parlamentarcev. Krf in otočič Vid sta bila torišči naše epopeje in tragedije. Junaki, ki so tu živeli, umirali in trpeli, so ves svoj čas sanjali o svobodni domovini ob morju in tudi smrtne muke jim je usoda lajšala s prividi svobodnega jugoslovenskega morja. Kakor na Kosovem. tako se je tudi na Krfu in Vidu, Otoku smrti, izkazalo, da je jugoslovenski rod tako močan, da se mu krste pretvarjajo v zibelke novega življenja in srečnejše bodočnosti. Na Krfu in na Otoku smrti je bila smrt silna In strašna. Premalo je bilo zemlje za njene žrtve. Premnoge je sprejelo v svoj nokoj večno morje in še šteti .jih niso -n ogli. Znano je samo to, da jih je na Vidu v januarju 1916 pomrlo dnevno
Sofija, 8 maja. AA Jugoslovenski zunanji ministet g. Jevtič je odšel davi v spremstvu našega poslanika v Sofiji dr. Cincar-Markoviča in načelnika ministrstva dr. Martinca v zunanje ministrstvo, kjer ga je že čakal predsednik bolgarske vlade in zunanji minister g. Mušanov. Med obema zunanjima ministroma se je takoj pričela konferenca, ki so ji nekaj časa prisostvovali tudi jugoslovenski poslanik v Sofiji dr. Cincar-Markovič, načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva g. Martinac, bolgarski poslanik v Beogradu g. Kjuseivanov, pomočnik zunanjega ministra g. Radev in ravnatelj političnega oddelka g Pavlov. Konferenca je trajala od 10.30 do 13.30. Sklepna konferenca Jev-tiča in Mušanova je bila danes popoldne.
Ob 20.05 je jugoslovenski zunanji minister odpotoval zopet v Beograd. Na kolodvoru so se poslovili od njega predsednik vlade g. Mušanov s člani vlade in višjimi državnimi uradniki, poslaniki držav Male antante. bolgarski in jugoslovenski poslanik v Beogradu odnosno v Sofiji, veliko število bolgarskih politikov in javnih delavcev, ki so g. Jevtiču izrazili svoje velike simpatije Z g. Jevtičem so odpotovali v Beograd tudi jugoslovenski novinarji, ki so ga spremljali na potu v bolgarsko prestolnico.
Visoko odlikovanje g. Je vtiča
Sofija, 8. maja AA. Na svečani večerji ki jo je priredil snoči predsednik bolgarske vlade g. Mušanov v »Union«-klubu. ie dvorni svetnik g Grujev sporočil g. Jev-tiu, da ga je kralj Boris odlikoval z velikim križem reda sv. Aleksandra. Visoko odlikovanje g. Jevtiča ie zbudilo veliko pozornost v sofijskih političnih krogih. V njem vidijo izraz posebne naklonjenosti kralja Borisa do jugoslovenskega zunanjega ministra, ker so to odlikovanje doslej podeljevali samo ministrskim predsednikom.
Sofija, 8. maja AA. Za obisk jugoslovenskega zunanjega ministra Jevtiča vlada v vseh sofijskih političnih krogih ogromni« zanimanje. Listi poudarjajo, da bolgarska javmost dozdaj še nobenemu zunanjemu ministru ob njegovem prihodu v Sofijo ni posvetila toliko pozornosti in mu izkazala tolikšne simpatije, kakor ministru Jevtiču. Vsi 90 mnenja, da bo Imel sedanji obisk zgodovinske posledice za nadaljnje odno-*aje med Bolgarsko in Jugoslavijo.
»Kambana« pravi med drugim: Skoraj četrt stoletja nismo imeli tesnej&ih stikov « našo zapadmo sosedo. Skoraj sto let je uaš narod preživel v megli in krvi. Komu so hasniile tolikšne človeške žrtve? Vse to je bilo v interesu drugih ln do tega je prišlo zato, ker so bili voditelji obeh bratskih nanodov nepojmljivo zaslepljeni. Veselimo se, da nas je sedaj obiskal kiot gost Bolgarske jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič. Naše veselje je tem večje, ker vemo o njem, da je Bolgarski posebno prijateljski naklonjen. Globoko smo prepričani, da sedanji obisk g. Jevtiča ne
preko 150, v samem mesecu januarju okrog 500. Tudi tuga je bila velika na Krfu in na Vidu v mislih na domovino, teptano od sovražne premoči od vseh strani. Večja in silnejša od straSne smrti in tuge pa je bila na Krfu in na Vidu vera v pravico in svobodo. Na kraju silne smrti in tuge ter najsilnejše vere in ljubezni bodo zastopniki svobodnih Ju-goslovenov končali svoje važno io pomembno potovanje in kdor sploh veruje v moč srca in človečanstva, mora biti prepričan, da se bodo vsi s tega potovanja vrnili z najsvetejšo zaobljubo zveste in nesebične službe narodu in državi.
Pri metropolitu
Sofija, 8. maja. AA. J igoelovenski zunanji minister g. Bogoljub Jevtič je davi v spremstvu jugoslovenskega poslanika v Sofiji obiskal sofijskega mitropolita Štefana in ostal pri njem pol ure.
Kosilo na dvoru
Sofija. 8. maja. AA. Kralj Boris in kraljica Ivana sta priredila' danes na dvoru jugoslovanskemu zunanjemu ministru na čast kosilo, ki so mu prisostvovali tidi kraljevo spremstvo, predsednik bolgarske vlade e. Mušanov. predsednik sobranja g. Malinov. bolgarski poslanik v Beogradu g. Kjuseivanov, naš poslanik v Sofiji dr. Cinoar-Mar-kovič, načelnik ministrstva g. Martinac, šef kabineta g. Markovič in osebni tajnik Slavko Kojič.
Kralj Aleksander poseti Sofijo
Sofija, 8 maja. p. Ob priliki čajanke, ki jo je priredilo bolgarsko-jugoslovensko društvo v Sofiji je zunanji minister g. Jevtič izjavil uredniku sofijskega »Utra«. Štefanu Danevu, da se je z ministrskim predsednikom Mušanovom razgovarjal o vseh perečih vprašanjih. Naši odnošaji, je dejal jugoslovenski zunanji minister, so postali prisrčni, kar dokazuje že to da smo prišli v Sofijo.
»Posebno pa sem zadovoljen, je nadaljeval, z avdijenco pri kralju Borisu. Korakati moramo naprej po poti k zbližanju. ki sta nam jo pokazala naša dva vladarja.«
Na vprašanje, ali je s kraljem Borisom govoril tudi o posetu jugoslovenskega vladarja v Sofiji, je g. Jevtič odgovoril: »Razume se, tudi o tem smo govorili Toda Nj. Veličanstvi bosta sami določili datum poseta. Kralj Aleksander prispe v Sofijo junija ali septembra.«
spada v okvir navadne uljujdmostl in zato upamo, da bod<o aedaj na obeh straneh enako resno proučili vsa vprašanja, ki so v zvezi z bodočnostjo obeh dveh narodov.
»Novo Vreme« piše: Gre za to, da se odstranijo slabi vplivi preteklosti In da se vzpostavijo tisti odnošaji, ki m v obojestranskem interesu obeh sosednih In bratskih narodov. Za končni uspeh je odločilnega pomena tista volja obeh narodov, ki se je pokazala pri jugoslovanskem narodu o priliki obiska naše kraljevske dvojice iuaesloven^ki kraljevski dvojici. Na-glašamo, da naj bo preteklost učiteljica bodočnosti. Iz dosedanje delavnosti celokupnega jugoslovenskega naroda je videti, da želi odstraniti vse motnje, ki so preprečevale dobre odnoiaje med obema ao-sednima narodoma. Veselimo se in upamo, da bodo prizadevanja g. Muianova naletela na popolno odobravanje In podporo ministra Jevtiča. Naj bi jima uspelo skleniti popoln jutjoslovensko-bolgarskl sporazum.
»Pladme« priobčuje uvodni članek Koste Toflorova. ki pravi med drugim: Sofijski razgovori so v logični zvezi s politiko zbliževanja, ki so jo začeli izvajati na znanih treh sestankih: na beograjski postaji. v EVksinogradu ln v Beograd«. 8 tem so hoteli odstraniti tuje vplive In ugoditi velikim narodnim Interesom. V Beogradu, Zasrrebu in Ljubljani, v vseh mestih in naseljih naše velike zaipadme sosede, pomeni bolgarsko ime Ime brata.
Zanimiva go izvaiania ooliiradnega lista Zname«. ki v svojem uvodniku piše:
Obisk Tucoslovenskega zinaniega ministra i? dragocen prispevek k zbližanju obeh bratskih narodov. Naš današnji gost vodi Timanjo politiko Jngoshmie in zalaga v°s •=!voi vpl:v r,a 7Wi?an?p ohfh narodov 7»*«»-tek ie dnher. Prvi koraki «n storjeni. Z«faj ir» na raznimi, volji in interesih obeh držav, da podpro delo iskrenega sodelovanja, kar
enako žele in cenijo na obeh straneh. Na to delo solidarnosti gledata z velikimi upi ne le oba brata, ki sta bila v preteklosti zapletena v strašne nacionalne nesreče, temveč je na njunem popolnem sporazumu in okrepitvi miru na Balkanu zainteresirana tudi Evropa.
>Slovo« pravi v svojem komentarju m<V drugim: Netočno bi bilo misliti, da bo mogoče tako lahko obvladati ovire, ki jih j? zgodovina postavila med oba slovanska naroda, in da se nai v nekaj mesecih pozabi stara pretklost. ki ju je ločila celo z vojnami. Zgodovinskih dogodkov ne kaže meriti g tako podrobnimi merili. Naše prijateljstvo z Jugoslavijo je treba ustanoviti s konkretnimi sporazumi in z bližnjimi nalogami. Med obema državama naj zavladajo normalni in prijateljski odnošaji. To bo mogoče doseči z vzapmnim popuščanjem in spoštovanjem.
Odmev sofijskega sestanka na Grškem
Atene. 8. maia. č. Atenski listi se obširno bavijo z bivanjem jugoslovenskega zunanjega ministra Jevtiča v Sofiji ter v zvezi
Naročnina znaš« mesečne Uld 25.— Za Inozemstvo Din ___
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon 6t. 2440. Celje, Strossmajrerjeva ulica 6tev. 1. Telefon St 65.
Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi pc tarifu
e tasn z balkanskim paktom. >Proja< piše: Balkanski pakt je pakt miru in konsolidacije vsega Balkana. Eden od ustvariteijev pakta, jugoslovenski zunanji minister goso. Jevtič je bil včeraj v Sofiji sprejet tako prisrčno, da obstoji uipanj?, da se ne bosta gospodarsko in politično zbližali le Jugoslavija in Bolgarija, temveč, da bo Bolgarija nekega dne črpala tudi vse koristi, ki izhajajo iz balkanskega pakta. Jugoslovensko - bolgarsko zbližanje je prvi konkretni rezultat balkanskega pakta. Grčija je sedaj izbrala pravo pot. Prijateljsko zbližanje Jugoslavije napram Bolgariji kakor tudi odlici.a borba g. Jevtiča. da se doseže solidarnost vseh balkanskih narodov, bosta ustvarila davni sen. da se bodo vse balkanske držav?, ki so toliko navezane druga na drugo, strnile v močno gospodarsko in politično celino.
Atene, 8. maja p Listi poročajo, da bo jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič v kratkem posetil tudi Atene.
Dober rezultat
balkanskega pakta
Pariz. 8. maia. č. »Journal« objavlja članek Sainta Bricea z naslovom »Dober zruJtat. balkanskega pakta«, v katerem pravi:
Potreba, da ee razvijajo prijateljski odnošaji med J agoslavijo in Bolgarijo, kakor tudi oživlienje trgovinskih zvez, ju vrgla v ropotarnico prejšnje nesporazume. Med Jugoslavijo in Bolgarijo ne obstojajo nobfmi
Itako resni problemi, da se na bi mogli polagoma popolnoma rešiti. To bi mnogo pripomoglo tudi h konsolidaciji razmer na Balkanu.
Začetek je dober,
prvi koraki storjeni
Vsi sofijski listi naglašajo veliki pomen poseta g. Jevtiča in potrebo sporazuma z Jugoslavijo
Sofijski sadovi
Uradni komunike o praktičnih rezultatih dosedanjih pogajanj med Jugoslavijo in Bolgarsko
Sofija. 8. maja. AA. O razgovorih predsednika bolgarski vlade in zunanjega ministra g. Mušanova in jugoslovenskega zunanjega ministra g. Jevtiča, ie bil izdan nocoj naslednji uradni komunike:
Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister g. Nikola Mušanov in zunanji minister kraljevine Jugoslavije g. Bogoljub Jevtič sta nadaljevala v Sofiji svoje razgovore, začete v Beogradu meseca decembra 1933 pod srečnimi avspicijami sestanka med Nj. Vel. kraljem Bolgarom in Nj. Vel. kraljem Jugoslavije, v isti atmosferi zaupanja in prisrčnosti. Ugotovila sta popolno privrženost svojih držav delu miru in splošnega sporazuma. Glede vprašani, ki posebno zanimajo njuni državi, sta oba ministra naglasila s posebnim zadovoljstvom srečno izvajanje ukrepov, katerih načela sta postavila že o priliki svojega beograjskega sestanka. Dosežen
je sporazum o železniških tarifah. Pravkar so v Beogradu razgovori bolgarskih in higoslovenskih delegatov in je upati, da bosta sklenjena trgovinski dogovor in veterinarska konvencija. S proučevanjem praktičnih ukrepov za poenostavljenje formalnosti pri potnih listih in za olajšanje zvez med obema narodoma ie utrta pot za zadovoljivo ureditev. Prav tako se bo brez odloga ustanovila komisija z delegati obeh držav, ki bo imela nalogo proučiti vprašanje razvoja in zboljšanja prometa, in pripraviti načrt dogovora o tej stvari. Oba ministra sta se med drugim sporazumela. da se bodo vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu ali ki bi kdaj v bodoče prišla med Bolgarijo in Jugoslavijo na dnevni red, uredila v duhu, ki bo okrepil iskreno prijateljstvo obeh narodov in jima zagotovil trajno ta plodno sodelovanje.
Jevtič: Zadovoljen sem
Na razgovorih v Sofiji je bila ustvarjena atmosfera popolnega medsebojnega zaupanja
Sofija, 8. maja č. Jugoslovenski zunanji minister g. Bogoljub Jevtič je sprejel danes ob 17.40 v salonih jugoslovenskega poslaništva v navzočnosti več jugosloven-skih in inozemskSh novinarjev zastopnike bolgarskega tiska ln jim izavil:
Odhajam iz bolgarske prestolnice z najl lepšimi vtisi. Prisrčni uradmi sprejem, kakor tudti pozornost, ki so mi jo izkazali sofijski meščani, dokazuje, kako močno se je razvila ideja zbližanja obeh narodov. Nj. Vel. kralj Boris mi je izkazal posebno čast, da me je sprejel v daljši avdienoi. Pažmja, ki Jo je Nj. Vel. kralj pokazal pri tej priliki napram moji osebi, me je globoko dirnila Popolnoma sem zadovoljen z razgovori, ki sem jih imel s predsednikom vlade Mušanovom in ostalimi bolgarskimi politiki in javnimi delavci. Vsa vprašanja, ki so bila pOkrenjena že v Beogradu, bodo skoraj na najboljši način rečena za obe državi. Sedaj hočem predvsem naglasiti, da je ustvarjena atmosfera popolnega medsebojnega zaupanja. Naše nadaljnje delo bodo vodile vzajemne In bratske potrebe in želja obeh držav, da se razvije čimbolj prisrčno sodelovanje med namL
Zahvaljujem se vam kot sodelavcem za zbitiianje Jugoslavije in Bolgarije. Na mene morete vedmo računati ne samo v tre-notkih lojalnega sodelovanja Bolgarije in Jugoslavije, temveč tudi glede mednarodnega in balkanskega sodelovanja, želim, da se čimprej zopet vidimo, želim, da bi videli in sptozmali Jugoslavijo in delali na čim iskrenejšem našem sodelovanju«.
Mušanov: Urejena bo cela vrsta konkretnih vprašanj
Popoldne je sprejel novinarje g. Mušanov in jim izjavil:
Vi ste bili včeraj in danes priče topline ln prisrčnosti, s katero smo sprejeli svojega odličnega gosta, jugoslovenskega zunanjega ministra g Jevtiča. želeli smo mu pokazati, kako zelo cenimo pripravljenost, s katero se je odzval na povabilo bolgarske vlade, da napravi uradni obisk naši prestolnici. Ta obisk Je prvi obisk po vojnah in v«! razumemo njegov veliki pomen. Na ta način je storjen velik korak na poti, ki sta jo naša vladarja r«črtata s svojimi nedavnimi sestanki Ta pot je pot Sporazuma in zbližanja. Po njej gremo tudi ml In bomo šli. ker mislimo, da le tako najbolje služimo interesom nagib narodov ln miru na Balk-n«.
Tn •, m k i Jevtiča ne predstavlja samo novena in lepega načina srečne iz>pre-membe. nastale v teku leta dni v bolgar-
sko-jugoslovenskjih odnošaiih, ki bo po mojem globokem prepričanju še bolj utrdila prijateljstvo med obema državama, temveč bo ta obisk imel tudi druge posledice, ker sva g. Jevtič in iaz porabila najine sestanke v to. da sva skrbno proučila celo vrsto konkretnih vprašani, ki čakajo ureditvi. Katera so ta vprašanja in do kakšnih rezultatov sva prišla, boste izvedeil iz uradnega komunikeja. Žele! bi dodati samo to, da visoko cenim te načelne uspehe in da še enkrat poudarim svojo radost n3d obiskom g. Jevtiča.
Trgovinska pogajanja z Bolgarsko
Beograd, 8. maja. p. Danes dopoldne so se pričela med jugoslovensko in bolgarsko trgovinsko delegacijo pogajanja za sklenitev novega trgovinskega sporazuma med obema državama. Ob 10.30 sta se zbrali obe delegaciji v kabinetu ministra za trgovino in industrijo. Jurija Demetroviča. Minister je člane delegacij prisrčno sprejel in jim želel najboljših uspehov. Zahvalil se mu je za pozdrav šef bolgarske delegacije načelnik konzularno gospodarskega oddelka pri bolgarskem zunanjem ministrstvu Dečko Karadjov.
Obe delegaciji sta se nato sestali v slavnostni dvorani trgovinskega ministrstva. Pred pričetkom prve seje sta imela šefa obeh delegacij, načelnik Pilja in načelnik Karadjov prisrčna pozdravna govora. Pogajanja se bodo jutri nadaljevala
Pogodba o obmejnem prometu z Albanijo
Beograd, 8. maja. p. V zunanjem ministrstvu je bil danes podpisan protokol o obmejnem prometu med našo državo in kraljevino Albanijo.
Teniško prvenstvo Avstrije
Dunaj, 8 maja g. Na teniškem prvenstvu Avstrije sodeluje tudi reprezentativni igralec Kukuljevič iz Zagreba, medtem ko je Jugosloven Schafer, ki bi tudi moral nastopiti v zadnjem hipu odpovedal. Današnji rezultati v singlu gospodov so bili med drugimi naslednji: Kukuljevič : EHr-sztay 6:0 6:1. Metaxa : Brosch 4:6. 6:3 8:6, Artens : Wiedmann (Poljska 6:4, 6:2
Priprave za povratek
Habsburžanov v Avstrijo
Na komando od zgoraj proglašajo občine Otona Habs-burga za častnega občana — Začasni predsednik države naj postane nadvojvoda Evgen — Plačilo sedanjemu
predsedniku Miklasu
Dunaj, 6. maja.
Od februarskega prevrata sem se /,elo mmože znamenja, ki dopuščajo domnevo, d-a se na Dunaju pripravljajo na vaposca-vitev habsburške vladarske hiše Pred tem «o bila Imenovanja Otona za častnega občana razum avstrijskih občin samo posamezni primeri, »dal pa Rkora.i ne mine dan, da ne bi v javnost prišlo nekaj takih (tnmenov. Diplom o častnem »očaasivu ima Oton že več ko tristo in na vsako o<i«ovarja mladi Habsburžan z viška, kakor da sprejema dolžni tribut spoštovanja od svojih podanikov Monarhi stična akcija porablja vsak taK primer za svojo agitacijo in ker ima Avstrija okoli 4700 občin, bo imela habsburška propaganda še dovolj prilike, da deklamira o zvestobi avstrijskega prebivalstva do nekdanje vladarske hiše.
Te diplome so sweračunan«, ua vplivajo ua inozeoiiStvo in menda ue Zijieac vetlino avoje&a aiiiueiia, meunoiu &u Avstrijci ua-tankio vedo, pri čem da so in koliko je vreiina te vrste agitacija. Treba je ua.ni-reč vzeti v poštev, da je v Avstriji dane« siLno malo občin, ki »rnajo od naroda izvoljeno upravo. V pretežnem delu občin je postalo deitovanje njihovih uprav nemogoče, odkar je vlada razveljavila mandate hitlerjevcev in marksistov Dela ne-zonožue oučiue so nnorale dobiti komisarje in ti zaupnimi Dollfussovega režima imajo nalog, da v prvi vrsti imenujejo Ot*ma za častnega občana O kakem navdušenju in spontani habsburški zvestobi tedaj ne more bita govora. Brez sodelovanja re-aimsuegd ksomisarja so sklenile pokloniti Otonu častno občanstvo le nekatere hribovske občine, kjer iz razumljivih railo-gov še ni splahnelo spoštovanje do bivše dinastije. Vendar je takih občio zelo ma-io, tako da Ljubezen do Habsburžanov ne prihaja iz širših slojev prebivalstva, marveč jo morajo po naliogu Dollfussovega režima Singirati komisarji občin Po vsem tem tedaj ni nikakor resnično, ako vlada proglaša odstranitev protihabsbur-šikih zaKonov za zahtevo vsega liudstva. To zahtevo ima samo ozek krožek bivših častnikov, plemičev in višjih uradnikov, ki so tulili po prevratu ostali v najboljših od/nošajih do prejšnje diinastije, das' 1im je pokojnino izplačevala blagajna republike.
V novi ustavi ni več onih zakonov, ki prepovedujejo članom habsburške hiše prebivanje na avstrijskih tleh, ako se ne odrečejo svojim naslovom in ako ne opu-Ste rovarjenja za vzipostavo dinastije. Ti zakoni se pod DoLlfussom niso več izvajali in njegov režim je vsakemu bivšemu nadvojvodi brez oklevanja dovolil povratek In prebivanje v Avstriji, ne da bi se bil moral prosilec o^ipovedati svojemu naslovu in namišljenim pravicam, ki jih je izvajal'iz naslova. Zanimivejša pa je vsekakor zadeva z nadvojvodo Evgenom, ki Je nedavno pr?P!a v javnost in dala povod za mnogotera razglabljanja o začeti! restavraciji Habsburžanov. Nenadno je nam-
reč izšlo uradno obvestilo, da se nadvojvodi Evgenu dovoljuje stalno bivanje na Dunaju Vest pa je bila neresnična v toliko, da nadvojvoda ni prosil za slično dovoljenje, marveč ga je vlada sama povabila naj se iz Švice preseli na Dunaj Monarhiisti so Izdali to stvar, ko so se na nek; priredbi javno zahvalili Dollfussu da je povabil nadvojvodo, naj se vrne v iinm-ovino Evpen ie namreč veliki mojster i nemškega viteškega reda in je baje med j avstrijskim prebivalstvom daleko bol.' priljubljen nego ostali člani' habsburška hiše; zato bi bil zelo primerna osebnost za prve korake v pogledu restavracije Habsburžanov
že pozim' so se v javnosti čule govorice, da b' bil nadvojvoda Evgen po ma džarskem -vrimeni zelo pripraven državni upravitelj. Ki H ?,gladil nota Habsbnrža-n-opj za do«esrc. obnovljeneep. nv*trijslreffa prestola Njegova preteklost in pozicija kot veliki mojster nem^keea viteškega re da sta trdino jamstvo, da bi svoje v?»r»ke funftcije ne izvrševal sebi v korist obenem na b! Evgen še naj!f»Sie odstranil vse politlične ovire, M stoje Otonu na potu do prestola. Teh govorie tedai vlada ni ovrgla in njeno povabilo Evsrenn dmkazuje, da niso bile neo«novapp.	ver-
zija na ve povedati./ da bil bil Evgen na1-Prej Izvoljen za predsednika države, v primernem trenutku pa bi postni državni UPravftelj in čuvar prestola z« Otona Funikciiska doba predse«^'k a Mik!asa_ poteče že nriho^nje leto in vlada mil ho h hvaležnosti, da je sodeloval rvri okrepitvi sedanjeea režama, darovala v zasebno last neko dtržavno ooaestvo Tlačen teea ie bi V-nedavno urad.no favlieno. da se v stran ske-m krilu Sehftrlbrumna predeltrie neko stanovanje, kjer bo predsednik Miklas ži vel tu'V no preteVu fnnlkoljske dobe Oboje bi dobil g Miklas kot narodml dar zo »zasluge« Adaptacija stanovanja je celo izzvala govoriop dn rn's'i zvezmi predeed-sedmi'k predčasno odstopiti
Nova ustava določa, da Izbere zveznega predsedmika Izmed trojice oseb. ki Jih predloži državni svet. skuoščina občinskih županov Volitev se !zvr51 osebno !ti se volilmi možje zbero v ta namen v cerkvi sv Štefana na Dunaju. Iz tega se vidi, d.a se vlada trudi, kako b! volitev obdala s čim več simbolike. V celotno sliko bd se tedaj pTav lepo podala osefoa kakega nadvojvode, zlasti ako je slednji velifkfi mojster nemškega vitešflcega reda. Proti izvolitvi bi nihče ne mogel ugovarjati; zadovoljen bi bil ž njo tudi nadvojvoda, ker Avstrija sedaj nii več republika. Postopoma bi na ta način dunajska vlada privedla Habsburžane zopet v Podunavje !n komaj odstranjeno stoletno zlo bi zopet ogrožalo sosedine narode. Načrt je lep, samo da si avstrijska vlada le prelahko predstavlja njegovo Izvedbo. To vprašanje se namreč ne tiče samo avstrijskih monarhistov, marveč sega globoko v Življenske Interese sosednjih narodov, ki bodo seveda s vsemi sredstvi branili svojo varnost ln svojo svobodo.
Občni zbor vzorne politične organizacije
Občinska organizacija JNS v Celju šteje S40 članov in Je vzorno kon-
Velesfle v arabskih konfliktih
Vahabitske vojne pač aiso stvar, ki bi v današnjih časih razburjale evropskega človeka, saj iima naš kontinent tako silno mnogo neprimerno bolj aktualnih problemov, nego je vprašanje, kido in kje bo zapovedoval arabslkam rodovom.
Ali vendar se vahabitske vojne v več kot enem pogledu tičejo tudi evropskih stvari, posredno ali neposredno, ter spadajo v oni kompleks mednarodnih odmoša-jev, ki so normalno v zatišju, ki pa stopijo ob ugodni priliki s prav znatno silo v ospredje, ne le zanimanja, marveč tudi važnosti.
To pot so Vahabttj obrnili nase pozornost s svojim zmagovitim pohodom na Je-men; vojna, ki se je vnela med njimi in jemenskim imamom, bi mogla ostati ueo-pažena kot konflikt med dvema arabskima vladarjema, da se ta spor vendarle ne tiče tudi interesov evropskih sil.
Vatbahiti so široki javnosti precej malo znano ime; marsikdo je moral šele 'a leksikona spoznati, da so to arabski rod. prav za prav arabska muslimanska sekta, iai zastopa nekako puritansko smer, naj-pravovernejšo pravo vero, obračajočo se zoper mmoge načelne in dejansike razvade, kn so se, ka.kor v mnogih verah, razpasle po mnenju fanatičnih očiščevalcev tudi v islamu.
Ali samo po teh svojstvih Vahabiti ne bi dospeli iz leksikona v politično areno; tjakaj jih je privedel šele Ibn Saud, odlični, junaški njihov vladar, ki je lz svoje matične države Nedžed v sredi Arabije začel uveljavljati ekspanzivne težnje. Angleži so Imeli z njim opravka že na mejah Iraka in Transjordanije, aH največja senzacija je bila takrat, ko je napa lel Hedižas, kjer je gos.podoval angleški varovanec kralj Husejra, ki je imel v svoji ob lasti tudi sve.ti mesti Meko in Medino ter dohode do njih še večja je bila senzacija ko se je kralju Husejinu prav slabo go-dlilo v teh bojih in je končno izgubil zem tjo im žezlo, dasi je uživa! angleško zašči to I!m Sau»l je zasedel svete islamske kra je in se proglasil za kralja; svet Je ta uspeh komentiral tako. da bi ne bil mogoč, ako ne bi bili Angleži že poprej napravui križ čez siarega Husejina, katerega Iva sinova sta se povzpela na vladarski mesti Odtlej Je veljal Ibn Saud za angleškega prijatelja; nad zameno se ni bilo prito-- žiti
Ime Vahabttov Je po teh dogodkih zopet stopilo v ozadje, tudi Nedžed se ni več imenoval, marveč le Ibn Saud kot kralj .iadižasa Njegovo ime pa se je imenovalo še večkrat, zakaj ta energični vladar z doseženimi uspehi še davno n! bil zadovoljen. marveč je gradi,1 dalje ter širil svojo oblast na sosedina področja Ako se danes rvznačuje v ooročllih in komentarjih kot arabski Napoleon, je to nekako priznanje za njesrovo sposobnost In ve-Miie dosedanje nsp*he. Med deželami, nad katere je razširi! svojo r.adoblast, sta tudi V(-g:'-an in A sir v sosedstvu Jemens in
ravno zaradi teh se je začel konflfttet z Jemenom, ki se je hotel postaviti v vlogo zaščitnika malih zoper zavojevaine tendence Ibn Saud a. Zakaj konflikt je Izzval
Jemen, ne Dbm Saud.
Tu pa se že pričenjajo evropske komplikacije. Nekatera poročila trdijo, da je-menski Imam ni kzizval kooflikrta po svolrt lastni volji, marveč da so ga na to nagovarjali in pregovorih svetovalci ene od evropskih velesil, ki naj bi bila Italija, Jemen sega tja do ožine v Rdečem morju, kjer se razprostira na afrižki strani italijanska kolonija Eritreja; tu Je ono mesto. od koder bi se dal italijanski politični vpliv razširiti v Arabijo. Toda protekfaor-j*l Jemena so imeli slabo roko, spravili so ga ravno v nesrečo. Prav za prav to še ne pomeni mnogo, saj so protektorji tak zaokret bojne sreče pogosto porabili kot dobrodošlo priliko, da se še bolj vmešajo ter nastopijo kot zaščitniki slabega »za pravično stvar«, kar jim more prav Imenitno služiti za povod prvimi osvojitvam. Toda o tem se doslej še nič ne čuje. "on Saudiove čete zasedajo deželo Ln kje se bodo ustavile, fcdo ve. S tem da se oblast »arabskega Napoleona« bliža rdečemorski ožini v bližini Adena, prihaja v neposredno sosedstvo one znamenite strategijske točke na poti v Indftjio, kjer Je občutljiv tudi angleški imperij. Kakor v Suesu, Je tu mesto, kjer se more prehod ogrožati. Zato Veliki Britaniji ne more biti vseeno, lwio gospoduje na teh obalah, prav gotovo pa ne bi bila za to, da bi bili obe obrežji v ožini, afriško in arabsko, v italijanski posesti Prav tako pa tudi ne more bit! Londonu všeč, da se Ibn Saudova oblast ta« naglo širi to veča. Zakaj v arabskem svetu se opažajo že dalje časa težnje po po litični združitvi, ki pa kaj slabo zorijo Ibn Saud dejansko združuje Arabce, toda le v puščavi in sploh v onem predelu, kje-; je med njimi civilizacija najbolj zaostala Komaj si moremo misliti, da bi mogel bi ti tu zametek novi nacionalni arabski dr žavi, Vendar vznemirjenje lahko t>rid«? m-di odtod, zato ne more biti dvoma, da bi bili tudri v Lon donu veseli in za do voli nji, ako bi se era Ibn Saudovih ujrpehov za.kliučila ter W n«ta! vcsi tamftai. do koder Je u«pel doslej.
Iz teh perspektiv ;ma torej tudi konti:k: med Ibn Saudom in Jemenom večji pomen ter poseza v območje medmarodme politi ke. čeprav Je na prvi videz lojalna arabska zadeva
Novi naši vojaški atašeji
Beograd, 8 maja p. S kraljevim ukazom so bi!i na predlog vojnega ministra imenovani novi vojaški atašeji Par zu Londo nu Pragi Berlinu Bukarešti in Varšavi Za vojaškega atašpja v Franciji in Angliji » sedežem v Parizu je imenovan generaištab ni brigadni general Marko Mihajlovič. za atašeja na Češkoslovaškem in v Nemčiji, s sedežem v Pragi pešad'isk! nodoolkovntk za (»eneralštahne nosle ^ndriia Bogda ir-v:č 3ta ataseia v Romuniji in Pnliska. s «ede žem v Bukarešti pešadijslc: pndn.vkovnik za generaištabne posle Mirko Burja
Odhod senatorjev in poslancev v Primorje in na Kri
Beograd, 8. maja. AA. Danes ob 14.40 je odpotovala večja skupina senatorjev in narodnih poslancev pod vodstvom predsednika senata dr. Ljubomirja Tomašiča in predsednika Narodne skupščine dr. Koste Ku-manudija v Primorje in na Krf. Jutri zjutraj se pripeljejo na Sušak, nato se bodo a vkrcali na parnik »Prestolonaslednik eter«. Parlamentarci ostanejo na našem Primorju vse do 15. t. m., ko se odpeljejo iz Ulcinja na Kri. odnosno na Vido, kjer se bodo poklonili borcem, padlim za domovino. Obenem bo v poslopju kjer je nekoč zasedala srbska Narodna skup čina, spominska svečanost v spomin poslancem, k; so med vojno umrli v tujim Parnik «*e bo ustavi! v vseh pristaniščih ob obali, da bodo mogli prit senatorji in narodni poslan ci v neposreden stik s prebivalstvom in doznati njegove ?e!je in potrebe
Na potovanju bo senstorje m poslance spremlja večja <kupina novinarjev. Po vrnitvi s Krta si Hodu senatorji in poslanci ogledali naše otoke.
Novi predsednik upravnega sodišča v Celju
Beograd. 8 maja p kraljevim ukazom /e upokojen predsednik upravnega sodišču v Celju g. dr. Prenj. Za nevega predsedni ka je imenovan načelnik v ministrstvu za notranje zadeve dr Janko Bedekovič.
Eksplozija v srccdnišr.ici v Kamniku
Usodna nepazljivost nekega delavca — Pet delavk mrtvih, več hodo ali lahko ranjenih. — Kralj za svojce žrtev BeogTad, 8. maja M. V smodnišnici v Kamniku, kjer izdelujejo smodnik za javno uporabo, je nastala 5. t. m. zjutraj huda eksplozija Ena delavka je bila takoj mrtva, 13 drugih pa je bilo hudo ali lahko ranjenih.
Strokovna preiskovalna komisija je ugotovila, da je eksplozija nastala zaradi nepazljivosti nekega delavca, ki je bil tudi sam hudo ranjen Hotel je zamenjati neko ugaslo žarnico z novo, pa mu je žarnica padla iz roke in se razbila. Drobec stekla je tedaj odletel v stroj za izdelavo smodnika, ki Je bil baš v polnem tempu. Zaradi trenja se je smodnik vžgal in je hkratu nastala eksplozija Ranjence so takoj prepeljali v ljubljansko bolnico, v kateri so štiri ranjene delavke podlegle poškodbam.
Potrebna materialna podpora je bila prizadetim nakazana.
Nj. Vel. kralj je zahteval, čim Je dobil poročilo o nesreči v kamniški Smodnišnici, takoj nadaljnja podrobna poročila in je obenem odredil, naj se iz njegovih sredstev Izroči 20.000 Din svojcem prizadetih delavk.
Match Aliehin-BopoHubov
Miinchen, 8. maja g. Trinajsta partija v boju za svetovno šahovsko prvenstvo, ki se je pričela v nedeljo, se je v ponedeljek končala remis. Bogoljubovu se ni posrečilo niti za malenkost zboljšati pozicije, ki Jo je imel, ko je bila partija prekinjena. Dr Aljehin je v 65 potezi pričel protmapad in postavil »večni šah«, tako da ie partija končala neodločeno. Stanje turnirja je trenutno 4 : 1 za Aljehina z 8 remiji. Danes se je pričela tukaj 14. partija.
Mednarodni šahovski turnir v Budimpešti
Budimpešta, 8. maja. d V četrtem kolu je igral Flohr s švedskim mojstrom Stahl-bergom damski gambit in porazil svojega nasprotnika po 35. potezah. Eliskases je premagal Frydmana Havasi Andreja Stei-nerja.
Remis so končale partije: Lilienthal-Pirc, dr. Vidmar - Lajos Steiner Rethy - Tho-mas in dr. Tartakower - Griinfeld. Prekinjena je bila igra dr. Treybal-Sterk.
Peto kolo jc prineslo znatne izpremembe v vodstvu in se imenuje lahko črni din obeh jugoslovanskih mojstrov. Dr Vidmar je izgubil proti švedskemu mojstru Stahl-bergu. Izbral si je češko obrambo in igral v početku zelo dobro. Stahlberg je otvonl nato srdit napad na kraljevo krilo. Ker se je Vidmar slabo branil, je izgubil kmeta in kvaliteto m končno kapituliral. Enaka usoda je zadela tudi našega mariborskega mojstra Pirca, ki je izgubil damski gambit proti Frydmanu V originalni otvoritvi Je izsilil Frvdman zanimivo kombinacijsko igro, v teku katere je Pire po neprevidno sti izgubil figuro m se vdal.
Flor je porazil Sterka, remis so končale partije: Eliskases - Trevbal Griinfeld - Li-lienthal, Havasi - Tartakower. Partiji Tho-mas - Andrej Steiner in Lajos Steiner - Re-thy ste bili prekinjeni.
V IV. kolu prekinjena partija Sterk -Treybal je končala po silno zan mivih pe-ripetijah remis. prekinjena partija dr. Vidmar Havasi je končala z zmago našega velemojstra V II. kolu prekinjena partija Frvdman Stahlberg je končala remis.
Stanje po V koiu Rethy 3 in pol (1), dr. Vidmar Pire Fiohr Lilicntha! in Fryd-man i, Thornas 2 in pol (1) dr Tartako\ver. Griinfeld, Stahlbvrg >n čliskase«, 2 in pol Havasi, Lajos Steiner in Trevba 2 Sterk 1 in pol (1). Andrej Steiner 1 in pol
Budimpešta, 8 maja g Šesto kolo mednarodnega šahovskega turnirja se je končalo takole: Griinfeld : Havassi po 23 potezi remis Andrej Steiner . Lajos. Steiner po 30. potezi renns. Flohr : El skases remis Tartakower proti Thomasu po 31 potezi remis Lihenthai proti I riedmannu remis. Rethy proti Stahlbergu po francoski obrambi remis. Dr Vidmar ; Sterk remis. Trevbal proti Pircu po 41 potezi remis Vse partije so torej končale neodločeno. Stanje po 6. kolu je naslednje: Rethy 4, Lilienthal. Flohr Vidmar. Friedmann. Pire 3 in pol, Thomas 3 (1). Tartakower. Griinfeld. Stahlberg. Eliskases 3 Havassi, L. Steiner. Trevbal 2 in pol Sterk 2 (1). E. Steiner 2. V sedmem kolu s»e bodo srečali; Thomas : Grunfeid, L Steiner - Tartako-wer. Stahlberg : E. Steiner Sterk : Rethy. Eliskases : Vidmar. Pire ; Flohr Fned mann : Trevbal
General Kondilis v avdienci pri Kemalu paši
Ankara. 8. maja AA. Pre^ednik rep ih'i-k<? Mustafa Kemal naša ie »prejel v avdr ienci gršk^ia vojn^a ministra generala Kon-iilisa.
soJkfirana — Zakaj je bojevniška
Celje, 7. maja.
Občinska organizacija Jugoslovenske nacionalne stranke za mesto Celje je imela v soboto zvečer redni letni občni zbor v dvorani Celjskega doma ob izredno veliki udeležbi članstva. Naznanjeni prihod ge- ' nerainega tajnika JNS ministra dr. Kra" merja Je privabil odlične predstavnike stranke tudi iz sosednega laškega sreza. Občni zbor je trajal polne tri ure in ie potekel v najlepši slogi in soglasju.
Predsednik občinske organizacije g dr. vrnest Kalan je ob burnem aplavzu zboro--alcev prisrčno pozdravil minsfra dr Kraterja m nar. poslanca Ivana Prekorška /lahvalii se je dr K-amerju za uspešno polnoč in podporo v v*eh 7adevah. v katerih >e je občinska organizacij« obračala do niega Zahvalo za pomoč in podporo ie izrekel predsednik tudi g. ministru Puclju ter izrazil željo, da bi g. minister čimprej popolnoma okreval. Enako se je predsednik tonlo zahvalil domačemu poslancu Pre-koršku. Predsednik je nato pozdravi! za-stopn;ke sosedn:b organizacij. Celje — okolica ?fl'ec Voin:k Gotovlje. Višnja v<is. Griše, Z^bukorca St. Peter. St Pavel, ro1ze'.i in La^ko ter članstvo celjske orga-rvracije. Vato je pojoča! o delu organiza-cie v preteklem letu in med drugim izvajal-
Celjska organizacija JNS šteje 840 članov. ki pripadajo vsem stanovom. Organizacija je povsem konsoiidirana in enotna ter je v tem oziru naravnost vzgledna. Z veseljem je pozdravila, da je naše narodno delavstvo nedavno osnovalo v Celju svojo strokovno organizacijo v kateri naj delavstvo ugotavlja svoje potrebe in želj« brez vmešavanja drugih faktorjev.
Predsedn!k je nato podrobno orisal organizacijsko in politično delo celjske JNS: delo je tako naraslo, d« je bilo treba nastaviti posebnega pisarniškega tainika.
Zahvala gre ministroma dr. Kramerju in dr. Srkulju ter podbanu dr. Pirkmajerju za sočutni interes ter za moralno in dejansko pomoč ob katastrofalni ponlavi v Celju in velikem delu celisVe?a sreza lani 23. septembra. V pomožni akciji, katero je že prvi dan podprla banska uprava z znatno denarno pomočjo, si je pridobil mnogo zaslug poslanec Prekoršek. Nevenljive so zasluge. ki sta si jih pridobila za ugodno rešitev regulacije Savinje posl Prekoršek in minister dr. Kramer. Tudi banska uprava se je zavzela za zadevo z veliko skrbjo in iniciativnostjo.
Predsednik se je s toplimi besedami spominjal umrlih članov, zlasti zaslužnega nacionalnega in gospodarskega delavca g. Ivana Rebeka, katerega ime bo trajno zapisano v zgodovini nacionalnega dela v naši krajini.
V drugem delu svojega poročila se je predsednik dr. Kalan bavil tudi s tako zva-nimi bojevniki in je med drugim izvajal: v zadnjem času so se več ali manj odkritim nasprotnikom naše državne politične Imne pridružili nekateri pojavi, ki z dema-gogno in hujskanjem ustvarjajo pesimizem in defetizem. Iz morda idealnih začetkov je nastala akcija »Bojevnikov«, ki skuša s pavsa.ntmi demagoškimi trditvami o nepo-stenosti in korupciji pridobivati mase. Tej akciji, ki je omejena na Slovenijo in že samo zaradi tega ne more roditi nikakeoa koristnega uspeha se pridružujejo najhujši nasprotniki jugoslovenske nacionalne politike.
Sicer so se pa gospodje bojevniki na potrebo boja proti korupciji spomnili zelo Vsa leta po svetovni vojni, ko je vladala v naši državi strankarska razcepljenost in ko se je dejansko, zlasti v prvih časih povojnega ozračja, pojavi., korupdo-nizem, se niso spomnili svojega »bojev-ništva« in se jim ni zdelo potrebno nastopiti proti korupciji. Sedaj pa, ko imamo
akcija nacionalni stvar! škocfipva ?
tako veliko maso naroda združeno okoli zastave jugoslovenske linije v državni politiki, pa naenkrat čutijo potrebo po svojem nastopu in s tem dajejo zaščito in potrebo sovražnikom današnjega državno-pravnega stanja ter izrabljajo vprašanje korupcije kot sredrtvo za hujskanje javnosti in za ustvarjanje dofetizma. »Bojevniki« iz bivše Avstrije bi imeli vso pravico, da se združijo zaradi varovanja svojih mtere tov kakor n. pr. invalidske zaščite, penzij, skrbi za vdove in »irote in da »rgan-izira jo gibanje za preprečitev bodočih vojn Grozote, ki so jih videli in doživeli v svetovni vojni, jim dajejo za to vso legitima cijo, nikakor pa jim ne dajejo pravice ustvarjati v naši državi nerazpoloženje vn pesimizem. Gotovo je med niimi mnogo idealnih ljudi, toda dejstvo, da postajajo orodje nasprotnikov našega edinstva. ki danes številčno prevladujejo na vseh njihovih shodih in ki morejo le slabo prikrivati veselje in zadoščenje nad to akcijo, kaže. da je od idealizma do' naivnosti včaai lr majhen korak. Saj drugače bi morali poštenjaki v tem pokretu sami sprevideti, da se zgrinjajo v njihove vrste skoro izključno avstrijakantski in punktaški elementi. Kratkoviden je. kdor ne vidi. d« nvriira pod bojevniško zastavo danes klenkalizem in z njim vse. kar je proti režimu in proti ju«oslovenski politiki.
Poročilo predsednika g. dr. Kalana je bilo sprejeto z burnim odobravanjem.
Organizacijski tajnik g ravnatelj Zorko je poročal da se je organizacija letos lepo razvila. Pristopilo je 326 članov, tako da šteje organizacija sedaj 840 članov Blagajnik g. Vranjek je preje! po svojem poročilu na predlog člana nadzornega odbora g. Č. Sadarja razrešnico s posebno po hvalo in zahvalo.
Sledila je volitev odbora, nadzornega odbora in delegatov za »reški odbor. No" vemu odboru zopet predseduje zaslužni predsednik g. dr. Ernest Kalan, podpredsednik pa je mag. pharm. g. Andro rosa-vec.
Po volitvah je povzel besedo generalni
tajnik JNS min;ster dr. Kramer, ki so mu zborovalci priredili velike ovacije. Vsebino njegovega govora je »Jutro« že objavilo. Na predlog predsednika dr. Kalana je občni zbor soglasno sprejel resolucijo, v kateri se izrekata zaupanje in zahvala ministroma dr. Kramerju in Puclju ter poslancu Prekoršku.
Prisrčno pozdravljen Je spregovoril nato še nar. posl. Ivan Prekoršek. Zahvalil se je občinski organizaciji za iskreno sodelovanje in pomoč v preteklem letu in nadaljeval:
V gotovih vprašanjih, zlasti v vprašanju časti in poštenja sem močnejši nego morda kdo misli. V Celju in celjskem okrožju ne bom nikoli dopustil, da bi nosil zastavo kralja in nacionalne ideje star avstrijski oficir. ki je bil moj komandant na dobrdobski fronti; ta ne bo meni, nekdanjemu »obešen iaku«, kazal poti, po kateri naj hodimo v Celju in celjskem srezu v nacionalni politiki. Tmeii smo pogum, da smo rušili zgradbo Habsburga pred vojno in med vojno. Danes ne morejo* mene m nobenega poštenjaka iz celjskega okrožja preslepiti taki »nacionalisti«, za katerimi se režijo obrazi, ki hočejo uvesti starega malika, ki je z eno nogo na cesarskem Dunaju, z drugo kleči v Rimu, Beogradu pa kaže spačen hinavski obraz.
Pred zaključkom izredno uspelega občnega zbora je g. minister dal še nekatera pojasnila o sprostitvi denarnih sredstev v bankah, o zaposlitvi tujih delavcev in inozemskem kapitalu ter o problemu minimalnih mezd. nakar je predsednik g. dr. Ka' lan z zahvalo g ministru in vsem udeležencem s pozivom na nadaljnje složno delo zaključil zborovanje.
Dva lepa shoda na severu banovine
Veliko zborovanje posl. Petovarja v kraju, ki je veljal za klerikakio trdnjavo — Posl. dr. Pivko ob severni meji
Jarenina prj Mariboru, 7. nraja.
Ptuj, 7. maja.
JNarodni poslanec g. Lovro Petovar je v nedeljo priredil pri Markovcih pri Ptuju javen političen shod. Alarkovci so že od nekdaj veljali za nezavzetno klerikalno trdnjavo, kar se je pokazalo še pri zadnjih občinskih volitvah, pri katerih je zmagala opozicijska lista. V zadnjem času pa je postala zelo živahnha tamkajšnja občinska organizacija JNS pod predsedstvom gospoda Alojza Vajde iz Stojnc. Organizacije je sklicala za nedeljo javen shod in povabila nanj sreskega poslanca g. Petovarja. Shod je bil ob pol 8. v Rožmannovih gostilniških prostorih, vodil pa g« je g Vaj-da. Zbralo se je okrog 250 ljudi, ki so napolnili obe gostilniški sobi. Prišli so tudi mnogi, ki so veljali za nasproftvke, pa so kljub temu živahno pritrjevali izvajanjem g. narodnega poslanca, ki je v dveurnem govoru podal izčrpno poročilo o delu vlade in Narodne skupščine Zlasti je poslušalcem obrazložil nastanek gospodarske krize, gospodarske uredbe in zakone, zlasti zaščito kmeta zaščito denarnih zavodov in ureditev obrestne mere. Pojasnil ie trgovinske pogodbe, izvozno in uvozno carinsko politiko, uredbo o javnih delih, notranjo in zunanjo politično situacijo, pomen balkanskega pakta itd. Dotaknil se ie tudi vprašanja regulacije Drave, ki teče v ptujskem srezu v dolžini nad 80 km. Trajna regulacija se v doglednem času še ne bo mogla izvesti ker ni denarnih sred-1te.v ,nf razPf>!ago in bi se izdatki ne mogli kriti z rednimi dohodki. Resno pa se mora začeti s pripravami
Za sresko organizacijo JNS je poročal njen predsednik g dr. Senčar. ki je orisal delovanje organ;zacije in govoril tudi o splošni politični situaciji Pri tem se je dotaknil tudi hujskanja bojevnikov ki na -vojih shodih vePko kričijo, še več pa obljubljajo. vendar pa « svojo barvo ne pri de jo na dan. odnosno da bi prišli pri raznih obdolžitvah z imeni na dan Ob splošnem odobravanju je ostro obsodil tako de-magoško nastopanje. k> zlasti Slovencem prinaša samo škodo in nesrečo.
Po končanih poročilih se je razvila živahna debata, v kateri <o zborovalci stavili na g noslanca raTna vpra5an?« glede lovskega zaScona. ured:tv mej iavnih de!, regulacije D-eve itd Na v?« vpraSanja je narodni poslr.nec takoj dajal potjebna pojasnila.
Včerajšnjo nedeljo je imela naša Jugosl. nacionalna stranka shod v Jarenini pri Mariboru.
Šolski razred se je napolni1! samih kme&-kih mož in fantov. Ovtvori! in vodil je shod predsednik g■ Kerenčič.
Naš poslanec dr. Pivko nam je obrazloži sedanji politični in gospodarski položaj. Vlada in pa naša Jugoslov. nac. stranka »i prizadevata na vse mogoče načine pomagati v sedanji krizi vsem stanovom, posebno pa še kmetu. Kmet je zašej v gospodarsko krizo v prvi vrsti zaradi nizkih prodajnih cen svojih proizvodov. Nadalje je razpravljal stvarno o vzroku pomanjkanja gotovine na denarnem trgu in pa med ljudstvom sploh. Opozarjal je na dobre in slabe posledice uredbe o zaščiti kmeta, ki se je pa poslužujejo tudi nekmetie. kar je rravim kmetom le v škodo. Da se kmetu odpoanore kriza ublaži, sklepa viada s sosednimi državami dobre pogodbe, ki bodo odslej naprej kupovale naše kmetijske pridelke. Veliko upanja nam v tem pogledu da*e trgovska rogodba z Nemčijo, ki smo jo pravkar sklenili. Država in naša banovina imata v načrtu tudi večja javna dela (porravilo starih cest. graditev novih, izpopolnitev občinskih cest itd.). Treba bo le še denaria na dolgo amortizacijsko doho
Razšli smo se z vero v srcu. da krizo moramo preboleti in da pridejo za našo Jugoslavijo boljši časi. Treba je samo trdne n močne volje. Ne stojmo ob strani, ampak primimo vsi trdno in krepko za delo v naši JNS. ki ie rač edina in najboljša *a-ščitnica našega kmeta, kar ie že ponovno iokazala.
Naročite — čitafte „LJUPZJANSK1 ZVON
Vrewrka nanoved
Dunajska vremenska napoved ca sredo: Spremenilivo. polagoma manj obUčno. Zjutraj hladno, podnevi bolj toplo.
1 to pomeni
2 zavitka sta potrebna za eno pranje po Schichtov! metodi: Ženska hvala za namakanje, zvečer, Scbich-tovo terpentinovo milo za enkratno izkuhanje prihodnje jutrc.
CELO DELO
iSCHICHTOVI METODI
Naši kraji in ljudje
Srebrni jubilej viškega Sokola
Pravkar je poteklo 25 let, odkar so se nu Viču zbrali rodoljubni možje in ustanovili svoje Sokolsko društvo. Že nekaj let prej »o hoteli ustanoviti društvo v bližnjem novem naselju Rožni dolini, zamisli pa niso uresničili zaradi nekih osebnih nesporazumov.
Ustanovni občni »bor vitkega Sokola v začetku maja 1909 v gostilni Balija pa Je pokazal, kako potrebno je bilo društvo v tem kraju, ki dotlej ni imelo nobene močnejše naroano-napredne organizacije. Društvo se je od vsega početka prav lepo razvijalo, tako da je že po enem letu dela ustanovilo svojo podružnico v Notranjih goricah. Iz vrst viškega Sokola sta izšla tudi dva znana mednarodna telovadca Anto-siewicz in Thaler, ki je že pred vojno nastopal z uspehom na mednarodnih telovadnih tekmah v inozemstvu.
Po vojni si je društvo postavilo lastni dom, ki je največji v ljubljanski okolici. V njem sedaj marljivo vežbajo za nastop pri slavnostni proslavi srebrnega jubileja, ki bo od 1. do 8. julija na letnem telova-dišču poleg osnovne šole Prostor člani sedaj s kulukom uravnavajo po načrtih stavbenika br. Marinčiča Ivana občina pa je dala na razpolago svoj cestni valjar, s katerim utrjujejo prostor, ki bo po dovršitvi ustrezal vsem zahtevam modernega telovadnega in športnega prostora. O priliki proslave petindvajsetletnice bo društvo blagoslovilo svoj novi naraščajski prapor, ki mu bo kumoval Nj. Vis. prestolonaslednik Peter, s čimer bo proslava dobila najlepši in najsvečanejši poudarek.
Na sliki je odbor društva s predsednikom m. ph. br. Remsom v sredi.
Brnski gospodarstveniki
v Ljubljani
Včeraj je prispela v Ljubljano skupina odbornikov Češkoslovaško-jugoslov. lige v JUrnu s predsednikom te lige, honor. konzulom Jugoslavije g. prof. inž. Filkuko. Razen predsednika so prispeli še tajnik brn-ske lige g. Janek, bančna ravnatelja gg. Kokrhanek in Koiulan in urednik g. Žam-pach. Ta skupina je z avtomobili prepotovala velik del Jugoslavije in se ustavila v v^eh večjih mestih, kier delujejo Jugoslov -češkoslovaške lige. Brnski prijatelji Jugoslavije so si zastavili hvalevredno nalopo, da preko svoje gospodarske sekcije pospešujem uvoz jugoslovanskih pride'kov na Češkoslovaško in vzpodbujajo pri sestrskih ligah v Jugoslaviji živahnejše zanimanje za Gospodarske probleme jugoslov.-češkoslo-vaškega zbliževanja.
Takoj dopoldne so se brnski gospodarstveniki sestali z zastopniki ljubljanske JČ-lige. Sestanek v liginih prostorih v Kazini, ki sta mu prisostvovala tudi g. konzul inž. Ševčik in delegat ljubljanske Češke obce g. Riška, je trajal dve uri in je prinesel mnogo izpodbud h konkretnemu delu za gospodarsko zbliževanje. Brnske goste Je v imenu JČ-lige pozdravil nje predsednik g. dr Egon Stard, ki je v svojem govoru takoj segel in medias res, ugotovil nazadovanje naših gospodarskih stikov in poudaril njih pomen tudi za politično in kulturno zbliževanje. Govoril je o težkočah klirinške trgovine in o potrebi da se Jugoslovani in Čehoslovaki v medsebojnih trgovinskih stikih dokončno otresemo dunajskega in budimpeštanskega posredništva. Daljši referat je imel g. konzul prof. Filkuka, ki je predvsem poudarjal, da sedanje razmerje med uvozom in izvozom v obeh državah nikakor ni v skladu s stanjem naših političnih in kulturnih stikov. Po mnenju brnske lige so tudi lige dolžne, da po svoje pripomorejo k razširjenju gospodarskih stikov med obema bratskima državama in sicer s propagando in informativno službo. Nato
je prof. Filkuka v kratkem ekspozeju opisal rezultat anketiranja po Jugoslaviji in orisal zapreke, ki ovirajo živahnejšo gospodarsko izmenjavo. Razvila se je diskusija, v katero so segli gg. dr Stare, konzul inž. Ševčik Riška, dr. Ražem, dr. Vladimir Murko. dr. Lojze Berce dr. Burian in ravnatelj Kotulan.
Po temeljiti izmenjavi misli je bilo soglasno ugotovljeno, da gospodarsko sodelovanje med Češkoslovaško in Jugoslavijo nazaduje in je zato potrebno smotrene pomoči, saj brej gospodarskega sodelovanja ni trajno mogoča politična in kulturna vzajemnost. Zaradi tega je treba organizirati gospodarske sekcije v območju lig. Pokazalo se je, da bodo lahko te sekcije iniciativno posegle v gospodarsko življenje. Tako je bilo ugotovljeno, da bodo lahko JČ lige na bivšem Štajerskem dosegle konkretne uspehe pri pospeševanju izvoza sadja na Češkoslovaško, gospodarska sekcija JČ lige v Ljubljani naj bi se zanimala za pospešitev izvoza jajc. sarajevska bi pospeševala izvoz bosenskih češpelj, splitska izvoz zgodnjega sočivja itd. O vsem tem so bili storjeni konkretni sklepi.
Brnski gostje so se popoldne odpeljali v Kranj in na Bled, odkoder se vrnejo v domovino.
Mednarodna razstava fotografske umetnosti
Ljubljana, 8. maja Za mednarodno razstavo fotografske umetnosti, ki je nameščena v Hedžet-Korit-nikovi dvorani v Frančiškanski ulici, vlada vsak dan večje zanimanje. Nedvomno ni doslej take pozornosti vzbudila pri nas še nobena razstava. A za to ne gre vzroka iskati v tem. ker je to prva svetovna razstava v Jugoslaviji, pač pa bo vzrok v času, v razvoju fotoindustrije, ki je dosegla nesluten višek. In prav ta višek je dal foto-umetnika, ki je z lečo pričaral v zgolj svetlobnih efektih podobe, kakršne je doslej zmoglo v smislu gledanja le oko rojenega
umetnika. Nekatere slike so tako plastične, da vzbujajo v gledalcu vtisk resničnosti predmeta. Človeka zamika, da bi kar segel po tem ali onem predmetu na sliki in ga prijel. A prav v tem, da nas dovršena tehnična izvedba slik nemalo preseneča, in res umetniški okus posameznih avtorjev, nam da misliti o fotoamaterju kot umetniku. Nikakor se pa pravemu umetniku ni treba bati od strani fotoumetnika kake konkurence. Zakaj tiste problematike, tiste duše, ki jo zmore umetnik v svojem delu, doslej leča, ki je »samo« absolutno realistično oko, le ne more dati. Vendar prav ta realizem, združen z gledanjem in domisle-kom fotoamaterja je najbolj privlačen. A dasi preprost, je na tej razstavi čutiti vse razločke med državami in narodi, vso sa-mobitno dušo tega in onega sveta.
Od 26 zastopanih držav moremo biti mi na svoja razstavljena dela upravičeno ponosni. Ko hodi človek po galerijah, se ga vse bolj loteva dojem. da naši avtorji prav nič ne zaostajajo za svetovno znanimi tujimi fotoamaterji.
V velikem razstavnem prostoru je opaziti obiskovalce iz vseh slojev. Doslej je bil obisk nadvse zadovoljiv Upati je, da bo razstava prav tako uspela v finančnem pogledu kakor bo v etičnem in moralnem. Marsikak pravi umetnik bo našel na njej motivov, na katere doslej niti pomislil ni. Tako je sleherni napredek v tehniki v kulturnem pogledu, kar dokazuje prav ta razstava, največje važnosti, pa najsi je sprva kakorkoli problematičen.
Danes je otvorjena
TRGOVINA FOTOMATERIJALA
LJUBLJANA
NASPROTI HOTELA UNION
FOTOAMATERJI!
Uporabljajte Gevaert in Mimosa fo-tomaterijal, s katerim dosežete odlične uspene! Priporočamo se za cenjeni obisk.
predsednik Narodne galerije dr. Windi-scher, namestnik intendanta Narodnega gledališča Golia, direktor tobačne tovarne Tome ter zastopnika koroških in belokra-jinskih Slovencev dr. Fellacher in dr. Koče Spored sam, ki je obsegal 9 koroških in 9 belokrajinskih narodnih pesmi — prve v priredbah Franceta Marolta, Oskarja Deva in Matije Tomca, druge vse v Tomčevi priredbi — je dirigent naštudiral s svojim zborom nad vse skrbno iu so ga pevci izvajali z redko ubranostjo in izčrpno dognanostjo. Po svoje globoka, zamišljena, v dalje zaprta in žegava je koroška pesem, po svoje vedra mrka, prešerno-otožna in objestna je belokrajinska. Maroltov zbor jih je pel v prvotnem, nepotvorjenem besedilu in iz avtohtono lepe besede, iz elementarno žive melodije je iz pesmi rasla neoskrunjena podoba slovenskega duhovnega prasveta. Ob vseh teh koledah bajkah in legendah, ob teh davnih, napol nabožnih, napol posvetnih prigodnicah je zaživela pred nami duševnost dveh naših perifernih pokrajin, ki sta bili zmerom odprti vsem vetrovom na sever in jug in vplivom, ki so prihajali z njimi, in ki sta v svoji narodni pesmi morda prav zato v tako dragocenih oblikah ohranili vse elemente, ki tvorijo našo nacionalno povest: prošnja, kakor je
ohranjena v naših kolednicah; pogum, o katerem bajt tista Od kneza Marke; pohlep m pozni božji strah, kakor ga kaže mlinar v srečanju z Marijo; ljubezen, ki v svojih najvišjih minutah prehaja že v pobožnost; in kakor vse koroške, takšne so belokrajin-ske pesmi, samo da so malo bolj na široko odprte solncu in pozemski »lasti. Naj i* tega solnčnega bogastva povzamemo za ponazoritev nekaj napol vedrih, napol žalostnih verzov iz »Belokrajinskega kolač;
Komu moram ljuba biti? Ornmu, malmu Vogrančičku. Ke' b imela črne oči, všljala bi kralj-gospoda in njegove sviti*
sabljo.
Lepe moje črne oči, koga bodo pogledvale?
črnga, malga Vogrančička.
Lepa moja sladka usta, koga bodo kuševalaS
Črnga, malga Vogrančička.
Lepe moje bele roke, koga bodo objemale?
Črnga, malga Vogrančička.
Lepe moje bele noge, za kom bodo pohajale
Za črnim, malim Vogrančičkom.
Zbor in njegov dirigent sta s svojim dovršenim prednašanjem žela pri poslušalcih burno odobravanje. Koncert nikakor ni bil običajna prireditev, kakršnih doživljamo vsako sezono na tucate in stotine. Po sili naših razmer je APZ kot družina akademsko se izobražujočih mladih ljudi, vzel na se del nalog, ki bi jih morala vršiti prav za prav glasbena akademija, katere Se nimamo. Po smotrni, z vso odgovornostjo tankovestni izbiri glasbenega gradiva, ki priča o tem, da je dirigent brez fraz, brez puhle modernistične koketerije orijentiran k stvarnim, večno živim vrednotam pesmi, po skrbnosti študija in dela se je APZ v nekaj letih razvil v naš elitni, reprezentativni zbor In da gre njegova pot lahko samo navzgor, je z vso samozavestnostjo izpričal tudi triumf, ki ga je doživel na snočnjem koncertu.
Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in
črevesa in trajno pospeši prebavo. Raz-
"avniške vede o pre-ju zatrjujejo, da so dosegli s
iskovalci na polju zdra\
»Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Joeefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, in špecerijskih trgovinah.
Nevarna nadloga mrčesa
V Beogradu komarji, po vsej moravskl In deloma po dunavski banovini pa rojilo nevarne golubaSke mušice
Mogočen uspeh Akademskega pevskega zbora
Ljubljana, 8. maja Snočnji koncert koroških in belokrajinskih narodnih pesmi Akademskega pevskega zbora v veliki unionski dvorani je bil umetniško in družabno izreden dogodek. Dvorana je bila nabito polna, kar priča da je APZ v nekaj letih svojega delovanja zbral okrog sebe veliko družino občinstva, ki zna ceniti vrednost smotrnega, na Mu-bezni in znanju temelječega dela, kakor ga kaže APZ pod vodstvom svojega vneteaa strokovno odlično izobraženega dirigenta Franceta Marolta. Med občinstvom je bilo zlasti mnogo mladine, mnogo glasbenikov in umetnikov; da pa je nastop APZ tudi družabno dogodek prvega reda, je zgovorno pričala navzočnost gostov, kakor so bili prosvetni šef prof. Breznik, rektor univerze prof. dr. Slavič in dekani vseh fakultet, mestni župan dr. Puc, divizijski general Cukavac, francoski generalni konzul Remč-rand, direktor drž. konservatorija Betetto, predsednik JPZ dr. Švigelj, predsednik Glasbene Matice senator dr. Ravnihar
Beograd, 8. maja
Letošnja izredno topla pomlad je prinesla naši prestolnici prav zgodaj nadlogo, proti kateri se uprava prestolnične občine bori žt leta in leta toda ne s posebnim uspehom. Resnica ie namreč, da je ves Beograd, zlasti pa vsepovsod tamkaj, kjer je kaj zelenja, drevja ki naj nudi prebivalstvu osvežila s svojo senco in hladom, zlasti v večernih urah postal skoraj nedostopen zaradi ogromnih rojev komarjev, ki so ga letos zelo zgodaj začeli preplavljati. Prav posebno pa velja to za najpriljublje-nejše beograjsko izprehajališče. kalemeg-danski park. Mestna občina je poizkušala na vse mogoče načine, da bi v kar največji meri zatrla ta tako nadležni mrčes. Nabavile so se posebne ribice, ki ugonabljajo mrčesjo zalego v vodi, posipal se je močvirni svet s pomočjo letala s posebnim prahom, ki naj bi jo zatrl, uporabljala sta se nafta in petrolej in kdo ve. kaj še vse, toda komarji so ostali in so se letos pojavili morda v še večjih rojih kot prejšnja leta, dasi se je z osuševanjem pančevskega barja skoraj popolnoma odpravilo njihovo domnevno glavno leglo.
Prišla pa je še hujša nadloga. Te dni so se pojavili nad Beogradom in raznimi srezi v notranjščini veliki roji najnevarnejšega mrčesa, znanega pod imenom »golubaške mušice«, čigar pik je silno neprijeten za človeka, za živino, zlasti govedo, pa naravnost smrtonosen. Veter je zanesel ta nevarni mrčes z dolnjega Podunavja v te kraje. Po Šumadiji, kjer se je golubška mu-šica pojavila v ogromnih rojih, žgo vsepovsod gnoj in cunje, da preganjajo mrčes z dimom, pa se je vkljub vsemu temu dogodilo že marsikje, da je poginilo po več glav goveje živine. Ljudstvo mora živino zapirati v hlevih in jo more puščati na pašo samo ponoči, ker mušica napada svoje žrtve le podnevi, ob solncu. in so sedanji topli dnevi še prav posebno ugodni za to, da se nadloga še bolj razpase. Dogodilo se je, da so v nekaterih krajih nastali požari, ker se je premalo pazilo pri sežiganju gnoja in cunj, ki se vrši sredi vasi. med poslopji, po dvoriščih ob hlevih.
Nevarni mrčes roji po vsej moravski in deloma tudi po dunavski banovini. Prve roje so opazili že pred 14 dnevi. Ti roji niso bili nevarni in so se kmalu razgubili. Nevarni pa so roji v zadnjih dneh, ki se ponekod pojavljajo kakor gosti temni oblaki in pokrije potem mrčes velike površine zemlje. Mnogo živine je že poginilo, ker
pa kmetje, kakor že rečeno, odganjajo mrčes z dimom, se je v močnem vetru pripetilo tudi že več požarnih nesreč. Kmetje imajo navado, da pred hlevom ali pa tudi v hlev obesijo kako kositerno posodo s tlečim ogljem, da bi dim odganjal mrčes od živine. Nekajkrat se je že zgodilo, da so se take posode prevrnile ter je tleče oglje povzročilo požar. V Krivi Reki v kačerskm srezu je neki revni kmet na ta način skušal pred mrčesom obvarovati svojo edino kravo, pa mu je po nesrečnem naključju zgorela vsa domačija s kravo vred. Oblast-va so ukrenila vse potrebno, da bi se ljudstvo obvarovalo velike nevarnosti in škode.
Jutri k Sv. Duhu!
Naš najmlajši smučarski klub je sklenil zgraditi še letos pri Sv. Duhu nad Višnjo goro smučarski dom, ki bo prvi na Dolenjskem in tako praktično zgrajen;.da se bodo smučarji v njem res dobro počutili. Pa ne samo množice smučarjev pozimi, temveč tudi izletniki bodo radi hodili spomladi,
Eoleti in v jeseni tja gori k romantični cer-vici, kjer je požrtvovalni vodja naših stavbenikov g. Ivan Bricelj, ki je preskrbel klubu tudi brezplačen načrt za dom, že zakoličil stavbišče in določil stavbno črto. In s kolikim veseljem so domačini pozdravili vest, da tudi Dolenjska na stežaj odpira vrata smučarjem in izletnikom.
Klub pa rabi za dosego svojega plemenitega cilja denarna sredstva in si mora pomagati na vse načine, da jih zbere. Kljub težkim časom mu gredo rade volje na roko vsi, podpore, vsaj skromne, mu ni odrekel še nihče, na kogar se je obrnil. To je dokaz, da požrtvovalnost in smisel za skupnost med nam; še nista izumrla. Jutri bo imel klub v Zavrtačah pod Sv. Duhom prvo prireditev na katero vabi vse svoje prijatelje in sploh vse ki bi radi videli, kje bo stal Dolenjski dom. One, ki že poznajo ta kraj, bo zanimalo, kako je naš marljivi Rudolf Badiura planiral smuški svet okrog Sv. Duha, drugi se bodo pa tudi prepričali, da v bližini Ljubljane nimamo kraja s tako lepim razgledom. Ob 10. dopoldne bo maša v cerkvici Sv. Duha, potem pa prijetna domača zabava na vrtu klubovega poslovodje Ivana Zupančiča v Zavrtačah, kjer se bo dobilo vse, kar si bo kdo pože-lel. Torej na veselo svidenje!
čitojte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET"
KULTURNI PREGLED
Koncert pianista dr. Reiner]a
Ljubljana, 8. maja.
Na IV. intimnem koncertu, ki jih prireja Glasbena Matica v Hubadovi pevski dvorani, smo čili »noči praškega pianista dr. K. Reinerja Izvajal je skladbe skladateljev Bofkovea. Ježeka. HAbe, Osterca, Svate, Sturma. Zebreta, Srake, Strižeka in sebe. Torej spored, ki je navajal izključno le Imena idejne skupine, ki si svoji naslov edino sodobne smeri. V tem pogledu je bil koncert nedvomno stilistično enoten in nam ie strnjeno pokazal elemente iz katerih sestavlja (ne: gradi!) skladatelj te usmerj«-ienosti svoie kompozicije.
Dr. Reiner j-* pobornik te smeri in se je zavzel tudi na včerajšnjem koncertu zelo za svoje izvajance. Razpolaga z znatno klavirsko tehniko, al' bolje rečeno, s prstno spretnostjo. Urno in (bržkone) brezhibno čita ter podaja skladbe vestno in jasno. Ker že skladbe same n1? očitujejo ljubezni do klavirske barvitosti, se ii tudi on docela odreče in z virtuozno gibčnostjo udarja po tipkah in ker je smatrati njegovo interpretacijo za avtorizirano, gre vse ostalo na račun avtorjev Niemu preostaje le suhoparno prenašanje notne slike v zvočne valove, torej zgolj mehanično opravilo, ki ga je dejansko izvršil z odlično izurjenostjo.
Mislim pa, da nisem osamljen, ako trdim, da imajo skladbe, ki so bile izvajane na tem koncertu, le neznatno vez z glasbo, tako rekoč zgoli vizuelno. Kot notna slika so morda prepričevalne in osvajajo z neko preprosto logiko, ki je posneta iz umstve-nih polj in samovoljno aplicirana na glasbo. ne uipoštevaj* lastnih, svojstvenih glasbenih zakonov. Komponiranje na tak način postaja prava igrača in se omejuje na sestavljanje notnih glavic različnih vrednosti in višine, bodisi posamič ali družno, ceneč pri tem le neko zgolj zjnanjoetno logično povezanost in izogibajoč se vestno vsaki, na tonalnost spominjaioči potezi. Nedvomno je v tem nekai konstrukcije in njena preprostost je vabljiva osobito za mlade ljudi, ki postanejo tako rekoč preko noči in brez pretiranega napora vidni.
Ne gre mi tu za zagovor klasičnih ideabv, niti romantičnih ali katerihkoli. Mislim pa, da brez idejnih idealov izgubi vsaka smer svojo upravičenost. Ne verujem, da ima ta smer, katere reprezentante smo to pot čuli. seriozne umetnostne ideale — preveč je gostobesedna, kričava in pretirano se boji za svoj ugled. Preveč je ozkogrudna in ore-rada se omejuje na neznatnost. Niti ni to, kar prinaša. novo ali sicer kakorkoli zna-
čilno. Brez nadaljnjega se obvežem, ves snočnji koncert improvizirati od konca do kraja, ne da bi kdo od morebitnih poališal-oev — skladatelje tega večera rključuisun — spoznal znatno razliko.
Leader te smeri je Alojzij Hdba, ki j« bil obenem s svojim bratom Karlom zastopan na sporedu. Ni dvoma, da je znal zavzeti vrsto bolj ali manj nadarjenih učer cev s svojo glasbeno teorijo, ki jo je zgoščeno podal v knjigi o harmoniji. Primitivnost njegovega kompozicijskega sistema je demagoška, pa najsi komponira v dia>toni-ki, hromatiki ali četrttoniki. Ostali skladatelji tsea večera se krčevito drže tega sistema. v kolikor so si ga prisvojili. Prepričevalen te za one, ki se iz neutrjemosti svoje glasbene naobrazbe in zdravega instinkta ne drznejo nezadovoljivo izražati. Za ostalo manjšino (ki pa je v resnici večina, ker spada k nji nezavedno tudi pravkar omenjena grupa) pa je to smer bolj ali manj naivnih poizkusov — poskusov z glasbo in s poslušalci. Ni čida. da pri tej smeri najbolj vžgeio poslušalce dela z vzdevkom »Scherzo«, kajti je to res prilika, da ee vsak lahko brez zamere od srca nasmeje. In tudi opazka o desetminutnem >oddihu< ni bila brez soli. Javila je poleg odmora tudi pripravljenost pobornikov, da se sami norčujejo iz lastnih skladb, odnosno njih učinkov.
Po odpovedi tematike, ritmike. dinamike, agogike in arhitektonike, v zvezi z opuščanjem vsakršnega prednašanja. ki bi imelo
količkaj vezi s ču-vstvi in čutili, je prispela ta glasba do prvega instrimenta, ki ga poznajo najprimitivnejši narodi, do bobna. Potem postane vseeno, katerega instrumenta ee poslužuješ* v vsakem primeru tolčeš po njem, kar ti da gotovo zadoščenje. Važno je le, da tolčeš vztrajno in mestoma presenetljivo, mestoma pa tudi dolgočasno, kajti na vse mora biti poslušalec pripravljen. Ne dvomim: ta glasba je prišla do bobna, pa bo prišla kmalu tudi na boben. L. M. S.
„Konflikt« v Celju
Ob poslovilni predstavi reiiserja M. Košiča.
Če bi me kdo vprašal, koliko imamo Slovenci velikih mest, bi mu odvrnil: tri Ljubljano. Maribor, Celje. In če bi me vprašal še, koliko imamo gledališč, bi mi odvrnil: tri — v Ljubljani. Mariboru, Celju. Noben^ea dvoma namreč ni, da se delo celj-skeca Mestnega gledališča, kolikor morem to presoditi po uprizoritvi Atetoergovega »Kcnfliktac v režiji Milana Košiča in z Gradišnikom in Turkovo v glavnih vlogah, tako uspešno približuje umetniškemu nivoju resnega krnit lmega teatra. da bi smelo biti deležno od strani vse naše javnosti mnogo večje pozornosti in spoštovanja kakor ga je doslej.
Dr. Max Alsberg ie pisatelj tistega intimno - človeškega značaja, ki je v nemški literaturi predhitlerjevske dobe talko pogost. Njegov »Konflikte razgrebe o vprašanja
ljubezni in vesti, o vprašanju, do katere meje sme mati v svoji Ijubeini do sina, in o vprašanju, do kasn mora advokat v obrambi človeka in njegove sproščene rasti. Resnično je, da ie pisateljev odgovor na vprašanja, ki jih je zastavil v svojem delu, malo prebled nasproti jasni ostrini, s katero jih zastavlja. Toda drama je v resnici človeško globoka in id?joo zanimiva, in da jo je eelj-sko gledališče stavilo na svoj repertoar, js s tem samo dokumentiralo svojo voljo po duhovno, življenjsko resnem delu, po kafre-reoi se to gledališče visoko oddaljije od vseh naših diletantekih odrov.
Režiser K o š i č j? dramo pripravil za oder z vso skrbnostjo in z vso poglobitvijo, ki je potrebna, da tihe lepote in dramatične manifeftfacije, med katerimi se preliva de-janie drame, ne obvisijo na togem, grobem kakapu. ki karakterizira skromni uspeh di-letantskega napora. Njegova režija očibuje močnega, inteligentnega oblikovalca, ki zna posvetiti pravo pozornost vsem dramatsko važnim detajlom in da pri tem ne pozabi zgraditi iz celote zaključeno enoto. Prav tako kakor človeka in njegov izraz, pa KošiČ z varno roko obvladuje vso materialno tehniko odra in občudovanja vredna je bila izgradnja estetsko lepe, smiselno izbrane scene, za katero js osnutke napravil Drage Hojker, kakor tudi lučni efekti. S tako do-gnano, umetniško poglobljeno režijo bi Ko-šič lahko '»prt v vsakem umetniškem gledališču.
Uspeha refije pa ee seveda stati ob stra-
»JUTRO« št. 104
4
Sreda, ft. V. 1934
=u
LIANE HAID — VIKTOR DE KOWA — PAUL KEMP
V VELIKI BOLVAHY-OPERETI
DVOREC NA JUGU
PETJE — VESELJE — SMEH — ZABAVA SO ELEMENTI TE OPERETE. Predstave ob 4., 7 Vi ln 9y4 uri	ELITNI KINO MATICA, telefon 21-24
Domač« vesti
♦	Oblek bolgarskih zdravnikov. V Niiš je prispela skupina 25 bolgarskih adravni-kov, M jih vodi znani organizator zdravstvene službe dr. Ivan Balkanski. EksKur-zisti so večinoma okrožni zdravniki in člani raznih socialnih ustanov. Na niški postaji so goste sprejeli mestni in okoli-šiki zdravniki pod vodstvom načelnika zdravstvenega oddelka banske uprave in predsednika zdravniške zbornice. Gostje ao se po kratkem odmoru podali na izlet V okolico, ogledali pa so si tudi higienski zavod in državno bolnišnico. Obiskali bodo tudi Nišao banjo, potem pa bodo Po programu svoje ekskurzije nadaljevali pot v Sikoplje.
♦	Polovična, pdnosno četrtlnska vožnja za prvi jugoslovenski protituberkulozni kongres. Ministrstvo za promet je dovolilo vsem udeležencem I. jugoslovenskega proti tu b erkui ozm e g a Kongresa polovično voizmino, državnim nameščencem z modro legitimacijo pa četrtinslko voznim«. Vsak udeleženec kupi pri odihodiu v Ljubljano celo vozno karto (državni uradniki polovično) in se vozi pri vrnitvi brezplačno. Pri nakupu voznega listka mora predložiti železniški blagajni legitimacijo kongresne pisarne zaradi žigosanja. Na tej legitimaciji potrdi tudi kongresna pisarna udeležbo na kongresu. Vabimo na kongres vso javnost, prosimo, da se udeleže kongresa tudi socialno-politični delavci, dobrodelna in humanitarna društva in vsi, iki se zanimajo za pereča vprašanja pobijanja tuberkuloze. Vse informacije zaradi kongresa se dobe v kongresni pisarni, Ljubljana, Miklošičeva c. 20, »I.
Slavni komik Stanley Lupino v veseli opereti
Vesele noči brez spanja
Smeh, zabava, petje, balet in godba ZVOČNI KINO DVOR
Predstave ob 4.. 7. in 9 Oene 4.50 iti 6.50.
milil mmmmumifmmmmmmmmnt
*	Odbor za postavitev spomenika skladateljem Ipavcem v Sv. Juriju pri Celju
naznanja vsej slovenski javnosti, da sta prevzela pokroviteljstvo za postavitev spomenika skladateljem Ipavcem g. msgr. Janko Barle, direktor nadškofijske pisarne v Zagrebu, znani strokovnjak na glasbenem polju ter biograf in najboljši poznavalec pokojnih Iipavcev, in pomočnik bana dravske banovine g. dr. Otanar Pirk-majer. častni občan občine Sv. Jurij, ter s tem podprla to častno vsenarodno manifestacijo. Te dni si je ogledal g. arh. F. Tomažič v Sv. Juriju natančno rojstni kraj blagopokojndh velmož ter že določil najprimernejši prostor za postavitev spomenika na trgu pred cerkvijo in se idejni načrt spomenika že izdeluje. Dne 13. t m. bo Ipavčeva pevska župa odkrila spominsko ploščo bratoma dr. Benjaminu in Gustavu Ipavcu na njuni rojstni hiši v Sv. Juriju in bo ob tej priliki tudi že blagoslovljen temeljni kamen za spomenik. Odbor prosi in poziva vso slovensko javnost, da podnre to vsenarodno kulturno akcijo in prispeva solikor mogoče ter s tem omogoči, da bo spomenik tak, kaJkršnega Ipavci. k1 so se tako odlikovali in ustvarili tako pomembna dela, zaslužijo. Prispevki naj se pošljejo na Kmečko hraniil-nioo in posojilnico v Sv. Juriju pri Celju, ček. rač. št. 11.552, za odbor
*	Trboveljski slavčki v Beogradu. V torek zvečer so v dvorani Kolarčeve ustanove nastopili mali trboveljski pevci in je ibil prirejen ta koncert v korist rodibin rudarskih žrtev v Kaknju. Torkova »Politika« je napovedala ta koncert z daljšim člankom, ki ima naslov »Trboveljski slavček, eden najboljših otroških pev-SKih zborov na svetu, bo drevi nastopil v Beogradu«. Članku je priključena tudii slika dirigenta g. Avgusta šuligoja.
♦	SJSU napredna družina »Sloge« bo danes in jutri v Celju proslavljala svojo 151etnico s svečanim kongresom. Drevi ob 20. bo svečana akademija v zgornjih prostorih Narodnega doma. Kongres bo jutri dopoldne v mali dvorani Celjskega doma, popoldne pa bodo tekme v odbojki na dvorišču mestne narodne šole. Tekmovala bodo moštva iz Kranja, Ljubljane, Maribora in Celja. S tem bo naša nacionalna mladina pokazala svoje delo.
♦	Ob smrti spoštovanega Nimroda. Litijski lovci so v prav lepem številu spremili na zadnji poti svojega odličnega lov-
skega druga in prijatelja Florijana Ko-kalja. Lovec Florijan, pod tem imenom so poznali odličnega lovskega strokovnjaka izeleni bratje sirom banovine, se je rodil leta 1869. v Dolgi nogi v kresnišiki fari. Nad 25 let je bil v lovski službi pri uglednem grbinskem graščaku g. Strzel-bi. Letošnjo pomlad pa je pričel bolehati in je stopil v pokoj, še pred meseci si je zgradil na meji Litije in Grbina lastno hišico. Florijan in vsi njegovi prijatelji so menili, da ga bo ozdravila pomlad. Pa se je steklo drugače. Florijan je moral v Ijulbdjansko bolnišnico. Iz nje se ni vrnil več v ljubljeno Litijo. Zdaj spi zaslužni Nimrod za večno na ljubljanskem polju. Pokojniku bodi sladak večni sen, njegovim preostalim pa naše iskreno sožalje.
♦	Nov grob. V Bruni vasi je umrla posestnica gospa Frančiška Borštnarjeva, stara 76 let. Danes ob 15. jo bodo pokopali na pokopališču v Mokronogu. Poktoj-mi blag spomin, žalujočim Iskreno sožalje.
♦	Važna pridobite r Siska. V nedeljo je bil na slovesen način izročen prometu nov most preko reke Kolpe pri Sisku. Stroški za zgradbo velikega modernega mostu eo znašali blizu 31 milijonov dinarjev in je starodavni Sisek z novim mostom mnogo pridobil ne samo v gospodarskem, temveč tudi v kulturnem pogledu. Most eo gradili 9 let.
♦	Najboljša zveza med Beogradom in Splitom. Na progi Oku gani—Split bo 15. t. m. otvorjena ekepreena avtobusna zveza. Avtobusi bodo vsak dam odhajali iz Splita, naslednji dan pa s? bodo vračali iz Okučan. Proga vodi preko Livna in Banjaluke ter ima priključek na vlake Beograd—Zagreb. Tako je ta avtobusna proga najboljša zveza med Beogradom in Splitom.
♦	Biševska modra votlina. Letos bodo proslavljali v Komiži 501etnico odkritja znamenite votline, ki jo imenujejo biševska modra votlina ali pa tudi briljant Jadranskega morja. Zanimiva votlina, polna prekrasnih kapnikov, ji? bila odkrita od naših ribičev že davno, temeljito pa io je pregledal in opozoril na nio javnost dunajski akademski slikar baron Ramsonet pred 50 leti. Njegovi opisi so privabili v Komižo mnogo tujcev. Olepševalno društvo v Komiži ee je obrnilo sedaj na Jadransko stražo, da bi se letos oroslavila 501etnica odkritja jame.
♦	Ohridsko pristanišče Je sedaj dovršeno po dve in pol letnem delu. Pristanišče so s stroški od 900.000 Din zgTadili ln uredili zaradi tega, ker bo na Ohridskem jezeru uvedena redma prometna služba. Ureditev ohridskega pristanišča je bila na programu prometnega ministrstva, ki bo osflrribelo vse pristaniške ln druge naprave na vseh plovnih rekah in jezerih Ohridsko jezero je zelo važno trudi v turističnem pogledu, z ureditvijo nristanlšča pa so hiteli tudi zaradi tega. ker se bo. kakor znano, letos vršil v naši državi limmološkl kongres in bodo udeleženci '.z mnogih tujih držav posetiH tudi Ohrid hi Ohridsko jezero.
♦	Krvav obračun med važčanl dveh bosanskih vasi. V bihačkem srezu je 2e staro sovraštvo med vasicama Brkičl ln Gr-muše. V prvi vasi so večinoma muslimani, v drugi pa pravoslavni prebivali. Br-kičani posebno zamerijo sosedom, ker jih motijo ob raznih velikih praznikih, vozeč s hru/pom in krikom skozi njihovo vas Glavno pot skozi vas so za sosede spT"»h zaprli ter odredili, naj se vrši ves promet po cesti, k1 vodi kraj vasi Te dni pa so se sejimarji iz Grmu še spet ponoči vozi Id skozi Brkiče ln ker so bili vdmjeml. so povzročali precej h run a Neki Brsiča-ni so jih zaradi tega ustavili na pot.1 in kmalu se je razvila prava bitka, v kateri je eden iziguibil življenje, osem od obeh strani pa je hudo. šest pa laže ranjenih. O tej krvavi vašfki bitki vodijo sedaj orožniki preiskavo
♦	Mnogo poznejših očitkov Bi prihranite, če pravočasno otroke privadite na redno nego zob in ust z Odolom, kil ga priporočajo zdravniki ln ki pomeni tudi izvor zdravja in veselja v otroškem življenju.
♦	Blnkioštnl dvodnevni avtobusni Izlet v Logarsko dolino, toplice Dobrno in Rogaško Slatino. Prijave pošljite na avto-podjetje I. Goričan, Tržič.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Relch,
1400 Din Vas stane 20-dnevno zdravljenje
v Radencih (maj, junij, september). V pavšalu je stanovanje, hrana (dijetna ali navadna), kopanje, dva zdravniška pregleda (Rontgen, analiza seči), vključno vse takse. V maju uživate na povratku 75% popust na železnici, sicer pa 50%. Uspešno zdravljenje srca, ledvic, kamenčkov, jeter, želodca, pri vseh motnjah zas tajanj a sečne kisline, gihta, starosti, prezgodnjega staranja in notranjih žlez.
Zahtevajte kopališčne prospekte! 88
Slatina Radenci, Slovenija
Iz Ljubljane
Na Materinskem dnevu, ki se bo
vršil v soboto 12. t m. v unionskl dvorani, se izvaja spored, kd obstoja iz dveh delta v: Najprej govori uvodno besedo o naši materi ga. Marija Vera. Nato so nastopi mladine, in sicer prva govori pozdrav materi, ki ga je napisala ga. prof. Cernejeva, mala Pirkmajerjeva Marjetica, zatem so 4 rajalmfi nastopa otrok iz šole ge. Delakove, in sicer: Vojak in punčka, Koza ček, Španski ples, Glasbena groteska. Konec I. dela nastopi šolska orkester Glasbene matice pod vodstvom prof. Karla Jeraja in zaigra Janačkovo malo suito ter Bartokiov »Romunski ples« V H. delu zapoje ga. Mara Marčeceva najprej tri pesmi, zatem pa dve pesmd g. Marčec Štefan. Slovensfd vokalni kvintet zapoje Maškovo »Pri aibeli« in Hajd-rihovo »Siroto« s solom, katerega poje ga. Marčeceva. Gospod in gospa Marčec zapojeta nato dvospev Micaele In Dona Josea iz opere »Carmen«. Sklepno točko ima pevski zbor Glasbene Matice, ki zapoje 3 Sattmerjeve ženske zbore: »Dedek Krim«, »Gorska pripovedka« in »Kapelica« pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Pri klavirju je gdč. Silva Hrašo-vec. Spored Je zelo pester in zanimiv. Z ozirom na dobrodelni namen prireditve vabimo k številnemu posetu. Predproda-ja bo v knjigarni Glasbene Matice.
£ Aoktc jm&Uti VUK litvu,
MoltvC in VIIpUfttvU ift/M,
iiUjtc „$uj*tdj*<<
Za 132 dinarjev, ki jih lahko plačate v mesečnih obrokih, dobite 12 številk »Prijatelja« in 11 povesti.
Pišite dopisnico upravi, Dalmatinova ulica 10, pa dobite en izvod brezplačno na ogled.
u— Smetanov večer državnega konser-vatorlja bo v petek 11. t m. ob 20. v Pil-
hanmonični dvorani. Najprej govori o Smetani prof. Marijan Lipovšek, nato se izvajajo izključno le njegove ssladbe, in sicer: češki plesi, arije iz Libuše tn Da-libora, »Iz moje domovine« za violino in klavir, Salonske pollke za klavir, iz oikla »Večernih pesmi« za glas Ln klavir, »(Slavnost češklih kmetov« za klavir, arija Marinke iz »Prodane neveste« 'n tla-viirski trio. Vstopnina Je na podlagi sporeda, ki stane za sedeže 5 Din, za stojišča pa S Din. Dobi se v predprodaji v knjigami Glasbene MaHce.
DANES OB 20. URI VSI V
UNIONSKO DVORANO
na	4526
mladinski koncert
glasbene šole iz Kranja.
Današnji mladinski koncert v unionskl dvorani. Danes nastopi v veliki umdonskd dvorani mladinski zbor in orkester Glasbene šole iz Kranja. Vseh sodelujočih je 80, ki izvajajo pod vodstvom dirigenta g. Albina Fakana Izključno le Adamičeve SKladfoe. Naj/prej zapojo 5 narodnih v njegovi harmonizaciji, nato izvajajo suito za šolski orkester v 10 delih, posamezne dele vežejo ljubke dekla-macdje Sklepno točko pa tvorita 2 najnovejši Adamičevi ssladbi, kd sta bili napisani ravno za kranjski mladinski zbor in šolski orkester, ln sicer »Bajka« ter »Kresnice«. To sta dve kantati za mladinski zbor, govorni zbor, deklamacije s sipremljevanjem orkestra. Kranjska Glasbena šola je ta spored prvič izvajala minuli teden v Kranju z največjim uspe bom ln ob največjem navdušenju občin-stva. Popoldanski koncert, ki začne točno ob 16. Je namenjen predvsem šolski mladini. Sedeži po 5 in 3 Din, stojišča Po 2 Din, zvečer ob 20. pa bo izvajanje za odrasle. Sedežd so od 6 do 15 Din, stojišča pa po 3 Din. PredpTodaja bo v knjigarni Glasbene Matice. Vabimo k števil-
nemu posetu, predvaem opozarjamo na
oba nastopa starše, da pripeljejo Diadl-ao.
u— Glavni turnir L&K. v nadaljevanja prekinjenih partij ja premagal Furfaal
M. Vidmarja. MIlan Kranjca, Sikošek Ga-
brovška. V VI. kolu je C. Vidimar premagal Furlanija, Gabrovšek Mareka, SI-košek Laagerja, Kranjec Tavčarja, partija Sorli-M. Vidimar je bila preložena, re-mdzdrala sta Oibic in Preinfalk. V VE. kolu je Marek porazil Loagerja, Preinfalk Kranjca, Furlanri Tavčarja, Ciblc SI-koSka, Sorli C. Vidmarja, remls Je bila partija Vidma r-Gabrovšek, V naslednjem kolu je C. Vidmar premagal Gabrovška, M. Vidimar Longerja, Cibdc Kranjca, sor-Id Tavčarja, Furlani Preinfalka, Marefc Je remizlral s Sisoškoni. V II. kolu prekinjenih partij je premagal šorll Gabrovška. V IX. kolu je Furlani premagal Kranjca, Preinfalk Sorlija, Gabrovšek Tavčarja. Ostale partije so bile prekanjene. Milan Vidimar ima dobljeno pozicijo s Sikofckom, remls pa bosta najbrže partiji Marek-Oibic in Ciril Vidmar-Lon-ger. Stanje po IX. kolu: Furland 7, šorll 5i/t (1). Milan Vidimar 5 (2), Sikošek 5 (1), Cibic 4i/t (1), Gabrovšek, Preinfalk 4»/«, Lomger 4 (1), Ciril Vidmar 3V« d). Marek 3 (1), Tavčar 2. Kranjec H/»-
u— Z današnjim dnem pričnejo ZKD predstave, ka hočejo predvsem poučdti naše ljudd, kašo grozna Ln huda sovražnica človeštva je tuberkuloza. Na te predstav« posebno opozarjamo starše ln do-raščajočo mladino. Na programu Je pa tudi precej prav lepih šal in kratek Cilan nas popelje za pol ure v božansko lepe pokrajine našega zmanega zdravilišča. Prva predstava danes ob pol 3. v prostorih Elitnega kina Matice. Cene običajne. Dolžnost vsakega Je, da se teh predstav udeleži. Posebno zanimiv bo film »Boj ee sape In roee«. Ta film nam nazorno pokaže, kaj naj storimo, da se ne prehladiimo in da nas ne zateče bolezen.
u— Paul Kemp, ta znani hi mtočno priljubljeni komdk nas fie vedno zabava v prekrasnd Bolvaryjevd opereti »Dvorec na jugu«. Liane Haid ln Viktor de Kowa sta v tem filmu tako ljubka in privlačna, da nas nehote potegneta za seboj. Godibe, kakršna Je v tem filmu, 2e dolgo nismo slišali. To Je res nekaka simfondja morja. Film Je bil po večini posnet na našem Jadranu, Ln sicer od Splita do Boke Ko-torske. Film je kakor nalašč za te čase. Ptoln Je lahke melodioztne glasbe ln ne-nadkriljlvega humorja. V najkrajšem Času se nam obeta prekrasen film iz vojne. Ta film je eden največjih ljubavnih in vojmdh filmov sedanjosti. V filmu nastopa zmani filmski zvezdnik Adolf Meu-Jou, njegova partnerica pa je ljubka in nam že dobro anana Helena Hayes. Dejanje se vrši na soški fronti. Ta film Je svoječasmo Italija prepovedala. Film pride na program Elitnega kina Matice že v petes.
u— V »Pleeu v 8avoyu« poje v četrtek 10. t m. ga. Zlata Gavellova in ne gdč. Drazovičeva, kakor je bilo prvotno Jav-ljeno, ker Je v Zagrebu zadržana. Poleg ge. Gavellove nastopdjo v glavnih vlogrih g. Gostič, gdč. Smerkoljeva in g. Pečete. G. Zupaa nastopi zopet po daljšem presledku kot sluga Arhibald. V vlogi Cele-stina, ki Jo Je doslej igral g. Gradič, pa nastopi prvič g. Magolič. Dirigira gosp. štribof Cene so znižane.
u— Skioptlčno predavanje »O lepotah Koroške« priredi omladlina Narodne odbrane drevi ob 20. v predavalnici na realki. Predavatelj g. Vladimir Puc bo med zanimivim predavanjem pokazal nad 100 skiopttčnih slik. Vljudno vabljeni vsi! Vstopnine nI! Odbor.
u— Sestanek naprednih akademskih starešin bo v petek 11. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji »Zvezdi«. Med drugimi bo poročal tudd g. minister n- r. dr. Albert Kramer. Zelo važno! Prosimo, da se napredni akad. starešine zborovanja udeleže v ffim večjem številu Posebna vabila se to pot ne bo pošiljala. Tajništvo.
u— Z mladinsko spevoigro »Punčke živi« z godbo in plesi v treh dejanjih se bo predstavil mladlnskd oder društva »Tabor« na vnebohod, 10. t. m. ob 4. popoldne na šentjakobskem odiru v Mestnem domu. Vstopnina najnižja Starši, priveddte svoje otroke.
u— Redni mesečni sestanek Zveze akad Izobraženih žen se bo vršil drevi ob 20.30 v kleti kavarne Emone. Razgovor o redukciji plač. Pridite polmoštevil-nol
u— Otvoritve strelišča v Polju v nedeljo se Je udeležila tudfl četa viteške sekcije Narodne odbrane.
u— Samarjanke In samarjanl Rdečega križa, ki jih ne veže služibena dolžnost, se vabdjo, da se ob priliki proti tuberkuloznega kongresa udeležijo predavanj, ln sicer v petek 11. t m. od 15. do 17., v soboto 12. t. m. od pol 9. do pol 12. T dvorani Delavske zbornice. Načelstvo.
u— Zveza zidarjev, tesarjev In gradbenih delavcev v Ljubljani vabd delavce vseh strok na javni shod, ki se bo vršil v četrtek 10. t m ob pol 10. dopoldne v dvorana Delavske zfoomice na MikloSiče-
Doramad — to sreča je v
ni igralci, s kakršnimi mora biti delati resnično veseli'?. Težišče igre je prav za orav v lilej odvetnika dr Bohlana, fanatika resnice, pravice in ljubezni do človeka, ki ga je igral Gradišnik. Gradišnik je igralec izrednega daru in velike inteligence. Ob njegovi igri sem se domislil, v čem tiči skrivnost velikih karijer. ki jih pri filmu, posebej še pri sodobnem ruskem filmu, tako pogostokrat dožive ljudje, ki pridejo na sceno neposredno iz življenja: glasovno, mimično, po vsem svojem zunanjem liku je ta ieralec od narave zadosti bogat, da lahko na odri podaia živega, nepotvor}emi?ga človeka. kakršen je on sam, in da lahko samega sebe ponavlja s tisto suvereno pravico, ki je dana resničnim, od boga izvoljenim igralcem.. Zato je bil njegov odvetnik dr. Bohlen. kakor bi ga posnel naravnost iz življenja, lep in globok, kakor si ga je zamislil veliki odvetnik č!ov?ka dr. Alsberg eam. — Turkova je kot Kristina Kiihne. nesrerna žena zapitega trgovskega bogataša in presrečna mati mladega glasbenega talenta, odigrala podobo žene. ki je vel;ka v svoji ubiti bolesti in majhna, premaihna v iskanju svoje odrešitve Turkova je igralka redke dragocenosti. Njena pojava, njen srlas. njen smisel za mnogo!ikost človeškega izraza ?o nsnosabliaio za odrsko oblikovalko velikega formata. Prizor brezupno onemogle. zadnšene izoovedi v sobi preiskovalnega sodnika ie bil kar maihn« mojstrovi na. Košič kot njen sin Krištof, je bil v izrazu igralsko dovršen. Njegova maska pa hila na Škodo predaleč odmaknjena od
predstave o sedemnajstletnem dečku in ie preveč razbijala iluzijo.
Krepko, realistično figuro samo - trgovca Linsmayerja j? podal Pere, Schmittbalsa, njegovega prokurista. pravnega izvedenca in trgovsko fanatičnega podpihovalca, je dc neposredno žive vernosti izoblikoval Dobo-višek. Majh jn biserček v celotni uprizoritvi je bila Liza Svetkove, ki kaže svetel, elementaren, še nepotvorjin in bogat talent. Z l<?po realistično igro in svežo toploto je Golobičeva podala odv?tniko-vo tajnico. Simpatičen dr. Horn, bolj človek kakor sodnik, ie bil Pogačnik, prakti-kar.ta Eriha je odigral Jelen, stražmojstrn C e b u 1 a r.
Občinstvo je v razprodanem gledališču
sprej?lo igro z mogočnim odobravanjema. *
Z uprizoritvijo »Konflikta« se je režiser Milan Košič poslovil od gledališča, na kale-rega deskah i«? z veliko vnemo deloval dv? sezoni, odkar se je vrnil e svojega študija iz Berlina. V temi času se ji= celjsko Mestno gledališče razgibalo do občudovanja vredne delavnosti. Gledališko d^lo je v Celju prej za kakšni dva leti zastalo — kljub svetlim tradicijam, ki iih je po prevratu zapjstilo v njem delo naših najboljših gledališki ljudi (Milan Skrbinšek. ki je v letih 1919/20 uprizoril v eeliskem Mestnem gledališču skorai vsega Cankarja. Zeleznik. Janko. Zor man in Košič, ki so delovali v Celju v letih 1923/24. Bratina. po čigar odhodu je gledališče zaradi slabe organizacije prenehalo delati).
Ko je prispel Košič lani v Celje in je otvoril ob ljubeznivi pomoči upravnika Zdravstvenega doma dr. R?bernika svoj dramski studio, je najprej naš t udiral znamenito Klabondovo >XYZ«, katere premiera j<e bila dne 12. maja lani. Hiša ie bila razprodana, celjsko gledališče je po dolgem smrtnem molku doživelo spet svoj veliki dan. Sledila sta Shakespearjev »Sem kresne noči« in Novačanov »Herman Celjski«, ki ju je Košič naštudiral za utorizoritev pod milim nebom. V mestnem parku je odkrit kotiček, ki ga je narava sama kakor nalašč pripravila za letno eledališče. »Sen kresne noči« j*e doživel tu dve prav lepo uspeli predstavi, Novačanov »Herman« pa je doživel kar neverjetno velik uspeh. Igrali so ga štirikrat zapored in gledat ga je prišlo nad 20.000 ljudi, kar je z« tako majhno mesto, kakor ie Celje, peč skoraj pravljična številka. Posebne pohvale je vredno, da so vse velike gmotne in duševne žrtve, ki eo bile potrebne za izvedbo tega velikega d ela. orispevali režiser in učenci njegovega studi-ia sami.
Letošnjo sezono fe Milan Košič opustil svoi studio in je v sporazumu z Dranratič nim društvom, ki mu predseduje posl. Pre-koršek. tudi oficielno prevzel vodstvo Mestnega gledališča. Ob sodelovanju režiserja, njegovih učencev in dnštva so v tej sezoni Drišli na oder »Roksi«. »Karel in Ana«. »Princeska in pastirček«, »Makselj« in »Konflikt«. Z režijami, ki jih je vodil Milan Košič izvem gledališča, pa je v celotj spravil v tem l*tu na oder 12 premier. Obenem je
Mosfmo gledališče napravilo z upravo Ljubljanskega Narodnega gledališča pogodbo za ciklus gostovanj, tako da eo bili Celjani deležni gledališke eezone, kakršne doživljajo ponavadi samo kulturna središča. Ljubljana je v Celju gostovala to sezono dvanajstkrat, med drugim z deli, kakor so: »V agoniji«, »Tartuffe«, »Kariera kanolieha Vinci-ga«, »Bratje Karamazovi«. Ve? predstave so bile razprodane in so dosegle absoluten uspeli.
Celje je v resnici mesto, ki si ga dan«, n? moremo več misliti brez njegovega teatra. Premogočne so stare tradicije, prevelika }e želja celjskega občinstva, ki predstavlja vzor gledališke publiki?, preveč je zbranih tu krepkih igralskih talentov, da bi mogla volja po lastnem gledališču pojenjati. Mestno gledališče je zidano tik starega stolpa, ki je menda ostanek davnega rimskega zidni, in gledališki oder je z garderobami zidan v njem: že to je neka simbo lična- garancija za trajnost njegovega obstanka. Dramatično društvo, ki sta ga l. 1910 ustanovila Stanko Gradišnik in pokojni Sa1 mič in za katerega razvoj in prospeh si je med drugim pridobila velike zasluge zlasti ga. dr. Kalamova, bo torej prihodnje leto oraznovalo četrtstoletnico svojega obstoja.
Bre« dvoma smemo opati.' da bodo lokalni činitelii za ŽSletoioo tako pomembnega kulturnega dnštva poskrbeli, da bo Mestno gledališče tudi za bodočnost ostalo na nivoju im v Intenziteti dela. do katere Je ob nem ali zaslugi Milana Košiča zraslo JPJ»V zadnji čas.
ker zobni kamen Vam odstrani In prepreči!
Sboramac/
zobna krema s čudatver-nimi žarki radija.
vfl oestf. Pridite ln sodelujte v borbi ta skromno, človeka vredno življenje. Odlbar.
u— Počitniške kolonije. Na magistratu se prijavljajo po starših, v čestih primerih pa tudi po raznih organizacijah številni otrocS, da bi uživali dobrote mestnih počitniških kolonij. Doslej že beležijo na magistratu nad 300 prijav, čeprav bo mogoče poslati mestni občini na poletni oddih v Medno veliko otrok.
u— Mestno načelstvo razglaša, da mestni socialno-politični urad zaradi Clšče. nja uradnih prostorov v dneh 1L in 12. t m. ne bo posloval. Stranke se bedo sprejemale le v nujnih zadevah.
u— Promet v ljubljanski »mljl&kl knjigi. V aprilu je izkazala zemfljiika knjiga celotno 2>5^94.1&9 Din promet. Pri &6 realltetah je bilo aprila tebriaano ma	Din posojil, zaznamovani h
Pa je bilo 15 Izročilnih pogodb za 722.C20 Din, dalje 25 dedščln za skupno vrne to 142.0&6 Din. Vrstni red Je bil aprila za, anamovan pri IS poeeetvih za vsoto 5.110.000 Din. imtabtiUraao pa Je b&o pr! 57 zemljiščih mesta ln okolice sfetr aj 2,737-372 Din na raznih posojilih in hlpo-teftnih kreditih.
Kavarna »Central"
Odprta celo noč danes, jutri na Vnebohod ter vsako soboto ln nedeljo. Igra vsak večer prvovrstna damska kapela.
u— Po neprevidnosti bc j9 ©betreliJ, Posestnik Jože Hiti iz Osredka pri Begunjah se je nahajal predvčerajšnjim ud polju. S seboj je imel slučajno tudi »trel-no orožje, ki ga je vzel v roke in es po neprevidnosti ustrelil v levo ramo. _ Spletnega hlapca Petra Zela ia BredoeeJj "jo včeraj dopoldne branil konj in mu razV-iU čeljust. — Dohodaretveni paznik AvgW. Tavzee, stanujoč v Lončarski stezi, Je doma na vrtu padel z drevesa in dobil poo-cej hude notranje poškodlbe.
u— Hudobna poškodba. Te dai poaoč: so preplezali neznani surovežd vrtno ograjo pri hiši št 8 v GraMovičevi ulici. Divjaki so se zakadtM na grede ln med drevesca ter polomili veliko vrtnega grmičevja. Lastnica tan*! nad 800 Din kode.
Iz Celja
e—Velike pevske siavnosti v Celju. Celjsko pevsko društvo bo priredilo ob svoji 401etnici od 10. do 13. t. m. velike pevske siavnosti v Celju, združene z odkritjem spominske plošče bratom Ipavcem v St. Juriju ob juž. žel. Spored siavnosti je na-slednji: v četrtek 10. t. m. ob 17. zapoje CPD na okoliškem pokopališču tn poloti venec v počastitev spomina umrlih članov, dobrotnikov ln prijateljev. V petek 11. t. m. ob 20.30 bo pred mestnim magistratom podokni^a pokroviteljici prireditve meetni občini celjski, ob 21. pa podoknica kumici prapora CPD ge. Adeli Dečkovi pred vilo »Livado« na Mariborski cesti v Gabecjn; istočasno bo gorel kres na Starem gTadu'. V soboto 12. t. m. ob 20.30 bo v veliki dvorani Celjskega doma slavnostni koncert 90-članskega mešanega zbora CPD. Spored koncerta skuša podati pregled naše zborovske produkcije v zadnjih desetletjih. Častno so zastopani tudi celjski skladatelji. Vstopnice za slavnostni koncert se dobijo v knjigarni K. Goričarja vdove. V nedeljo 13. t. m. zjutraj se odpeljeta Celjsko pevsko društvo in »Oljka« v 6t. Jurij ob Juž. žel. k odkritju spominske plošče bratom Ipavcem; pri odkritju bodo peli združeni moški pevski zbori Ipavčeve župa JPS. Ob 11.13 se vrnejo vsi pevci ln ostali udeleženci v Celje ter se podajo v Narodni dom, kjer bo ob 11.30 slavnostno zborovanje CPD. Ob 16. se začne v veliki dvorani Celjskega doma župni koncert Ipavčeva župe JPS. Sodelovalo bo sedem pevskih zborov iz Maribora in okolice ter po en zbor lz Ptuja, Slovenske Bistrice, Poljčan ln Slovenjgradca. Vsak zbor nastopi posebej, skupno pa zapojo moški zbori tri in mešani zbori dve pesmi. Nastopilo bo okrog 500 pevcev in pevk. Tako velikega števila pevcev Celje še ni slišalo. Vstopnice za župnl koncert se dobijo v knjigarni »Domovini« na Kralja Petra cesti. Vožnja po železnici je za vse udeležence iz v?e države do Celja, odnosno do št. Jurija ob Juž. žel. polovična. Legitimacije se dobijo pri »Putniku« nasproti kolodvora v Celju ln pri Celjskem pevskem društvu. Legiti-
»Zivljenje in gret« priobčuje v najnovejši številki med drnugim konec članke »Filozofija tehnike«, ki interesantoo pretresa danes pereč? vprašanje o odnosu med tehniko in človekom, potem nadaljevanje razprave dr. Maksa Krem žar je o evgeniki, potopis F. Slovmika »Po južni Ameriki«, nadaljevani? dr. Travnerja razprave »Kuga na Slovenskem« in novel« Rjdolfa Kresala »MLdio cvetoče jablane«. Vmes so jezikoslovne beležke iz peresa dr. Debeljaka, beležka o Raoulu Pouchomu, članek »Slovenski izum za preprečenje trčenja vlakov«. Obilo drugega zanimivega gradiva s številnimi ilustracijami (meri njimi Pirnatova risba »Mlada mati«) izpopolnjuj? prej navedemo vse-
bino v vsebinsko lepo zaokroženo številko. Toplo priporočamo!
Uspeh Pie in pina Mlak ari a v ZUriehu.
Plesna dvojica Pia in Pino Mlakar, ki sta v zadnjem času z izrednim usoehom nastopala v Beogradu, sta bila oovabljena v Zfl-rich, kjer sta te dni gostovala za angažman
V »Neue Zfiricher Zeitung« z dne 7. t m. J? izšla zelo ugodna ocena, ki predvsem poudarja zapadnoevropsko in sodobno usmerjenost oboiice jmgoslov. umetnikov. Poročevalec sklepa: »Po skušnji, ki smo jo videli, moremo angažman simpatično sveže, od snobizma nemokvarjene plesne dvojice samo priporočati. Ta dvoiica u tesne obrniti delo našega baleta na nova pota.« Matineja v zfiriškem gledališču se f? vršila pred polno hi$o.
»JUTRO« St. 104
S
Sreda, 9. V. 1934
Sestra Katarina
macije se morajo žigosti že na odhodni postaji pred nastopom vožnje.
e— Mestno načelstvo v Celju razglaša, da bo mestna občina celjska v proslavo 401etuice Celjskega pevskega društva 12. :n 13. t. m. razobesila zastave na svojih poslopjih ter vabd hišne posestnike, da sledijo temu zgledu in na isti način okrasijo svoja poslopja.
e— Predavanje za čebelarje, čebelarska podružnica za Celje Ln okolico priredi v nedeljo 13. t. m. ob 15. pri čebelnjaku g. Martina Rebova v Košnici poučno predavanje, združeno s proslavo 2001etni-ce rojstva našega slavnega čebelarja Antona Janše.
e— Cepljenje zoper osepnice v okoliški občini bo 16. in 17. t m., pregled cepljenih oitrok pa 23. t. m, vse tri dni ob 15. v občinski posvetovalnici na Bregu. Vsi prizadeti se pozivajo, da dovedejo vse oftrofke k cepljenju, in sicer iz Sa-berja ter Sp. ki Zg. Hudinle 16. t m., za vse ostale vasi pa 17. t. m.
e— Zopet tatvina kolesa. Te dni je btJo iz neke zaklenjene veže na Kralja Petra cesti utoradeno 1400 Diti vredno, firmo pleskanj rooStoo kolo zriamVke »StyTia«, tov. žrtev. 7-26.700, evji štev. 2-11,513-3.
©— Kino Union. Danes ob 16.15 Ln 20.30 zvočna opereta »Pesem o sreči« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Mestni svet bo imel v petek 11.
t. m. ob 17. svojo sejo v mestni posvetovalnici. Ob 18. pa bo v mestni posvetovalnici seja mestnega mbožnega sveta.
a— Pomožna akcija, ki je nudila preteklo zrtmo pomoč najbednej&im, se postopoma ukinja. Do danes je bilo zaposlena h na njen račun okrog 200 delavcev, zdaj pa jih je bilo rediuciranih 80. Zaposlenih je še 120, Ei so pa večinoma družinski očetje. Tu-dH. to število se postopoma zmanjšuje, jrav tako pa so reducirane vse podpore in so podpor deležni le naj-bednejši v nujnih primerih. Tudi prehrana je ukinjena mnogim osebam, na račun pomožne akcije j.o dobe samo taki, ki za delo niso sposobni.
a— Nova planinska postojanka. V južnih pohorskih predelih, v območju Velikega vrha iima svoj delo&rog podružnica SPD za Slovensko Bistrico* ki bo v kratkem Izročila prometu novo lastno postojanko pri Sv. Tlreh kraljih. Mariborska gasi loi bodo za to otvoritev organizirali b to j izlet.

Sestra Katarina
l
a— Promenadni koncert Mestno olepševalno društvo priredi v četrtek dopoldanski promenadni koncert, na katerem bo igrala železničarska godba »Drava« pod vodstvom kapetoika g. žekarja.
a— Stavka v tekstilni tovarni Doct.M-In drug. V ponedeljek popoldne Je Izbruhnila stavka v tekstilni tovarni Doctor in dirutg. V stavko je stopilo okrog 1000 delavcev, ki so že preteklo nedeljo dopoldne imeli svoje zborovanje ter zahtevali zvišanje mead. Zastopniki delavstva bo se že pričeli pogajati z delodajalcem.
a— Brezposelnost. Pri mariborski Borzi dela Je bilo koncem aprila prijavljenih skupno 1139 brezposelnih, in sicer 929 mošfkih in 210 žetisk. Podpor je razdelila Borza v aprilu nad 30.000 Din. Napram mesecu marcu je število brezposelnih v Mariboru in okolici precej padlo.
Zaradi šmarnic v smrt
Kozje, 8. maja Javnost je dobro poučena o bedi, ki vlada v rudniških revirjih. A tudi na deželi marsikje vlada velika siromaščina. Otroci najsiromašnejših kmetov nabirajo pri nas zdaj šmarnice, da jih prodajajo po trgu po 50 par do 1 Din za šopek. Tržani šmar-nice radi kupujejo, da pridejo otroci do majhnega denarja.
Tudi učenec Simončič Tonče je nabiral šmarnice na Kozjeku. Izkupiček prodanih šmamic je redno prinašal očetu, ki je po dolgotrajni bolezni pred kratkim prestal hudo operacijo. Bolezen je pobrala vsa sredstva in oropala družino edine delovne moči. Tako ni čudno, če vlada v družini skrajna beda. Ko je Tonče te dni spet nabiral šmarnice, mu je na vrhu Kozjeka zmanjkalo tal; strmoglavil je po pečinah in obležal mrtev. Manjša bratca sta v svoji nevednosti zapustila vrh po položni strani, šla pod strmino in tam potrpežljivo čakala, da pride bratec s šmarnicami po strmini navzdol.
Šele dosti kasneje se je za nesrečo Izvedelo v trgu in se je napotila reševalna eks-pedicija v nevarne strmine, da reši otroka. Po nevarnem delu se jim je posrečilo dobiti fantka, žal mrtvega.
Na poslednji poti je spremil otroka skoro ves trg in seveda tudi vsa šola z učitelj-stvom. Šolski zbor mu je zapel pod vodstvom šolskega upravitelja dve žalostinki v zadnji pozdrav. Ni bilo na pokopališču očesa, ki bi ostalo suho. Mali tovariši so mu zasuli grob s cvetlicami skoro do roba.
GOSPODARSTVO
Obrtništvo k načrtu zakona o pooblaščenih inženjerjih
iz obrtniških vrst smo prejeli: Načrt zakona o pooblaščenih inženjerjih, ki je bil sestavljen leta 1932, je takrat izzval v go-rpodarskih krogih, zlasti pa v obrtniških vrstah, odločen protest m je bil zaradi tega tudi odstavljen z dnevnega reda. Letos je bil izdelan nov osnutek zakona o poobla" ščenih inženjerjih, ki pa se v bistvenih točkah prav nič ne razlikuje od predloga iz leta 1932, čeprav bil ta na protest obrtniških organizacij in zaradi načelnega nesoglasja z obrtnim zakonom odklonjen. Tudi pri tem novem osnutku gre tendenca očividno za tem, da bi se pičlo število pooblaščenih inženjerjev, ki bi drugje lahko našli dovolj koristnejšega udejstvovanja, okoristilo na škodo našega obrtništva. Omenjeni osnutek globoko posega v interese m delovanje gospodarskih krogov, zlasti pa v pravice številnih obrtniških strok. Pooblaščenim inženjerjem pridržuje izključno pravico za celo vrsto obrtniških del, ki jih danes po zakonskih predpisih in potrebah prakse opravljajo obrtniki. Z vrakonje-njem tega predloga bi izgubili svoj delo" krog in svojo eksistenco številni obrtniki. Prizadeti bi bili graditelji, tesarski mojstri, zidarski mojstri, ključavničarji, mehaniki. instalaterji vodovodnih in toplovod" nih naprav, elektrotehniki, elektroinstaia-terji itd. Postali bi odvisni od pooblaščenih inženjerjev, ki bi jim morali plačevati honorarje in takse za pregled in overovljenje načrtov, kolikor bi sploh še nadalje sami izvrševali razna del«.
Ta osnutek zakona nasprotuje temeljnim načelom našega novega obrtnega zakona tudi zar<vl; tega. ker omogoča velepodjet-jem, ki se bavijo s prodajanjem tehničnega materiala in za katerim' stoji večinoma inozemski kapital, da z nastavtvijo pooblaščenega inženjerja ali z navedeznim sodelovanjem takega inženjerja brez oblastnega pooblastila ali dovolila posegajo v delokrog obrtniških del. S tem bi postali predpisi obrtnega zakona za zaščito obrtništva in za zaščito domače proizvodnje brezpomembni. Obrtni zakon, ki je stopil v veljavo šele leta 1932. in odmerja vsaki obrtni stroki točen delokrog, bi ne ta način izgubil svoj prvotni pomen. Iz navedenih razlogov so obrtniške organizacije poslale na merodajna mesta v Beogradu utemeljene predstavke.
Naraščanje žitnih cen zaradi suše
Zadnje dni so žitne cene na svetovnih tržiščih pričele naglo naraščati, v ponede" Ijek in torek pa so tudi pri nas precej poskočile. V Severeni Ameriki trpijo posevki v večini žitnih predelov zaradi suše, odnosno zaradi nezadostnih padavin. Zato so se izgledi za letošnjo pšenično letino precej poslabšali. Na chicaški borzi je že pretekli te&en cena pšenici za maj narasla od 76 na 78 centov za bušelj, včeraj pa je bil zabeležen tečaj 84 centov. Vzporedno je pričela naraščati tudi cena koruzi. Tudi v kanadskih žitnih provincah ovira suša dela na poljih. Na tendenco na prekomorskih žitnih tržiščih vpliva nadalje okolnost, da se je posejana površina v Avstraliji skrčila za 25 odst.
Na evropski celini so bile doslej padavine v nekaterih predelih prav tako nezadostne. V Franciji in Italiji pričakujejo slabšo letino nego lani. Tudi poročila iz Rumunije in Madžarske niso baš ugodna. V naši državi je stanje različno. Dočim je bilo v zapadnem delu države še precej padavin. vlada v Vojvodini, zlasti v Banatu, suša. Če ne bo kmalu dežja, se bodo izgled' za letošnje letino v Vojvodini precej poslabšali.
Denarni zavodi pod zaščito
Beograjska »Politika« objavlja daljši članek o denarnih zavodih, ki jih je treba ozdraviti, odnosno spraviti zopet v normalno poslovanje. Po novi uredbi o zaščiti denarnih zavodovo in njihovih upnikov je zaprosilo za zaščito 144 zavodov, od katerih zahteva večina le odložitev plačil; 6 zavodov prosi poleg tega za odobritev sanacije, 6 pa za izvenkonkurzno likvidacijo. Pisec članka smatra za potrebno ločiti te zavode po njihovi velikosti, odnosno po njihovi vlogi, ki jo igrajo v kreditnem gospodarstvu. Ce se vzame kot merilo za velikost zavoda skupna bilančna vsota, tedaj je od 144 zavodov le 10 takih, ki imajo večjo bilančno vsoto nego 100 milijonov dinarjev. Od teh 10 velikih zavodov, ki so pod zaščito (8 bank in 2 hranilnici), jih ie 6 v Zagrebu. 3 so v Ljubljani. 1 pa je v Pančevu. Pri gornjih velikih zavod h je ena šestina terjatev pod kmečkim moratorijem, tako da te terjatve niso izterljive. Pri ostalih manjših zavodih znašajo te terjatve povprečno 55 odstotkov. Male banke v provinci, ki so prišle v težkoče, so dvakrat prizadete; na eni strani zaradi kmečkih dolgov, na drugi strani pa zaradi tega, ker velja moratorij tudi za kmečke doigove pri trgovcih, ki so dolžniki bank. Skupil, dolgovi teh manjših bank znašajo okrog 1 milijarde dinarjev. Pisec je nadalje mnenja, da metoda lečerija, k-, bi biia primerna za te male zavode, ne more veljati za velike banke. Posredna odvisnost sedanjega stanja velikih -bank, ki so pod zaščito, ou kmečkega moratorija, je mnogo bolj komplicirana. Razvoj poslov vsakega Od teh zavodov nosi skoro individualen značaj, ki ga je treba upoštevati. Pri nekaterih teh zavodih je zelo razvit hipotekami kredit, drugi so zopet v večji meri kreditirali industrijo in trgovino, ali pa so dali znatna posojila samoupravnim telesom. Iz vseh teh razlogov ni mogoče ozdraviti velikih bank s splošn-i-mi ukrepi in je bolje, da zdravilo točno ustreza bolezni posameznega zavoda. Posvetovalni odbor za bankarstvo, ki je bi3 ustanovljen pri trgovinskem ministrstvu, ima sedaj možnost, da vsestransko prouči stanje rosameznih velikih bank in da predlaga tako pomoč, ki bi bila najbolj koristna za vsak posamezen primer.
Reorganizacija Društva fugoslovenskih obrtnikov
Na II. rednem občnem zboru, kj se je vršil 29. aprila v Ljubljani, so bile izvršene spremembe v pravilih Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino. Te spremembe so postale potrebne, ker se je delovanje društva v dveh letih obstoja zelo razširilo in prvotna pravila niso več ustrezala široko zaosnovani organizaciji. Društvo šteje sedaj poleg osrednjega društva še 23 podružnic in 7 pripravljalnih odborov v najrazličnejših krajih dravsike banovine. Lani je priredilo okrog 60 zborovanj, shodov in predavanj in obrtniški tabor na Šmarni gori, ki se je vršil pod okriljem podružnice v Št Vidu. Ako ne nastanejo kake nepredvidene ovire, bo društvo letos priredilo ofbrtni teden na način, kakor je bil lani prirejen v Nemčiji.
Po novih pravilih se bo razširila centralna uprava. Poleg predsednika bo društvo odslej imelo tri podpredsednike, vrhu tega pa bodo po spremenjenih pravilih
sprejeti v centralni odbor tudi odborniki iz podružnic. Na občnem zboru je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Lovro PJčman, za prvega podpredsednika t. Ivan Šimenc, za drugega podpredsednika g. Emil More in za tretjega podpredsednika g. Sto-jan Holobar iz Celja, nadalje za tajnika g. Albin Kun&Uer in za blagajnika g. Karo! Vidmar. Na občnem zboru se je razpravljate tudi o zborničnem volilnem redu in je bila postavljena zahteva, da bi dobilo obrtništvo iz vsakega sreza svojega zastopnika v zbornici
Gospodarske vesti
= Stanje Državne hipotekam« banke.
Državna hipotekama banka je objavila svoj izkaz o stanju na dan 31. marca, ki kaže nadalje ugoden razvoj likvidnosti. Blagajniško stanje v obliki gotovine in blagajniških zapiskov Narodne banke je bilo na ta dan 235.9 milijona Din nasproti 246.7 milijona Din ob koncu lanskega leta ln 64.6 Din ob koncu predlanskega leta. Postavke posojil kažejo malenkostno nazadovanje. Tako so hipotekama posojila od konca lanskega leta nazadovala za 26.8 na 2230 milijonov Din. Dolg finančnega ministrstva po tekočem računu se je od konca lanskega leta skrčil za 27.1 na 332.8 milijona dinarjev, istočasno pa je dobroimetje finančnega ministrstva pri Državni hipotekami banki na tekočih računih nazadovalo za 43.3 na 52.8 milijona Din. Na strani pasiv vidimo nadaljnje naraščanje hranilnih vlog, ki so se od konca lanskega leta dvignile za 83.9 milijona Din in znašajo *edaj 954.5 milijona Din nasproti 729.5 milijona Din ob koncu lanskega marca. Tudi stanje fondov In kapitalov javnih ustanov je naraslo v teku prvega letošnjega četrtletja za 31.5 Da 1444.1 milijona Din. Lombardno posojilo, ki ga ima Državna hipotekama banka pri Narodni banki, se je v primeri s stanjem ob koncu prejšnjega leta zmanjšalo od 220 na 180 milijonov Din.
tro&srtnskih te tatondh otrreenoetifh ln pravicah. V platno odru »no Tesana knjiga, ki obsega XV+856 strani, stane 100 Din. s podtalno 5 Dta več. Naroča se pri avtorju (Suiec štef&n, Ljubljana, Beethovnova ulica 16) te prt tiskarni Merkur d. d. Ljubljana, Gregorčičeva nHca št. 23.
= Informativno potovanje naših gospodarskih krogov na Poljsko. Poljsko-jugo-slovenskl odbor v Beogradu (Kraljev trg 5-FL), ki je bil ustanovljen za pospeševanje in poglobitev gospodarskih zvez med nažo kraljevino in Poljsko republiko, organizira informativno potovanje gospodarskih krogov Jugoslavije po Poljski. Potovanje ibo stalo v H. razredu brzovlaka s stanovanjem in hrano največ 3000 Din, v HI. razredu pa 2500 Din. Trajalo bo od 9. do 20. junija. Udeleženci bodo videli glavne gospodarski naprave v Katovicah, Poznanju, Gdinji. Lodizu. Varšavi in Krakovem. Ker bo potovanje izredno poučno, bi bilo želeti, da s« ga udeleži čim večje Število interesentov tudi iz dravske banovine. Prijave naj se pošljejo neposredno prej omenjenemu odboru ali pa Zbornici za TOI v Ljubljani.
= Gospod«reks vesti Iz čefclooslovaflke.
Ia najnovejših podatkov o stanju brezposelnih delavcev je razvidno, da je Število brezposelnih delavcev v aprilu nazadovalo za nič manj kakor 95.000, tako da je bilo oib koncu meseca v vsej državi če 690.000 brezposelnih delavcev nasproti 796.000 pred enim letoom. — V pogledu režima dovoljenj za uvoz odnosno za plačilo uvoza z devizami je zadnji mesec prI41o do popolnega preokreta. Dišite blaga, za katerih uvoz Je potr*»bn«o dovoljenje za nabavo devize. So bile zadnje tedne ponovno revidirane in reducirane, tako da bo ves ta režim polagoma Llavidiran.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. t. m. ponudlbe glede dobave 300 bg že-leža za avtogensko varenie. do 14. t- m.
Vkkxy ppfiofaoma novega
NIVEA
Odličnega okusa '^SŽS^ Nenatkrilivega učinka pin 1Q
^Nazadovanje števila svinj v na6i državi. Kmetijsko ministrstvo je pravkar izdalo podatke o številčnem stanju naše živine za preteklo leto. Statistika nam v primeri s prejšnjimi leti ne kaže večjih iz-prememb, razen pri svinjah, kjer je bilo leta 1931. doseženo rekordno stanje 3 milijone 133.000 komadov, nakar se je že leta 1932. zmanjšalo število na 2,863.000, lani pa je ponovno nazadovalo na 2,656.000, kar je menda v zvezi z znatnim izvozom zadnjih let. Goveje živine je bilo lani v naši državi 3,876.000 glav nasproti 3,812.000 in 3.872.000 v prejšnjih dveh letih, konj pa je bilo lani v naši državi 1,178.000 nasproti 1,157.000. odnosno 1.169.000 v prejšnjih dveh letih. Nadaljnje naraščanje pa opažamo pri ovcah, ki jih je bilo lani v naši državi 8,690.000 nasproti 7,953.000 pred tremi leti in pri kozah, ki so jih našteli 1 milijon 871.000 nasproti 1.731.000 pred tremi leti.
= Valoriiacija blaga pri avstrijski Narodni banki. Kakor smo že nedavno poročali, se bo del izdatkov za sanacijo dunajskih velebank kril iz dobička pri valorizaci.fi zlata in deviz avstrijske Narodna banke. To valorizacijo so sedaj izvršili, in sio^r na ta način, da so vrednost zlata in deviz, ki ie bila doslej vnešena po zakoniti zlati pariteti. izračunali i>o tečajih, ki veltaio v privatnem klirinej. t j. s pribitkom 2$"'<>. Kilogram Čisteea zlata se j>e pri tem računal po ceni za malenkost mani kakor 600!' Šilingov. Valorizacijski dobiček znaša 72 3 mipjona šilinfrov, od tega na je treba odbili knjižno izgubo 34.3 milijona šilingov zaradi <it*-~Mamih nakupov deviz in zlata tv> višjih tečajih, nadalje 5.5 milijona šilingov zaradi povečanja valutarnih obveznosti v šilingih in 11.8 milijona šilingov zaradi valorizacije delniške glavnice, tako dH ostane čisti valorizacijski dobiček v višini 207 milijon« šilingov ki bo kakor znano porabljen v zvezi s sanacijo dunaiskiti ve-1f>b?nk. V novcem Izkazu avstriiske Na rodn • barke je ta valorizacija že upoštevana. P>;-nomniti je treba, da pomeni ta valorizacija sicer dejansko priznanje devalvacije avstrijskega šilinga, ni pa to zakonita devalvaci-a. kajti zakonita zlata vrednost šilinga doslej še ni bila spremenjena in je torej izvedba valorizacije vsa i formalno v nasprotju z zakonom.
— »Naše finančno pravo« (Neposredni davki, dnž. trošarina, takse). V samozaložbi avtorja g. Štefana SuSca načelnika finančnega oddelka v pok. je pod gornjim naslovom pravkar izšla knjiga, ki Jo bodo vsi naši pridobitni krogi, ln prav tak*> uradniki vseh strok prav toplo po-adTavili Doslej so bili predpisi davčne in finančne stroke raztreseni po raznih »Uradnih listih« ln »Službenih listih«, tako d<a je njih iskanje po letnikih teh uradnih glasil »e stalo v zadnjem času vedno bolj težavno in zamudno. S tem je iadatno trpela ttiJI preglednost celotne obsežne snovi, ki fcl*1 bo ko posega v gospodarsko življenje vsa kegk poedinega davkoplačevalca. Skupne ablrke teh predpisov ni bilo. Kolikor je pa izšlo te snovi v posameznih izdajah, je bila omejena le na določene panoge, S Se te iznlaje so zaradi lzprememb polagoma Izgubile svoj pomen ln so postale nepo-rabne. Da se odipomore temu nedostartiku, <Be je g. avtor lotdl sicer ne lahkega, za ■vse prizadete pa tem bolj potrebnega de-ia ter Je »bral te priredil v pregledni tn •uporabni obMtol vse Številne zakone, uredbe in druge prediplse davftne te £i-nančne stroke, ki Jih je na raznih mestih opremil s primernimi pojasnili in navodili. V knjigi so upoštevane vse Izpre-membe In dopolnitve zakonov, pravilni-■kov, uredb itd. do konca meseca marca t. I. kakor tudi vsa davčna In taksna določila, ki jih vsebuje finančni zakon za leto 1934-35. S to knjig« bo posiuSeno vsemu našemu državnemu te samoupravnemu uradništvu, kakor tud'l naSi visokošolski mladini, prit tako pa tudd vsem industrijskim in obrtniškim krogom ter ostalim svobodnim poklicem (odvetnikom, notarjem itd.), skratka vsem davkoplačevalcem, ki se hočejo točno brez zamudnega lokanja teflortniiTatl o svojih davčiih,
Pa glede dobave 100 kg klobučevine v ploščah te 3 brusilnih kamnov. Direkcija državnega rudnika Kakanj stprejema do 17. t m. ponudlbe glede dobave 1 trofaznega transformatorja. — Komanda pomorskega anzenala Tivat sprejema d'o 29. t m. ponudlbe glede dobave Jeikia ta Jeklene pločevine, 142 kg usnja, 60 kg medenine, 16.000 kg železne pločevine. 130 kg cinkiove pločevine, 400 kg clnkovih plošč, 1500 kg cinika v blokih, 100 kg svinčene pločevine, 130 kg svinca ▼ olokih. 57 kg kositra za spajanje, 200 kg kositra v blokih, 100 kg niklja, 100 kg aluminija ter glede dobave raznega orodja, do SO. t m. glede dobave 1000 kg svinčenega mi-nija ln raznega električnega materiala, do 31. t. m. pa glede dobave 1800 knb. metrov kisika ter glede dobave bakrenega ia medeninastega materiala. — Dne 11. t m. se bo vršila pri ekonomskem oddelku ts neralne direkcije državnih železnic v Beogradu ofertatea licitacija glede dobave 100.000 kig kositra, 25. t. m. glede dObave 1SO.OOO kg sirovega železa, 26. t m. pa glede dobave 430.000 kg sirovega železa. Dne 19. t. m. se bo vršila pri komandi dravske diviizijske oblasti v Ljubitanl ofertna licitacija glede dobave 450.000 k« portlandskega cementa Komanda pomor-sk?ca arzenala Tivat sprejema do 27. maj« ponudbe glede dobave raznih aparatov bi orodja; do 28. maja pa slede dobave 30.000 kilogramov sode. Dne 11. maja se bo vršila pri ekonomskem oddelku komande mornarica v Zemunu licitacije glede dobave 40 tisoč kg fižola. 40.000 kg riža. 40.000 kg testenin in 25.000 kg ječmena: 12. maja r» glede dobave 6000 komadov letnih in 2000 komadov zimskih maj.
Sorzf?
9. maja.
Na ljubljanski borzi s? ie danes v skladu z zunanjimi notacijami deviza Newvork nekoliko okrepila Oficielni tečaj: ostalih i<?-viz f>a ne kažojo bistvenejših sifrememo. V privatnem kliringi:' notirajo avstrijski šilingi neppremen^no 9.33 do 9.34 fv Zagreb« promet po 9.3950}. an^ieški funti pa 251.95 do 253.55. Grški boni notirajo v Beogradu 31.15 do 31.85. Med efekti je bilo na ljubljanski borzi danes zaklpSeno 7°/o investicijsko posojilo po 67.
Na zagrebškem efektnem tržišču se ;.e Vojna Skoda iianes okrepila za nekaj tofk in notira <cdai 310 do 311 b"ez prometa. Do zakliufka ie n~išlo le v 'r1'« Blairovem p>>--=oiilu po 50.50.
Deviie.
Ljubljana Amsterdam 2317.S5 — 2328.71, Berlin 1345.14 _ 1355.94, Bruselj 799.13 — 803.07. Curih 1108.35 — 1113.85. London 173.86 - 175.45. N>wy0rk 3381.89—3410.15. Pari* 225.82 - 226.94. praga 142.34—143.20. Tret 290.46 — 292.86 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.33 -9.43.
Curih. Pariš 20.3750, London 15.7350 Newyork 807.875, Bruselj 72.10, Milan 26.25, Madrid 42.2250. Amsterdam 200.10, Berlin 121.56, Dana i 57.50, StoekhoJm 81.10, Oslo 79.05, Kobenhavn 70.30, Praga 12.85, Var-šava 58.30, Bukarešta 3.05.
Dnnaj. (Tečaji » priv kliringu.) Beograd 10.80. London 27.52. Milan 45.77, Newyork 537.06, Pariz 35.00, Praga 21.78 Curih 174.39, 100 S v zlatu 128 S oao.
Bfetti
Zagreb. Državne viednote: Vojna Skoda
310 — Sil, ta mM 300 — 311, sa junij-«op-tember 305 — 307, za deo*nber 902 dan., 7*/* investicijsko 71.25 deti., 4*/. agrarne 36.75 - 87.50. 7*/« Blair 50.80 - 51, 8«/« Blair 54 — 54.75. 6*/« begluSke 66—65.50; delnice: Narodna banka 4100 _ 4170, Priv. agrarna banka 215 — 220, Seforana Osi jok 135 - 165. Trbovlje 90 — 102.
Beograd. Voina Skoda 310.50 iaklj., 7*/» investicijsko 71 zaklj-. 4"/« agrarne 86.80 do 37.50. 6®/. besrluške 54.25 - 54.78, 8V« Blair 54 zaklj.. 7«/. Blair 51 zakl}.. 7»/e Dr«, hipotekama banka 65.25 zaklj., Narodna banka 4090 mklj^ Priv. agrarna banka 228.
Za zdravljenje hemoroidov
RECTO—SEROL
Odpravi takoj frb«člee M bolečine. Hemoro. idi •« oaglo zmanjSaja. Zdravniške preltko icno. Dobiva m v vieb itkaraab. — Zactop rtvth »MlBSA« lat ketn. A. M f I ) e t i č,
Zagreb. Marali««* trg 11. Ogtaa	pod & br 16674/103».
Dunaj. Državne železnice 14.70, Rude 7, Trboveljska 11.26, Alpioe-Montan. 11.15, 9e-derana 16.50.
Blagovna tržišča
2ITO.
+ Chieago. 8. maja. Začetni tečaji: Pronica: za maj 84, za julij 81.75, za september 83; koruza: za maj 47.375, za julij 50. za september 50.875.
4- Winniipeg. 8. mafc. Začetni tečaji: nira: za mai 67.125, za fjlij 68, ta oktober 70.
+ Ljubljanska boria (8. t m.) Tendenca za Žito čvrata. Nudijo se (vse za slovensko Dnetaio. plačljivo v 30 dneh): pšeni-(po ml-vski tarifi)- ba*V.a 79-SO k<? no 152.50 — 156; banatska. 77 kg po 156 dn 157.50; koruza (po mlečki tarifi): popolnima suha s kakovostno garancijo za maj 120 do 122.50; moka: baška >0< po 240 — ?45. banatska 247.50 — 250.
+ Novosadska blagovna bor »a <8. t. m.) Tendenca čvrsta, promet je bil srednji. — Pšenica: baška, srednjebaška in gorajebe-ška 100 — 102; okolica Novi Sad, Sombor, sredjijebanatska 99 — 101; baška potiska in slavonska 102—103; ladja Tisa 104—106; gornjebanatka 97 _ 99; južnobanatska 96 — 97: baška. ladja Bejrej 103 — 105. Ore«: sremeki, slavonski 51 — 53; baSki, banatski 52 — 54. Korusa: baška, sremska 70 — 72; okolica Sombor 71 — 73: banatska 67 — 69s ladja Begej 75 — 77; ladja Tisa, Dunav 76 — 78. Moka: baška. banatska >Og« in >0gg< 165 — 186; ,2< 145—165; >5< 125 — 145; >6« 110 — 120; »7c 82.50 do 92.50; 8c 80 — 85; sremeka, slavonska >0g€ in >Oeg< 165 — 175; »2< 145 — 155, >5« 125 — 135, 10750 — 117.50; .7« 80 — 90; >8< 80 — 85. Otrobi: baški, sremeki 74 — 76; banatski 72 — 74.
+ Somborska blagovna bor* (8. t m.) Tendenca čvrsta. Prometa je bilo 56 vagonov. PSeniea: baška, okol. Sombor 96—100; gorajebanatska 95 — 97; banatska potiska 102 — 104; baška potiska 103 — 106. -Koruza: baška 70 — 72; za junij - julij
67 _ 78. — Meka: ba?ka »0g< in »0?g<
165 — 186; >2« 145 - 165; >5c 126 — 145; >6« 110 — 120; »7« 75 — 95; >8« 82.50 do 92.50.
+ Budimpeft&nska terminsk* borna (K
t. m.) Tendenca slaba, promet srednji. Pš*-nlea: za maj 10.13 — 10.15, za junij 9.87 do 9.89; koruia: za maj 9 — 9.03, za Julij 9.76 — 9.78«
81 VIN A.
+ Mariborski živinski sejem. Na včerajšnji živinski sejem eo prignali 600 giav živine. in sicer 18 konj. 13 bikov, 134 volov, 410 krav in 25 telet. Kupčija je bila dobra, orodane eo bile 303 glave. Povprečne cene za kilogram žive tež? so bile: debeli voli
5—4	Din, poldebeli 2—2.50. voli za rajo 2—3.26, biki za klanje 3—3.50, klavna krave debele 8—4.25, plemenske 1.75—2.25, kloba6arice 1.75—2, molznice in breje krave 2—2.50, mlada živina 3.25—4 in teleta
4.26_5 Din za kg. Oene mesu eo bile: voli
I. 8—10 Din, voli II. 6—8. meso bikov, krav in telic 4—6, teletina I. 8,—12. telet ina II.
6—10,	sveža svinjina 12—16 Din za kg.
Važna novost v tehniški literaturi
Pred kratkim je izšla v nakladi Nove založbe knjiga »Gradevinska mehanika u teoriji in praksi«, katere avtor je ?nani gradbeni strokovnjak univ. prof. dr. inž. Miroslav Kasal. To je prva knjiga obširnega, okoli 800 strani obsegajočega ciklusa, ki nosi gorenji naslov ter bo izšel v več knjigah, od katerih pa bo vsaka zase dovršena celota. Pisana je v srbohrvaščini ter obravnava statično določene gradbene sisteme z dodatkom novih jugosiovenskih norm za obtežitev v stavbarstvu. Velikega pomena bodisi v teoretičnem kakor tudi v praktičnem pogledu je ta knjiga predvsem zato, ker je z njo avtor izpolnil vrzel v naši tehniški literaturi. Posebno toplo pa je knjiga sprejeta od strani našega dijaštva, kajti z njo si je pridobilo neprecenljiv študijski pripomoček.
Z ustanovitvijo univerze je nastala občutna potreba po dobrem tehniškem študijskem materialu, zlasti še v gradbeni stroki. Zaradi pomanjkanja strokovne literature v domačem jeziku je bil študij zelo otežkočen. Posluževati se je bilo treba tuje, jezikovno kakor tudi vsebinsko časih zelo težko um-Ijive literature, katera pa je bila pogosto zaradi previsokih cen našemu študentu zelo težko, ali pa sploh nedostopna. Razen tega se pa tuja literatura tudi ni mogla ozirati na nase domače prilike in potrebe.
Študij predmetne stroke pa je bil pri po* manjkanju domačega spisa zelo otežkočen tudi zato, ker je izbira primernega tujega spisa zlasti za začetnika zelo težka, kar lahko zapelje do površnega študija predmeta. Vse to je močno vplivalo na študijski uspeh, ki ni mogel doseči tako ugodnih rezultatov, kakor bi jih nudil študij lahko umljive knjige.
Z razvojem armirano betonskih konstrukcij se je zlasti razvila teorija togih sistemov, to je različnih kontinuirnih in okvirnih konstrukcij. Tudi v naši državi zavzemajo železobetonske zgradbe že tako velik obseg, da ne moremo biti več brez strokovne knjige, ki bi vsebovala ves, bodisi teoretični kakor tudi za prakso potrebni material iz gradbene mehanike. Gradbena mehanika je v literaturi obdelana v velikem številu publikacij. Vendar pa je bilo posebno pri nas občutiti pomanjkanje sistematično urejene knjige, katera naj bi služila slušateljem univerze kakor tudi inženjerjem praktikom, katerim so za različne več ali manj komplicirane probleme gradbene mehanike potrebne direktno uporabne enačbe, kakor tudi primeri iz prakse, ki najbolje pojasnjujejo uporabo različnih računskih in grafičnih metod Ta problem je v svoji novi knjigi prav dobro rešil dr. inž. Miroslav Kasal. saj so mu kot izkušenemu pedagogu prav dobro znane potrebe slušateljev Jcakor tudi kot strokovnjaku potrebe Inženjerjev praktikov.	Gradbenik.
Nesporazumi Izzivalo vojne
Usodna brzojavka, ki je oropala Španijo kolonialne posesti
Pariz se zopet pripravlja
L. 1894. je izbruhnila na Kubi vstaja proti španskemu gospodstvu, ki jo je general Weyler y »močno« roko« zaman skušal udu-šiti. Zaradi njegove grozovitosti se je javno mnenje v Zedinjenih državah nagnilo na stran upornih Kubancev, toda oficielni krogi se niso hoteli vmešavati v zadevo in so španski vladi samo priporočili, naj da Kubancem čim širšo avtonomijo. Španska vlada je ta nasvet prezrla. L. 1897. je bil na čelo Zedinjenih držav izvoljen Mac Kin-ley, ki je bil osebno pristaš ameriške intervencije na Kubi. Navzlic temu pa bi bržkone ne prišlo do vojne med Zedinjenimi državami in Španijo, če bi je ne bili sprožili dve brzojavni vesti, ki si ju je ameriška javnost povsem krivo tolmačila.
Prvo vest je poslal neki John R. Cald-well, poročevalec velikega newyorškega lista v Havani. V januarju 1898. je bil položaj na Kubi kaj napet in za inozemca ni bilo posebno varno stopati brez orožja po havanskih ulicah. Tudi Caldwell se je hotel oborožiti s samokresom, a ker ni bilo upanja, da bi si ga mogel kot Američan dobiti s španskim orožnim listom v Havani, je nekega rojaka, ki je potoval v domovino, naprosil, naj sporoči uredništvu ne\v-yorškega lista njegovo željo, da bi mu od tam poslali samokres. Poslali so mu ga v resnici, a žal brez nabojev. Zato je tele-grafiral v New York, naj mu pošljejo še te, a ker je moral pred španskimi oblastmi seveda skrivati svoje naročilo, ga je zavil v to-le obliko: »Camera received but not
lates, send by next boaat«. (Fotografsko meto prejel, a brez plošč, pošljite z na« slednjo ladjo.) Brzojavka je prišla v roke glavnemu uredniku, ki ni ničesar vedel o samokresu in je tedaj ni razumel. Sinilo mu je pa v glavo, da mora biti šifrirana, kakor je bilo za važna sporočila domenjeno s poročevalci, poskusil jo je dešifrirati in čez nekaj časa je »odkril« v njej drugo vest, ki je velela nič več in nič manj nego to, da se je izvršil v Havani atentat* na ameriškega glavnega konzula, generala Leeja.
Ta vest bi bila seveda tako važna, da bi jo bilo treba sporčiti vladi v Washington In glavni urednik se je navzlic pozni uri dal zvezati s to vlado, ki se je takoj zbrala in še v teku noči sklenila, da odpošlje tedaj najmodernejšo vojno ladjo, »Maine«. v Havano. Za zahvalo so ta odlok strogo zaupno sporočili uredništvu newyorškega lista, ki jo je s svoje strani v šifrirani brzojavki sporočil Caldwellu. Caldwell je bil naslednjega dne na kosilu pri ameriškem glavnem konzulu, ki je bil seveda živ in zdrav, ter mu je povedal, kakšno brzojavko je prejel iz New Yorka. General Lee je bil ves iz sebe, kajti prihod ameriške vojne ladje v havansko luko bi že itak napeti položaj postavil na ostrino noža, a ker ta čas še ni bilo brezžične telegrafije, ni bilo niti mogoče, da bi vojno ladjo, ki je plula s polno paro proti Havani, pozvali nazaj. »Maine« se je tako zasidrala z na-
perjenimi topovi pred kubansko prestolnico.
In tu se je zgodil drugi usodni slučaj. Kakor bomba je vplivala po vsem svetu in posebno v Ameriki vest, da je ponosni bojni brod v havanskem pristanišču postal z vso svojo posadko žrtev eksplozije. Za" man je španska vlada zatrjevala, da na španski strani ni nobene krivde za to katastrofo. Američani so bili prepričani, da ga je potopila španska mina. V nekoliko dneh je intervencionistično gibanje v Zedinjenih državah doseglo absolutno premoč, predsednik Mac Kinley je imel lahko delo. Sledil je ultimat Španiji in 23. aprila je izbruhnila vojna. 2e teden dni pozneje so tehnično neprimerno bolje opremljeni Američani pri Filipinih uničili špansko vzhodno-azijsko vojno brodovje, v juliju je bila usoda španskega gospodstva na Kubi in Portoricu zapečatena. Španija je dokončno prenehala biti kolonialna sila, svoje zadnje kolonije v Tihem oceanu je prodala Nemčiji.
Šele 13 let pozneje je Caldwell v svojih spominih izdal čudne slučaje, ki so nekdanjo velesilo spremenili v malo pomembno državo. L. 1911. pa je dal predsednik Taft dvigniti »Maine«. ki je ležala na dnu havanske luke. 300.000 dolarjev je stal ta dvig, ki je definitivno ugotovil, da so bili Spanci nad to katastrofo res nedolžni. Eksplozije ni povzročila mina, temveč nesrečen slučaj v municijskem oddelku lepe ladje.
Popoldanska obleka
štirje tedni borbe s smrtjo
S smučmi na enega največjih lednikov na sveta
lz črnega blaga murilla, izvezena z belim okrasjem
(Maison Gisfele, Pariz)
Iz Knight Inleta so se vrnili z letalom v Vancouver profesorji Watson, Beauman in Couttet, člani velike ekspedicije, ki je z velikanskimi težavami, toda srečno premagala eno najvišjih in najbolj zaledenelih kanadskih gora, Mount \Vaddington. Po štirih tednih največjih naporov in pogumnega prenašanja pekočega opoldanskega sonca, ledenega nočnega mraza, gladu in žeje, po štirih tednih neprestane borbe s smrtjo so raziskovalci dosegli svoj smoter.
Preko Chilcotinske visoke ravni in Fur-ryjevega prelaza so prekoračili obrežno gorovje in so dospeli mimo Mounta Wad-dingtona k Pacifičnemu oceanu. Najtežji deli te poti so bili pohod preko zaledenelih tal Furryjevega prelaza, naskok na skoraj navpično ostenje Waddingtonovega masiva in dvodnevno potovanje preko Frank-linovega lednika. Iz taborišča ob vznožju Furryjevega prelaza v višini 6200 pedi so poskusili s sekanjem stopinj preplezati ledeno steno Waddingtona. Prvi poskus ni
uspel. Nekoliko dni pozneje, 17. aprila, pa so izvršili nov naskok in so dosegli 9000 pedi visoki vrh, kjer so tudi prenočili. 18. aprila se je pričel težavni in zaradi številnih razpok nevarni sestop preko Frankli-novega lednika, in sicer s smučmi. Morali so se z vrvjo navezati drug na drugega, zaradi česar so le počasi napredovali. Prvi dan so korakali 12 ur in se utaborili ob robu lednika. pa niso mogli zavoljo mraza zaspati. 19. aprila so po 14 urnem naporu le dosegli vznožje lednika. kjer jih je sprejel gozd. .'neg je bil premehak in so morali smuči odverati. Prespali so nekje v gozdu, kjer jih je pač dohitela noč. Bili so preveč trudni, da bi opazili, da so bili le 400 metrov oddaljeni od svojega glavnega taborišča v Knight Inletu. Svoje smuči so bili ostavili za spomin na to ekspedicijo ob vznožju Franklinovega lednika. Ostali del ekspedicije pod vodstvom Clifforda Whita in Kinga dospe v Vancouver v nekoliko dneh.
na svetovno razstavo, ki bo v prestolnici Francije 1. 1987
IVERI
Pravočasna razumnost in trenutna razsodnost sta najboljše orožje proti »smoli«.
Mnogo povedati brez mnogega govorjenja, to dela občevanje med ljudmi znosno.
Ne pritožuj se nad ljudmi. Lažje te pogrešajo nego ti nje.
Prazen želodec se lažje napolni nego prazna glava, toda srce se ne da nai>ol-niti, če je prazno.
Skrivati siromaštvo je često najdražja maškarada.
Tiste ženske, ki polagajo glavno vrednost na svoja oblačila, ne vedo, da leži njih glavna vrednost pač v njihovih oblačilih.
Očetovstvo za 20 dolarjev
Londonski »Daily Herald« poroča, da sta postali dve neomoženi ameriški dami materi s pomočjo umetne oploditve. Ne prva ne druga ni nikoli videla očeta svojega otroka, oploditev pa je izvršila specialistka za porodništvo dr. Sevmurveva, ki je predložila svojima pacientkama po dva »očeta« na izbero. Vsako »očetovstvo« je stalo samo 20 dolarjev. Očeta sta in bosta ostala neznana.
Umor z zastrupljeno cigaro
Zagonetna smrt rumunskega milijonarja
Bukarešto razburja zadnje dni nenavadna družabna afera. Veletrgovec in milijonar Adolf Steinmann iz Kostance je pred kratkim umrl in njegova smrt je dala povod za sum, če je umrl naravne smrti, ali če je postal žrtev zločina.
Steinmann se je mudil prošli teden v Bukarešti ter je obiskal v spremstvu več dam m gospodov neko zabavišče. Ko je bila družba najbolj židane volje, pa je obšla Steinmanna slabost. Poklicali so zdravnika, a preden je ta prišel, je milijonar izdihnil. Zdravnik ki je preiskal pokojnikovo truplo, je izjavil, da je nastopila smrt zaradi srčne paralize.
S to izjavo pa se oblasti niso zadovoljile. Odredile so preiskavo, ki je dognala, da Steinmann ni umri naravne smrti, ampak je bil zastrupljen s ciankalijem.
Zanimivo je, da je zločina umora z zastrupljeno cigareto osumljena neka ženska, krasotica iz najboljših bukareških družabnih slojev. Ta dama ima izvrstne zveze na vse strani ter je zelo znana prikazen v rumunski prestolnici. Prav to pa je tudi vzrok, da se o aferi ne izve posebno dosti. Policija preiskuje, noče pa izdati rezultata, čeprav tolaži javnost, da bo umor pojasnila pozneje, ko bo zbrala vse podatke.
Razputin in strup
Poznavalci Razputinovega življenja in smrti se večkrat čudijo, če slišijo, da je ostal strup, ki ga je Razputinu ponudil knez Jusupov, brez učinka. Berlinski univ. prof. dr. Leschke obravnava to zadevo v svoji knjigi »-Klinična toksikologija«. Knez Jusupov je hotel umoriti Razputina s ciankalijem, katerega je bil poprej primešal vinu. Postavil je pred meniha dve čaši pijače in zastrupljen kolač. Razputin je izpraznil čaši, pojedel tudi kolač, a vse je ostalo brez učinka. Sledovi zastrupljenja se niso pojavili, kar je spravilo Jusupova v obup ter ga končno privedlo do tega, da je meniha pobil.
Imunost proti ciankaliju so smatrali lahkoverni ljudje za mistično-okultno moč Razputina. Prof. Leschke pa utemeljuje ta proces popolnoma drugače. Pravi, da nastopi smrtonosni učinek ciankalija samo pri normalni želodčni kislini. Pri Razputinu se ta proces ni mogel razviti, ker je menih trpel na alkoholni gastritidi. bolezenskem pojavu, pri katerem se tvorba normalne želodčne kisline močno zavlačuje. Razputin torej ni imel v sebi nobenih skrivnostnih moči. s katerimi se je boril proti sovražnikom, manjkali so mu samo pogoji, brez katerih ne nastopi zastrupljenje s ciankalijem pri gotovih želodčnih boleznih.
ČE BEREŠ TO, IZVEŠ*
da se je ženski visokošolski študij v CSR tako razmahnil, da imajo v Pragi vsako leto 200 novih doktoric, med njimi 100 zdravnic;
da se je moral pred berlinskim sodiščem te dni zagovarjati filmski igralec Viljem Fritsch zaradi zločina uboja. Nekega deževnega dne je poganjal po mokrih berlinskih ulicah svoj avtomobil z brzino 105 kilometrov na uro in je pri "tem zakriviJ smrt stavbenika Strasena in šoferja Hansa Antona, dočim je bila plesalka Kaiserjeva hudo ranjena.
Odstavljeni davčni uradniki
Francoski službeni list je te dni objavil posledice Doumerguejeve akcije za štednjo v drža.v proračunu: odpust in upokojitev 5581 davčnih uradnikov, ki so služili pri finančni in davčni upravi. S tem je izgubil francoski državni kader približno 10 odstotkov svojega nameščenstva in Doumer-gue pravi, da bo to upravnemu aparatu samo v korist.
Iskali so bandita,
Trebitsch—Lincoln
Poročali smo, da iščejo ameriške oblasti z vsemi sredstvi bandita Dillingerja, ki strahuje s svojo tolpo velik del Zedinjenih držav. Neki londonski list je prošle dni objavil vest, da se Dillinger mogoče skriva na prekomorniku »Duchesse of York«, ki ima svojo domovinsko luko v Liverpoolu. Zaradi tega je kapitan ladje odredil najstrožjo preiskavo. Bandita pri tem niso iztak-nili, pač pa so odkrili drugega moškega, ki je potoval s ponarejenim potnim listom in je bil namenjen v Švico. To je bil znani pustolovec Trebitsch-Lincoln, ki je že nekaj let budistični menih ter roma v tem svoj-stvu iz enega konca sveta v drugega.
Trebitsch u-Lincolnu je zdaj 52 let. Rodom je iz Madžarske in je študiral bogoslovje. Ze pred svetovno vojno se je izselil na Angleško, kjer je postal svečenik v angleški dvorni cerkvi. Svoje bivanje na Angleškem je izrabil v začetku svetovne vojne
odkrili pustolovca
namestu Dillingerja
za vohunsko delovanje. Vohunil je za Nemčijo, denar pa je vlekel od angleške vlade. S tem se je onemogočil in Anglija ga je naposled izgnala, še prej ga je seveda zaprla. Po treh letih ječe se je pustolovec zopet vrgel v naročje politiki ter je sodeloval celo v znanem Kappovem puču. Ko se je udar izjalovil, je pobegnil na Dunaj in se Je peljal preko Budimpešte in Rima v Ameriko, kjer je presenetil svet z vstopom v budistično vero. Peljal se Je na Kitajsko, s« zamenišil, privzel ime Vupejfu ter se vozil po mestu. Toda tudi pod meniškim plaščem ni mogel pozabiti svojih nekdanjih smotrov in je iztihotapljal orožje. V Mon-te Carlu je na nekem takšnem potovanju mimogrede zaigral ogromno premoženje. L. 1932. so ga prijeli v Bruslju ter ga odrinili v Kanado. Zdaj so ga angleške oblasti zopet izgnale ter ga bodo vkrcale na ladjo, ki Je namenjena čez veMko lužo.
Lepota in dražest
Ni res, da je lepota odločilna za učinek, ki ga ima kakšna ženska na okolico. Tudi ni res, da bi bila večina žensk, ki j« imo-la kakšno ulogo v zgodovini, lepa. Markiza de Pompadour je bila bolj dražeetna in duhovita nego lepa, Cosima Wagner, tovarišica genialnega skladatelja, je bila grda, a vsi opisujejo čarobni vtis, ki ga je napravljala na svpjo okolico. Kneginja Pavlina Metternichova, ki so jo slavili najbolj med ženskami njenega časa, je dobila naziv »lepe grde ženske«.
Premnogo žensk meni, da je pot do sreče za lepoto posuta s cvetlicami m si želi samo te lepote. Pri tem nas uči izkušnja drugače. Med več sestrami je najlepša običajno tista, ki se najslabše omoži. Lepa dekleta se poročijo po navadi zelo zgodaj in njih izbera pogostoma ni srečna, ker so premlada in imajo premalo izkušenj. Ali pa so tako razvajena in izbirčna, da zamudijo pravi trenutek in se morajo potem, kakor v pravljici, zadovoljiti s pastirjem* ker ni več prince v.
Lepota sama na sebi ni jamstvo aa «re~
čo. Ni niti jamstvo za trajen učinek. Na prvi pogled očara vsak lep obraz, a če ni za njim ničesar, prične kmalu dolgočasiti. Neprimerno večji učinek ima ženska, ki zna izobličiti svoje čustveno in dušev-no življenje, ne da bi ji bilo pri tem treba zanemarjati svojo zunanjost. Moža osvaja za trajno najbolj ženska dražest, tista težko opredeljiva mešanica mičnosti, ljubeznivosti, srčne toplote in razumnosti, s katero učinkuje ženska bolj, nego če M imela klasične, toda brezdušne poteze Venere. Lepota se ne da vedno doseči, toda dražest, ki korenini v duši, si lahko ras« vije vsaka ženska.
Senzacija o smrti
belgijskega kralja
Angleški polkovnik Hutchinson objavlja presenetljivo vest, da je belgijski kralj Albert ni umrl naravne smrti, temveč je postal žrtev skritih sovražnikov. Belgijsko poslaništvo v Londonu je to vest odločno zanikalo, toda zdi se, da preklic ne bo posebno mnogo zalegel, kajti Hutchinson izjavlja, da slej ko prej vztraja pri tem, kar je povedal. Nasprotno, polkovnik pravi, da piše o stvari celo knjigo, v kateri bo dejstva, ki jih je vrgel zdaj le bežno v javnost, podkrepil z dokazi. Angleško občinstvo nestrpno pričakuje odkritij v tej smeri.
Vse v uniformi
i'rvomajniškega obhoda v Frankfurtu so se udeležile tudi ženske, včlanjene v »Zvezi nemških deklet«. Korakale so po ulicah z razvitimi zastavami
Filmska pomlad
Berlinska družba, ki je prišla h Gardskemu jezeru filmat »Pomladni sen«, je imela veliko smolo. Vse je bilo pripravljeno, od nežno prozornih poletnih oblačil za dame do kabrioleta »mladega grofa«, ki naj bi se z njim popeljal v pomlad. Samo pomlad je manjkala. Mrzel dež je pršel neprenehoma iz sivega neba, jezero je bilo zamegljeno, mandeljnova in granatna drevesa so molela gole veje v zrak. Režiser je obupno opazoval barometer, nežna oblačila so počivala v omarah, igralci so pili chianti in kvar-tali v kavami.
Po osmih dneh brezuspešnega čakanja je režiserju končno pošlo potrpljenje m br-zojavil j« v Berlin vodstvu svojega koncema: »Nobenega cvetličnega dežja, samo navaden dež. Odpotujemo v Nico.« Prejel je odgovor: »Ostanite, pošljemo pomlad ekspresno.« Dva dni pozneje je prispela v velikanskih zabojih ogromna zbirka umetnih cvetlic v vseh mogočih barvah. In četa delavcev je pričela lepiti umetne cvetke n« gole veje mandljevih in granatnih dreves. Tako je nastal nov film o cvetoči pomladi ...
Schonherr operiran
Dramatik dr. Karel Schonherr se je moral prošle dni podvreči nujni operaciji. Nastopila je namreč krvavitev iz želodca. Njegov prijatelj prof. dr. Lorenz je odpri želodec in dognal, da je nastopila krvavt tev zaradi pretrgane mrene pod želodcem. SchOnherr se naglo popravlja in bo prestaj operacijo kljub svojim 62 letom najpo« zneje v desetih dneh.
ANEKDOTA
Rossini je moral svoja dela dobavljati s takšno naglico, da ni čudno, če je v novih operah porabil tudi kakšen dober del iS svojih propadlih del.
Med premiero »Otela« se je zgodilo, da se je neki prijatelj ob zvokih žalne koračnice, ki spremlja nesrečno Desdemono ven, nagnil k mojstru in vzkliknil: »Toda to je vendar motiv obrekovanja iz »Avreli* Jana«!« — »Nu,« je odvrnil Rossini, »ali ni Desdemona postala žrtev obrekovanja?«
VSAK DAN ENA
Rumunsko mesto gori
V rumunske mestu Buzeu je te dni nenadoma izbruhnil ogenj, ki je zaradi katastrofalne suše zavzel naravnost ogromen obseg. Zgorelo je 25 hiš. Gasilci, ki so jih pozvali na kraj nesreče, niso mogli loka-lizirati ognja. Pri gašenje se je smrtno ponesrečil neki gasilec, neki drugi pa je dobil hude opekline m se v bolnišnici bori s smrtjo.
Pot okolu sveta v treh minutah in 46 sekundah
Te poti seveda ni napravil človek, niti Američan, ampak telegram, ki ga je oddal neki moški v New Yorku ter je s svojimi 24 besedami teksta preletel zemeljsko oblo. Odpošiljatelj je predpisal brcojavki naslednjo pot: San Francisco, Sanghaj, Mongolija, Sibirija, Rusija. Švedska, Danska, London, New York. Tri minute in 46 sekund potem, ko je bila brzojavka oddana, je prišla naslovniku v rok«.
Na postaji
»Kam pa se peljete?« »Oprostite, tega še sam ne vem, ker prav* tar moja žena kupuje vozovnice.«
ŠPORT
Zagrebška Sparta v Ljubljani
Jutri na igrišču ASK Primorja prijateljska tekma
Naš ligaš Je doslej zaradi lokalnih prvenstvenih tekem počival. Odslej pa bo do prihodnjih Izločilnih prvenstvenih tekem za nacionalno ligo odigral več lepih prijateljskih tekem, med dragimi tudi z beograjsko Jugoslavijo.
Kakor znano, se bo tretji v tabeli izločilnih prvenstverih tekem za nacionalno ligo sestal s prvak^ji Zagreba. Za ta naslov se bori poleg železničarja tudi zagrebška Sparta. Tekmi a tem moštvom bomo lahko prisostvovali jutri
Zagrebška Sparta nI neznan klub. V Ljubljani je pred leti že gostovala proti Iliriji ter je pri obeh tekmah dosegla lep uspeh in pokazala prvorazredno igro. Doslej je bila vedno z majhno razliko točk na 4. mestu v Zagrebu, takoj za Gradjanskim ali Haškom ali Conccrdio. Za vse tri vodilne zagrebške klube Je bila Sparta trd oreh in često je odnašala tem trem dragocene točke v prvenstvenih tekmah.
V	njenem moštvu je nekaj zagrebških reprezentantivcev. Predvsem moramo omeniti našega rojaka, vratarja Mihelčiča, ki je iz Gradjanskega prešel v Sparto. Nadalje igra pri Sparti tudi nekaj drugih znanih igralcev Gradjanskega (Stankovič, Gumhalter itd.). Sparta je letos dosegla v pr,kalnem tekmovanju za pokal ZNP prav lep« uspehe, saj se je prerila do sc mifinala. Hašku je v teh tekmah zadala knock-out, z zmago nad njim v razmerju 2:0, Gradjandiemu se pa je komaj posrečilo, da je preskočil nevarnost z zmago nad Sparto v razmerju 1:0.
Kakor je torej razvidno že iz gornjih dveh rezultatov, je moštvo Sparte zelo močno in nevarno. Zato se bodo morali Primorja51 zelo potruditi, če bodo hoteli imeti uspeh. Mogoče se bo moštvu celo poznalo, da je precej časa počivalo. Tekma s Sparto bo vsekakor zadovoljiv in primeren trening in upajmo, da bo tekma v vsakem oziru zadovoljila posetnlke. — Tekma lxj pričela ob 16.30 in sicer ob vsakem vremenu. Predtekma bo ob 15. Vstopnina popularna-
Mednarodni miting Primorja
V soboto in nedeljo na igrišču Primorja
ASK Primorje je svoj mednarodni miting, ki ga je razpisal za danes in jutri, odgodil na soboto in nedeljo, 12. in 13. t. m., da omogoči nastop nekaterim odličnim inozemskim" atletom. Iz Celovca pridejo trije najboljši atleti KAC: Kuntschitz, večkratni avstrijski reprezentant na srednjih progah, ki bo tekmoval v tekih 800 in 1500 m. Leban, tudi večkratni avstrijski reprezentant ia dolgih progah, ki nastopi v tekih 1500 m in 3000 m in odlični skakač Egger, ki bo nastopil v vseh skokih. Prireditelj bo postavil proti odličnim inozemcem svoje najboljše moči, Krevsa, Srakarja, žorgo Aleša, Perparja, Korčeta, Putinjo, žgurja, Slanino itd., medtem ko je nastop Sorge st. in Gabrška še negotov, ker sta oba pod suspenzom. V tekih na kratke proge se bodo po dolgem času prvič srečali med ostalimi odlični sprinterji Skok, Kovačič Alfonz in Cerar st. Spored bo olimpijski!
V	nekaI vrstah. Enajstorica italijanske »Rome«, ki je v nedeljo, srečno zmagala nad reprezentanco Zagreba, je dopotovala v Beograd, kjer bo jutri in v nedeljo nastopila proti Jugoslaviji in BSK Jutrišnja tekma bo nočna in je zanjo, posebno še, ker je to prva tekma z italijanskim moštvom v Beogradu, nenavadno mnogo zanimanja. Upamo, da bosta beograjska ^kluba uspešneje nastopila kakor Zagrebčani! — V nokalnih tekmah igrata jutri v Maksimira Bask in Hašk. Stanje v tabeli je trenutno naslednje: 1. Bask 7, 2 BSX 6 ter 3. in 4. Concordia in Hašk z 2 točkama. — Po nedavnem sklepu češkega svaza lyžaru bodo prihodnje tekme Fise. ki jih bo — kakor znano — organizirala Češkoslovaška, v Visokih Tatrah.
Slalom tekma z Zelenice ozir. Begunjšči-ce, ki ie bila preteklo nedeljo, je pokazala velik tehnični napredek, zlasti članov SKT Proga je bila trasirana po krasnem snegu nad zeleniško kočo, tik pod grebenom Begunjščice. z ostrim kotom pri startu, izvedena v dveh vijugah z višinsko raz-l;ko ca. 350 m in 38 vratmi Prijavljenih je bilo 12 tekmovalcev odstopili so štirje, cilj pa je prevozilo 8 tekmovalcev Prvo mesto je zasede' Stranskv Edi fSKT> v 2:45. za njim 30 se plasirali Ankete Riko CSKT) v 2:54. Čarmsn Frenk fSKT) 3:08 in nato Lavička Zdenko Ahifrč Jože fMažl). Ziblar Marica in Saiovic Mirko. — Startala sta tudi dva juniorja: Lukanc Slavko, ki je zasedel v gornji vrsti šesto mesto s 503. — Najboljši čas je vozil Čar-ma,' Frenk fl:16): časovna diferenca med prvim in zadnjim mestom znaša 4:15.
Vogomet v Domžalah Jutri ob 15. v Domžalah nazimiva nogometna tekma med ljubljansko Grafiko in Domžalami Ker je č sti dobiček te tekme namenjen Jadranski straž', vabimo občinstvo na čim številnejši obisk.
TSSK Maribor v Celju. TSSK Maribor bo jutri gostoval v Celju v prijateljski tekmi proti Olimpu.
Službeno Iz LNP. Danes p seji P. o. Ob 20. seja u. o. v tajništvu. Tajnik I.
Službene objave LHP. Drevl ob 18.30 J« V Samskem salonnu kavarne Emone redna seja a o. Vabljeni vsi odborniki!
LTTP (Službeno). Danes ob 18.30 6eja uprav, odbora v posebni sobi restavracije Emona. Vsi ln točno! Tajnik I.
SK Ilirija (lahkoatletska sekcija) Drevi ob 20.30 Je v klubovi sobi kavarne Evrope važna seda sekcijskega načelstva. Navzočnost vseh odbornikov ie nulno potrebna. Jutri ponoldne ob 16.30 Driredi sekcija na letnem telovadlšču ljubljanskega Sokola izbirni miting tekih. Udeležba Je za vse atlete str020 obvezna VabUenl so na start tudi člani ostalih sekcll. Izbirnega mitinga naj se udeleži tudi kompletni pomožni sodniški zbor sekcii«
žSK Hermes fnoeometna sekciia). Bela d-evl ob 20 v gostilni pri Kočarju Vabi se tuli s. Eterle! — (Moto-sekcija). Jutri v četrtek seja odbora ob 20 t>r! Habianu. Točno*
SK Jadran Preerled opremi ki ie v razhodu. bo drevl ob 20 v klubovih prostorih. Vsa oprema se mora prinesti na sestanek. Kdor 6e hI odtegnil brez tehtnega opravičila presledul bo zaradi nepokorščine oredan k. o. — V četrtek ob 13. sestanek na l<»r1Sču v delovni obleki. Kdor ne bo 7 delnn odkupil flanaHne oziroma ne bo do naknadno določenega rokn poravnal obv^rnoctl dr, vinba. bo črtan Iz članstva — nun« od 17 rtnlle tr»nine rn I. In TT. reoHvo n« n«'»m isrriSčn v KolesUl Gospodar naj pri-1»« oprano na lerriVe
SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 19. strogo obvezen sestanek vseh nogometašev v Delavski zbornici. Na praznik predtekma na lgriiču Primorja. Igralci, ki majo opremo doma, naj Jo hranijo v redu.
sk Grafika. Jutri ob 13.15 morajo blU na glavnem kolodvoru Igralci: Gašžterlč, Muzlovlč, Meklna, Usenik, Žagar, Eežan. Stuplca. Verčnlk, Stromajer, Lave, Trobevšek. Martinčič. Igra v Damžalah. Gospodar naj Izda opremo danes na treningu.
strogo obvceen m-L moštvo ln
SK Mars. Drevl ob 20 »tanek v gostilni Bauer s zervo.
TKD Atena. Za Jutrlinjo štafeto LJubljana —Cad — Ljubljana morajo biti pripravljene ra start članice: Ema, Nada. Vida, Meri, Jelka, Pi-na, G usti, Janežlč, Puterle, Neta, Nana, Ica, Spela, Keržan, Herz. ln sicer morajo biti na igrišču najkasneje ob 10. — Copate morajo prinesti s seboj. — V kontrolo na progi se določajo: Brodar, Bernlk, Kaiser. Kostanjevec, Vrezec. Lenščak, Mohor; slednje naj bodo na igrišču najkasneje ob 10.15.
sk Olimp v Celju poziva naslednje Igralce prvega moštva, da se danes, v sredo, Javijo na igrišču v Gaberlu: Janežlč, Tkhlčlč, Herman, Hlnko. Henčlč, Lešek, Klučar. Dralč, TJršlč, Ca-ter, Regner, Grga, Holdnger, Dečman. Panto.
Iz življenja na deželi
Iz Kranja
r— Za gasilske svečanosti bodo pripravljalna dela danes zaključena. Lepo okrašeni bodo tudi prostori v Narodnem domu, kjer bo po končanih slavnostih prava neprisiljena zabava Poleg okrepčil, katere bodo nudili številni šotori, bo v spodnjih prostorih keglanje za visokovredna darila
Iz Kamnika
ka— Iz občinske seje. Te dni se je kamniški občinski odbor sestal k redni seji in obravnaval nekatere tekoče zadeve. Predvsem je bila zanimiva debata o šolskem travniku, ki ga je kupila mestna občina leta 1927. za 240.000 Din, da na njem postavi novo šolsko poslopje. Banska uprava je zdaj pozvala mestno občino, da prepiše zemljišče na krajevni šolski odbor, ki bi rad na njem zgradil telovadišče in šolski vrt. Občinski odbor je bil proti temu predlogu iz razumljivih razlogov. Ko je pred leti kupoval prostor za šolo. ni mogel dobiti drugega prostora in je bil priraoran, da kupi travnik pred tovarno »Eta«, ki pa po splošnih izjavah ni najprimernejši za novo šolsko poslopje. Občina bo zato poiskala drugo zemljišče, ki ga bo zdaj prav lahko dobila, ker ima po zakonski uredbi pravico zahtevati razlastitev izbranega prostora. Zato bi bilo prav nepotrebno, ako bi zdaj občinski odbor prepisal na krajevni šolski odbor kupljeni travnik in si delal nepotrebne stroške, saj zaradi gospodarskih razmer zdaj tako ne bo mogel graditi šolskega poslopja, pozneje pa bo lahko dobil drug prostor, župan je tudi poročal, da je občinski proračun za letošnje leto z nekaterimi neznatnimi spremembami potrjen.
ka— Smrtna kosa. V ljubljanski bolnišnici so umrle 331etna Slavka Pirčeva, delavka, 331etna Marija Lavtižarjeva. roj. Rostan, delavka, in 341etna Frančiška Hribarjeva, delavka, vse trt iz Kamnika ter 301etna Ivanka šuštarjeva, delavka iz Mekinj. V ponedeljek proti večeru so jih prepeljali v Kamnik in jih položili na mrtvaški oder v domačih hišah. Njihova nenadna smrt je globoko pretresla ves Kamnik in okolico. Trume meščanov hodijo kropit krste. Hudo prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje!
ka— Kamniško gasilno društvo proslavi vsako nedeljo po sv. Florijanu z mašo na Žalah, kamor odkorakajo gasilci z godbo na čelu Gasilno društvo je preteklo nedeljo opustilo to proslavo in jo preložilo na poznejši čas v znak žalovanin nad nenadno težko izgubo sedmih soobčanov
Iz Trbovelj
t— Kolo jjugoslovenskih sester ▼ Trbovljah je proslavilo materinski dan v četrtek 3. t. m. popoldne. V prostorih kuhinje kraljice Marije ee je zbralo lepo število žen-stva. kateremu je obrazložila v toplih besedah pomen materinskega dne gdč. Tončka Cargova. Pod njenim vodstvom so zbranim materam čestitali k njihovemu dnevi naši najmlajši — gojenci tukajšnjega otroškega vrtca. Po oficij°lni proslavi je kolo obdarovalo 111 siromašnih starih žen odnosno siromašnih mater s številnimi otroci. — Razen humanitarnega ima kolo v programu tudi prosvetno delo, in to zlasti izobrazbe preproste žene. V ta namen priredi praktičen tečaj o negi dojenčkov. Priglaženke ee javljajo pri društvenem tajništvu. — V najbližji bodočnosti bo ti'di predavanje o ženski higijeni, za pozneje pa ee pripravlja praktičen in teoretičen tečaj o pripravi bolniške hrane. V sredo 16. t. m. ob 16. uri bo v Sokolskem domu predavanje o trpl;e-nju jugoslovenske žene.
17 Ptula
j— Slovenska staro katoliška služba božja bo v četrtek 10. t- m. na dan Kristusovega vnebohoda ob 9. v Glasbeni Matici.
j— Oblegana hiša. Pred dnevi sta se pojavila okoli polnoči pred hišo posestnika Jurija Svenška na Pobrežju dva ponočnjaka in začela brez vsakega povoda obmetavati hišo s težkimi kamni. Dva kamna sta priletela v sobo, kjer je spala služkinja Marija Forstneričeva, ti« nad njeno glavo, in sicer s tako močjo, da se je v zidu poznala udrtina. Le malo je manjkalo, da kamen ni zadel Marije v glavo, saj bi jo bil lahko ubil. Oba fanta so orožniki izsledili in zadevo Ima v rokah sodišče.
j— Stare rane. V bolnišnico so pripeljali posestniško hčer Terezijo Leskovar-jevo iz Apač. Pred tednom Je padla pod voz in dobila hudo rano na kolenu, ki se je inficirala in preti nevarnost, da izgubi nogo.
Iz Prekmnria
pm— Napredek živinoreje Znano je, da so Prekmurci dobri živinorejci. Z original-ci iz Švice se je zelo izboljšala domača goveja simodolska pasma. To pasmo pa uvajajo zdaj tudi na drugi strani Mure ter je že več let zaporedno bilo prodanih več plemenskih bikov v Slovenske gorice. Zdaj bo spet kupljenih okrog 25 bikov.
ki bodo šli čez Muro.
*
BLED. Kino na Bledu bo predvajal danes in jutri na praznik veleopereto »Velika kneginja Aleksandra«. Dodatek nov kulturni film in tednik.
MOZELJ Ker bo letos 20. maja binkešt-na nedelja, bo majski živinski sejem v Mozlju 19. t. m., to je na binkoštno soboto.
ŠT. DLJ PRI VELENJU. Naši gasilci priredijo na vnebohod 10. t. m. ob 3. popoldne na sejmišču veliko javno tombolo z več sto lepimi dobitki. Po tomboli prosta zabava r godbo. Cisti dobiček je namenjen za zgraditev gasilnega doma, zato vljudno vabljeni od blizu in daleč!
VTJHRED OB DRAVI. Krajevni odbor Jadranske straže je priredil v okviru Jadranskega tedna 6. t m. propagandno nedeljo, Otvoril je prireditev predsednik g.
smotre za dr-
Završnik Srečko, ki je obrazložil Jadranske straže in pomen morja žavo. Sledilo je predvajanje filma »Potovanje po Jugoslaviji«. Nato je narodni poslanec g inž. Franjo Pahernik predaval o svojem lanskem potovanju po Sredozemskem morju. Za svoje poučno predavanje je dosegel priznanje številnih navzočnih članov Jadranske straže. Nepričakovano živahna udeležba je dokaz, da je v lašem ljudstvu trdno vsidrana zavest, da je naš Jadran važna življenjska potreba vse ze-dinjene domovine. Posebna pohvala velja šolski upraviteljici gdč. Antoniji Ferjan-čičevi, ki je dala v šoli primerno urejen pro?tor na razpolago za prireditev.
okol
Sokol I. Ljubljana - Tabor obvešča vse svoje telovadeče in ostalo članstvo in obojni naraščaj, da je zbirališče za naše članstvo in naraščaj, ki se udeleži okrožnega tajnega pešizleta, v četrtek 10. t. m. ob 5. zjutraj na glavnem kolodvoru. Bodite točni. Po tej uri ne morejo več zamudniki računati na skupne vozne ugodnosti. Hrano prlnestite za ves dan seboj. Oprema športna, preprosta. Za slučaj slabega vremena vzemite plašče. Vsi. ki imajo kak primeren instrument, naj ga ne pozabijo doma. Točnejše podatke dobijo udeleženci na licu mesta, pred odhodom. Vaditeljski zbor bratsko opozarja vse svoje telovadeče članstvo, naraščaj in deco, naj bodo te dni, ki nas še ločijo od društvenega javnega nastopa vsi brezpogojno točni, redni ln sokolsko disciplinirani. Letos se bo prvič v zgodovini našega društva vršil običajni vsakoletni obračun dela v telovadnici zvečer pri umetni razsvetljavi, in sicer 30. t. m. ob pol 21. na letnem telovadišču na Taboru. Nastopijo vsi oddelki s samimi novimi, efektnimi točkami. Sokol I. na Taboru pričakuje polnega odziva vse nacionalne javnosti in številnih prijateljev Tabora. Zdravo!
Radio
Sreda 9. maja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila.
—	13: čas, ploAee. — 18: Komorna glasba radio kvinteta. — 18.30: O verstvih (Fran Terseglav).
—	19: Radio orkester. — 19.30: Literarna ura: Protestantski pisci (dr. -ti. Rupel).— 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmoru napoved časa ln poročila.
četrtek 10. maja.
LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Telovadba (Pustlšek). — 9: Orgelski koncert (Amlč). 9.30: Versko predavanje. — 10: Prenos cerkvene glasba iz stolnice. — 11: Slovenske narodne s 6prem-ljevanjem radio orkestra, poj o ga. Ramšakova, Mišlčeva, gg. Gostač ln Janko. — 12: Ca«, plošče. — 16: O napravah za preprečen je trčenja vlakov (Filip Ogrlč). — 16.30: Radio orkester, vmes plošče ln harmonika 'šolo. — 19.30: Prenos ooere »Dalibor« lz Prage. V odmoru čas ln poročila. ,
BEOGRAD 19: Plošče. — 19.30: Prenos opere lz Prage. — 22.45: Lahka ln plesna glasba — ZAGREB 12.30: PloSče. — 17: Godalni trlo. — 19.30: Prenos opere lz Prage. — 22.15: Godba za ples. — PRAGA 19.30: Prenos opere »Dallbort lz gledališča. — 22.40: Plošče. — BRNO 19 30-Program kakor ▼ Pragi. — VARŠAVA 20.57: Prenos Bol to ve opere »Meflstofeles« lz MIlana — DUNAJ 10.30: Orgle. — 11.20: Simfoničen koncert. — 19.15: Pregled novih operet. — 20 45-Prenos opere »Meflstofeles« iz Milana. — BERLIN 20: Orkestralen koncert. — 22 30: Plesna glasba lz Kblna. — KOENIGSBERG 19 30- Mladinski koncert. — 20: Glasbena štafeta lz Vra-tlslave. — 22.30: Godba za ples. — MUEHL-ACKER 19.45: Lahka glasba. _ 20.15: Spev£ - 22 40: Plošče. - 23: Plesna muzlkk -24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17 30- Kon-
cerLclS!n-rke ka^ele- — 18.50: Salonski orkester.
—	20: Slušna ljrra. — 21.50: Lahka ln plesna mu-zika. — 23.35: Koncert opernega orkestra tn se-listov. — rim 17.10: Vokalen in Instrumentalen koncert. — 20.45: Mešan glasben! program
Princ podedoval ogromno zapuščino
Rumunski princ Nikolaj je prejel obvestilo, da je postal pred kratkim dedič 2f! milijonov lejev. Milijone mu je zapustila žena perzijskega diplomata Eliza Nevrouc-Khanova. Sorodniki pokojnice so ves čaa upali, da pripade njeno imetje po smrti njim, toda ko so odprli testament, ao debelo pogledali, kajti na papirju je stalo, da zapušča svoje premičnine in nepremičnine v vrednosti 25 milijonov lejev rumun-skemu princu Nikolaj«.
Repertoar
DKAMA.
Začetek ob 20. Sreda, 9.: Pravica do greha. Izven. Izredno
anižane cene od 5 do 14 Din. Četrtek, 10.: Praznik cvetočih čašenj. Izredno znižane cene od 5 do 14 Din. Petek, 11.: Kariera kancelista Vinciga. Izven. Cene od 5 do 14 Din. Sobota, 12.: Kulturna prireditev v trni mlaki. Izvan. Cene od 5 do 14 Din.
OPEKA Začetek ob 20. Sreda, 9.: Carmen. Sreda. Četrtek, 10.: Ples v Savo ju. Na korist Udru-ženja gledaliških igralcev. Izven. Znižane cene. P.*tek. 11.: Libuša. C. Sobota, 12 ob 15.: Viliem Teli. Izven. Dijaška predstava. Znatno znižana cene. Izkoristite izredne ugodnosti, ki jih nudi propagandni teden 6 svoio pestrostjo repertoarja in nizkimi cenami, ki omgočajo vsakomur obisk gledališča. Za vse predstave, ki se vrše izven abonmaja, veljajo cena od 14 Din navzdol. Sedeži se lahko rezervirajo telefonicno 2231. 2306, ali pa pismeno pri upravi Narodnega gledališča. Dnevna bi« gajna je v operi m Dosluje od 10. do pol 13 in od 15. do 17.
poslednji noriteti ▼ drami bosta Galsiror-thvjeva družabna drama v sedmih slikah »Družiba« v prevodu mladega književnika Boža Voduška in v režiji B. Krefta ter komedija bolganeikega avtorja Koetova v režiji prof. Šesta
Is opere. Bizetova »Carme<n< se poj« drevi. V naslovni ulogi ga. Thierryj<?va. Don Jose g. Marčne Escamilo g. Marijan Rus, Micaela ga. Ribičeva. Zunigo g. Zupan. R--žira Primožič, dirigira dr. Svara. — Na jutrišnji praznik pojo ob 20. Abrahamovo opereto »Ples v Savoju« z go. Zlato Gjun-gjenac v glavni ulogi. Predstava j? na korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev. Znižane cene. — V soboto ob 15.
bo uprizoritev romantične Rossinijove op-v r« »Viljem Teli« kot dijaška pradstava po znižanih cenah od 5 do 15 Din.
Gostovanje »Sinje ptice« bo definitbmo v torek 15. t. m.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20.15. Sreda. 9.: Vražji Rudi.
Četrtek, 10.: Vražji Rudi.
★
Drevi in jutri se bo igrala r šentjakobskem gledališču velezabavna burka - satira »Vražji Rudi«. Izvrsten humor, nežtevilne velezabavne komične situacije m smoha-nolni tipi morajo zadovoljiti slehernega gledalca. F»ri predstavi eodelije skoro celokupno osobje Šentjakobskega gledališča. Vabimo cenjeno občinstvo, da se pride zabavat k tej dobri burki - satiri. — Vstopnice se dobe od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma.
Mariborsko gledališče
Sreda. 9.: Zaprto.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4 relativna vlaga, v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10.
7. padavine t mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo
n/iivišjo iiniee najnižio tpmperaturo.
Ljubljana 7. 766.6, 12.0, 89, mirno, 8, 4.7, dež. LJubljana 13, 765.6, 20.7, 55, SSE2, 7, —, —. Maribor 7, 765.7, 13.0, 70, NW3, 5, —, —. ZagTeb 7, 765.1, 17.0, 70, NI, 9, —, —. Beograd 7, 765.8. 16.0, 70, ESE3, 8. —, —. Sarajevo 7, 764.9, 12.0, 80, mirno, 5, —. —. Skopi je 7, 764.1, 15.0, 90, mirno, 9, 6.0, dež. Split 7, 761.8, 17.0, 80, NE1, 9, —, —. Kumbor 7, 7-^.7, 16.0, 90, mirno, 8, —, —. Rab 7, 764.1, 19.0, 50, NNE4, 1, —, —.
Ljubljana 21.8, 10.6. Maribor 23.0, 12 0. Zasreb 26.0, 14.0. BeogTad 26.0, 15.0. Sarajevo 22.0, 9.0. SKoplje 22.0, 13.0. Split 21.0, 15.0. Kumibor —, 14.0. Rab —, 16.0.
Komfortno
stanovanje
na Miklošičevi cesti, kompletno, I. nadstropje, sestoječe lz 5 velikih sob in 2 kabinetov, kopalnice in vseb pritiklin, se odda 1. avgusta. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 4442
K U B A N Y-JEV MATE ČAJ
hrani ter krepča živce in mišice. Telo postane odporno in z lahkoto premaga vse napore. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseb lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Millvoj Leustek, Ljubljana, Besljeva e. 1. ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga redno!	126
zobje negovani z „BOTOT" pasto
LEVSt* »CO<*A»
Shodno naredjenju Kr. Banske Uprave u Novom Sadu, u buduče u opštini Kuli, srezu kulskom u Bačkoj, čuveni sajam (vašar) neče se održati u nedelju, vec u subotu 23. juna, 4. avgusta I
13. oktobra u ovoj godini.
4528
Na
oročni dan,
mi je mož prizna!...
Nikdar ne bom pozabila radost, ki m* je prevzela ko sem zvedela, da je bila ljubezen mojega soproga najprej vzbujena z lepoto moje sveže, mehke, bele kože, nežne nalik rožnatemu cvetu. Se pred nekaj mesecih je imelo moje lice robato tkivo, pokvarjeno z razširjenimi znojnicami in zaje-dalci. Tedaj pa sem c dnevno uporabo kreme Tokalon bele barve {ki ni mastna) pridobila nepopisno lepo novo kožo. Ta krema beli, krepča in nateguje kožo ter je koži popolnoma neškodljiva. Prepričana sem, da bo olepšajoči učinek te kreme Tokalon bele barve pomagal vsaki ženi, razvneti moško
srce.
SV. BIRMO iN DRUGE PRILIKE
ZA «9 W • U 9 ¥% ■ B	IN
prodajamo zlatnino, srebrnino, draguljarsko blago, ure. itd. po izredno znižanih cenah.
BRATJE FUSSMANN d
ZAGREB, ILICA 31
Staro zlato ln srebro prevzemamo po najvišjih cenah ali ga zamenjamo.
TNSEHIHAJTE V ..JUTRU"
Kadar odhajate z Gradu
se Vam nudi posebno lepa priložnost, da posetite idilični novo otvorjeni kavarniški vrt s prostorom za balinanje kavarne Ivana Zalaznika. Vhod je z Rebri, ob stopnišču, ki vodi na Grad.
Priporoča se za obilen obisk
4»7 IVAN ZALAZNTK, kavarnar.
t
4513
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša srčno ljubljena mama, stara mama, tašča, gospa
BORŠTNAR FRANČIŠKA
POSESTNICA
dne 7. t. m. po dolgi mučni bolezni v 76. letu starosti, previdena a tolažili sv. vere mirno Boguvdano preminila.
Pogreb drage pokojnice bo 9. t. m. ob 3. uri popoldne iz Brune vasi na pokopališče v Mokronog.
Krmelj-Brana vas, dne 8. maja 1934.
FRANC. IVAN, ANTON, LOJZE, MARIJA in AMALIJA. sinovi In hčere in rodbine PAPEŽ, TRATAR.
mar »JUTRO« St 10*
8-
Sreda, 9. V. 1934
47
Krinka proti krinki
Roman
A vendar je zvtfačnež dosegel svoj namen. Nemogoče ga je bik) prijeti, zakaj celo Young, naš ladijski detektiv, je zdaj videti osumljen. Reči moram, da občudujem Svendrupovo spretnost. Bogme! Vražji človek je!...«
Do tod so segali zapiski detekttva-majoria. Po tem takem sem bB vražji človek!?
Skrbno sem se naMpal pred zrcalom v svoji kabini. Za nekaj lir sem moral izbrisati iz svoje duše slikarja Aksla Svendrupa in postaviti na njegovo mesto majorja indijske armade. Majorjevi rdeči lasje so kmalu spet zažareli v novi zarji, vzeti iz stekleničice, s katero si je 0'Connor navadno barval lase. Tudi brki so prečudno bojevito štrleli kvišku. Samo še redovni trakec v gumbnico in v drža-nju nekaj več str umnosti in ravnote. Tako. Major 0'Connor je bil napravljen!
Potrkal sem na vrata kabine št. 13.
»Come in ...«
»Dobro jutro, gospodična Traerjeva ...«
Dama, ki je v pidžami sedela za ma'ifono mizico in s cigareto v roki pila jutrnjo kavo, je uprla lepe oči vame.
»Mislila sem, da ste mrtvi, major?«
»... vračam se lz Hada, zakaj spomni! sem se, da bi ne bik) viteško, Je bi pustil mlado gospodično tako samo In brezzavetno.c
»Zastran tega... najboljši varuh mi j« tale ...« S temi besedami je pokazala majhen samokres.
»Ta varuh je ondan prav malo zalege!,« sem resno dejal.
»Ker nisem mogla prva ustreliti! Pomislite, da je bil vendarle moj oče...« Njen glas je bil tesnoben, in sredi stavka je premolk-nila.
»Torej sem le potreben, zakaj v tretje vas ne bo zgrešil, o tem bodite prepričani. Sploh mi je nerazumljivo, kako se je mogel temu človeku primeriti zgrešek...«
»Samo nekaj centimetrov... pa bi bilo po meni.«
»Drugače bi vam s svinčenko izbil dolar izmed prstov!«
»Ce bi bila zanj samo dolar...«
»Pa ste milijon!«
»V trenutku svode smrti...«
»Ki se je hočeva rajši ogniti,« sem prisrčno dejal in ji stisnil roko. Vse Čuvstvo, ki sva ga imela drug do drugega, je bilo v najinih pogledih. Zdaj ni bilo časa za razgovore o ljubezni.
»Ali ste imeli z njim opravka?
»Da, v vinsko klet me je zaprl.«
»Čemu neki, moj Bog... gotovo je vse izpregledal!«
»O tem dvomim. Drugače bi me bil ubil.«
»In zdaj se vam moram nečesa izpovedati,« je rekla gospodična Traerjeva.
»Izpovedati?...«
»Tega, da sem dala onega drugega proti najinemu dogovoru prijeti...«
»Svendrupa?«
»Da. Zvečer se niste bili vrnili. Vso noč ni bilo o vas duha ne sluha, in tudi zjutraj vas ni bilo na izpregled... Ko sem na palubi zagledala Svendrupa, sem pomislila: eden manj... Vem, da je bilo neumno... Rešil se je. Tako vsaj pripovedujejo: da je slikar ušel. Zanesljivega nisem mogla nič dognati. Ne glede na to, da mi rana še vedno onemogoča vsako podjetnost...«
»Vraga... vraga... to je bilo prav za prav proti najinemu dogovoru!«
»Odpustite mi,« je končala in mi prostodušno pomolila roko.
Pomenila sva se še o nekaterih ne važnih rečeh; nato sem se poslovil, rekoč, da se kmalu vrnem.
Moral sem poizvedeti, kako je na ladji. V kakšni krinki se zdaj nekdo giblje med potniki?
Zvedel sem, da Youngu kaj slaba prede. Od vseh treh razburjenj je bil dobesedno obolel. Po zdravnika je bil poslal. A menda je bilo kar usojeno, da mora iti vse po zlu.
Ko je hotel dr. Jeffres, ladijski zdravnik, pohiteti k obolelemu detektivu, je spodrsnil in si zlomil nogo. Na taki ladji, pa brez zdravnika in brez detektiva — so tarnali ljudje. Zdaj smo izgtfb-Jjeni!...
In potem sem zvedel, da imamo vendarle zdravnika na ladji.
Nekega dr. Riffkampa... Kolikokrat si je bil neki že izpremenil ime in obraz r
Preudaril sem vse, videč, da moram priti hitro do konca.
Tedaj se mi je porodil načrt Ladijski zdravnik je bil bolan m ta človek si je bil nadel krinko drugega zdravnika... Kakšno srečno strnjenje naklučij!
CENE MALIM OGLASOM
P* M par sa besedo. Din davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo ilatb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.-—. Dopisi in Senitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, D1d 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nj* *	« «_
odgovor, priložite 1*111	v znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vpraSanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Potniki
Besed« 90 para. davek
2 Din. za Šifro ali da Jan]« naslova 3Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Agente
pri koio-trijadietfii, •prejmemo sa v»e večje kraje za prod« jo dobrih Aaerorih kemijskih poDreb-Kta. Ponudbe na Chemij rtu tajniku, Beograd, Li-•inskog* S.	12591-6
Potnfk
ki po+»je pr- dravski ba DOTinij dobi zastopstvo ze pletenine prodi proviziji od vpeljan« firme. Ponudbe n« oglas. oddelek »Jutra« pod »Pletenine«.	13209-5
Zaslužek
Beseda 1 Din. davek 2 Din, ga Slfro ali dajanje na ■lova o Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Zastopstva
dobro idoča ta Ljubljano •prej™ takoj Knez. Kolodvorska U.	1322«-3
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek 2 Din, sa Šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Za pokrajinsko
snimanje
sprejmem veetneg« in agid-ae«« fotoamaterj«, ki poseduj« »parat 10 X 15 aH p» 3000 Din ka voij-e. Po-nadfee n« o^iaend oddelek »Jutra« pod »Vesten 94«. _18167-1
Klobas fčarskega pomočnika
takuieceg« spre ime farne Brač« Nede«, S!«v. Pože fa.	13138-1
Služkinjo
srednjih tet, vajeno kuhe te poepra vija® j«, iiče petčlanska družina. Ponudbe na o^lasad odded-ek Jutra pod fritro »Stalna sdu^ba«.
13185-1
Prekajevalca
Hi sekača
mladega hi diobro iivežba-ivega »prejmem. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod Šifro »Prekajeva^ee«.
19964-1
Trgov, pomočnika
agilnega, dobrega proda
je.ica, z le-piir. nastopom in znanjem nemščine »prej me večja trg. i meS. bla goni k mamiifakturi in kon fekoiji. Hrana in stanov, v hiš. Ponudbe i referencama, prepisi »pričeval, sliko in mhtev pod »I>o-I>ot rečuna-r prost vojašči ne«.	12860
Pisarniško moč
samostojno. v slov., hrv. io nemški korespondenci, ve&So t*di knjigovodstva in (trugih pis. del, sprejmem s bratM) in etan. v hriša. Ponudbe s prepisi »pričeval, referencami, eld-kio, ftvotopifcom in zahtev pod »Trg. pie. iaven Ljubljane« na oglasni oddelek »Jutra«.	Ic856
Krojaškega
pomočnika
samo za večja boljša dela in M «d.el<yvanje železnd-ča rokih oblek sprejme Janko Rogelj, Loka pri Zid. mostu. Predeta viti ee osebno.	13193-1
Salarja
ki !»mq« vsa kmeteka dola, i ičem za vedepoeestvo pri Oeiju. TakSen, kd je bil ie zaposlen pri bmelj-skih nase-dih m je ea.makd. ■ima prednost. Ponudil« na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Velepoeestrvo St. 63«.
13HM-1
Vzgojiteljico
z »oanjem nemščine, iščem k triletnemu fantku. Ponudbe na ogdaeai oddelek »Jutra« pod Šifro »Vestna vzgojiteljica«.	13195-1
Mflnarskega
pomočnika
sprejme Vaj.ičnd mlin Beri-čevo 48, poŠta Dol.
iaei»-i
Brivskega
pomočnika
korektnega, poslušnega in h-Mre^a delavca, e talnega, stare jžega, sprejme takoj »Rapid«, Sv. Petra c. 25.
13314-1
Pisarniško moč
prvovrstno, zmožno popol noma knjdgiovodetva, slov. in nemške koreepondenee ter etenogTafije, iščem za vodstvo manjše industrije na Gorenjskem. Ponudbe i navedbo referenc na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Industrija Gorenjsko«.
132C0-1
Postrežnico
sprejmem za dopoldanske mre. Naslov v oglasnem oddelk-u »Jutra«. 13271-1
Hišnika
takoj sprejmem. Prednost imajo vrta-arjii. Prosto stanovanj« in plača po dogovoru. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 13272-1
Frizerko
ta stalno i&če salon »Mila« v LjaNjand, Tyrš«va e. 7.
13230-1
Hišnik
▼eS5 tadi «adjaret<v» in vrtnarstva, ee sprejme. — Proeto l«po stanovanje in del vrta za lastno upora bo. Prednost imajo poročena upokojenci brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hišnik«.
19295-1
Ljuba Jurkovič:
* K&AIJICA « * NOCl
(llostriraJ T. Bkd)
78
A »pet jima je Bog pomagal. Padla sta na velik zrakoplov, ki je piul z vso naglico, da bi uiel nevihti. Mreža se je ujela za nekakšne kavlje na zrakoplovu, in tako sta Lili in šarik lepo obvisela, vesela, da ju je Bog res-il gotove pogube, ki sta ji že gledala v oči. — »Bog bodi za-hvaljen!« je vzdihovala Lili, šarik je lajal, da bi ga slišali potniki v zrakoplovu okoli zrakoplova je pa kričala dvanajsto rica galebov.
Beseda IDin. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Krepkega vajenca
s primerno	Šolsko izobrazbo sprejme	Norbert Zander & sin, Sv.	Peter, Savd,nj-eka dolina. 13249-44
Službe išče
Beseda 50 para, davek 2 Din za 6ilro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din.
Dekle
vajeno samostojne kuhe din vseh hišnih del, pridno in pošteno, iš6e službo e 1. junijem. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 13Ž02-2
Dekle
boljftih staršev, kd sn* bodi Šivati, ield priti za sobani ©o — najraje t Ljubljano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Služba«.	13200-2
Strofnik
z dobrimi spriče-vali ta večletno prakso, želi premeriti službo. Dopise prosi n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Vesten in zanesljiv strojnik«.	13238-2
Službo hišn. sluge
! S 6 e m. — Sem vojaščine prost, star 25 let, in govorim nemško, el-o-v. in srbohrvaško. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Si-fro »Siu-ga 33«.	13241-2
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Nalmanl&i znesek 17 Din. Dijaki 12 run
Večerni kuharski teča]
na Krekovi gospoddnjskd Soli v Šiški, se prdčue 15. maja ob ^ 7. zvečer. Traja zaporedoma 24 dni. — Vpisnina 100; za vsak večer 16 Din. V istem 5asn bo tudd »Tečaj za serv-ira-nje«, kd bo trajal 5 večerov; vpisnina 150 Din. — Vodi s. Deodate Kump.
13854-4
Prodam
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši
znesek 17 Din TMa pota o I #6
pri Preskerlo
Ljubljani. 9». p«x»® ee-sta St. 14	188«
Košarska industrija
v Radovljici fgraš&taa) je ukinjena to veled tega odda vee blago po telo zni-žand ceni. — V zadogd so udobmo. močno in čisto iz delane vrtne garniture, za verando itd. KoSare: pot ne, ra penilo, tržne, pekovske in vse druge vrste 13057-6
Vrtna kurnica
velika, po ugodni eeni na prodaj. Poizve s« na Mi
k-lošičevi cesti štev. 6.
13218 6
Več trofaznib
elektromotorjev
2, 3, 5 in 10 Ks, v naj boljšem stanju z enoletno garancijo proda Elektroindustrija d. d., Ljubljana 13224-6
Poceni prodam:
psiho z ovalnim ogledalom. 2 belo pleska.ni postelji z modroci, VTt.ni 6olnčndk. veliko zoio, mizo in 3 za-»tore. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 13257-6
Radio
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Tricevni radio
Se nov, malo rabljen, na tok 220, prodam ald zamenjam z« kolo. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tricevni«.	18196-9
Radio
najodldčnejši, n-ov, elek+ro-doza plošče, pod oeno proda Japelj, Tržič. 13189
Avto, moto
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro al! dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Tovorni avto
za 3 Mi tone in tovorni avto z« 2 toni poceni proda Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 1.1.	13246-10
Kapital
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Hranilne vloge
vseh bank
kupujemo, prodajamo ln kreditiramo najugodneje. — Vsa naročila Izvršujemo takoj. Poslovni zavod d. d. Zagreb, Praška ul. fl/n., Tellnt, 38-38. — 7- ^"ovor priložiti 3 Din v znamkah.
143-16
Člani »Edinosti«
zadruge za breoo-brestna posojila. Maribor, zglasdte se v varstvo pravi«; Gospodarska pisarna, Ljublja na, Miklošičeva cesta 7/11 13156-16
Prodam knjižico
K me teke posojilnice i vlogo 100.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 13212-16
4000 Din posojila
iščem. Vrnem 6000 Din v mesečnih obrokih po 600 Din. Ponudbe na oglasni oddeMc »Jutra« pod šifro »Garancija 217«. 13217-16
Parcela naprodaj
5 minut od remi®« r Zg Šiški proti hribu. Prodaja Alojz Arhar, Celovška ce st« 80.	1:090-20
Denarno knjižico
Mestne posojilnic« ljubljan ske, prodam. Ponudbe na oglas, oddedek »Jutra« pod »Najboljšemu ponudniku«.
13248-16
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Elektromotorje
pokvarjene, sežgane aLi tmo-fazne kupi E ektroimdnetri-ja d. d., Ljubljana.
1S233-7
Zlato moško uro
kupim. Ponudbe i navedbo cene pod »R. M. 33« na oglasni oddelek »Jutra«.
13244-7
Otroški voziček
šivalni »troj in iensko kolo kupim. Ponudbe na oglas, odderlek »Jutra« pod Plačam«.	13261-7
Vrednote
Beseda J Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuj* rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilirska ulica štev. 86 — vbod is Vidovdanske oeete (pri go-stiliai Možica).	70
Vloge Hran. In pos. v CJrkovcah pri Ptuju
(včlanjena v Zadruž. zvezi), na Din 65.000, 5000 in 4000 prodam ta 65%. -D. Oder, Zagreb. Vlaška uddc* 1,25.	13190-16
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Več stavbnih parcel
t Vodmatu naprodaj. Plačljivo tudi z vložnimj knjižicami. — Ponive se pri Oraimu na Selu pri Ljubljani.	11774-20
2-stanovanj. hišico
na Bledu, novo, t lepim ograjenim vrtoort, nekaj minut od središča, prodam takoj rodi preselitve z« 51.000 Din. Ogodna prilika. Naslov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 12852-20
Posestvo
se proda pri Spodnjem Ve-lovlaku pri Ptuju, obsto ječe iz stanovanjske hiše dvemi stanovanji, gospodarskega poslopja, 14 oralov posestva — event. se odda tudd manj oralov pri hiši. Razven tega se prodajo tudi posameane par cele, kakor njive, travniki in gozdovi. Pojasnila daje Brenčdč Alojz v Ptuju.
11463-20
Majhno parcelo
ob Tvrševi ce*ti ugodno prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Sv. Krištof«. 13265-20
V najem
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek Din.
Trgovino
mešanega blaga, dobro vpeljano oddam ▼ najem na zelo prometnem kraju ljubljanske okolice. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Siiro »Bodočnost 201«.	13204-17
Les
Besed* i Din. davek 2 Din. as Slfro ali dajanje na slova 9 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Z vložnimi knjižicami Praštedione
lahko zelo ugodno kupite visokogorski meces nov les za napravo pohištva, oken, vrat, ograj Itd., kakor	smre-
kov rezan les vseh dimenzij. Vprašanja 8 navedbo vrste in količine lesa ln višine vlog na ogl. odd. »Jutra« pod »Mecesen«. 13003-15
Stanovanje
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Brezplačno
stanovanje
dobi zakonski par, če bi žena oskrbovala vrt. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	13210-21
Štirisob. stanovanje
s pri ti k lina mi oddam pri tromostovju. — Informacije daje hišnik ▼ Wolfovi nI. St l/H.	13265-21
2 štirisobni
stanovan
z vsem komfortom od dam s 1. avgustom središču mesta. Eno teh stanovanj primemo za zdravnika. Naslov v ogl odd. »Jutra«.
Komfortno
stanovanje
3 sob, s kopalnico in
drugimi prltlkllnaml oddam za junij ali kas neje. Vodmat, Clglerje va 18.	11669-21
Stanovanje
sobe, kuhinje in si rani be odd« s 1. junijem Fister, Zaloška cesta 10. 13203-21
Trfsob. stanovanje
komfortno, nasproti oper« oddam t avgustom. GVda-Idšk« ulica 2/1. 13167-21
Dvosob. stanovanje
« kuhinjo oddam s i. junijem. N«slov v oglasnem oddelku »Jutira«. 13332-2U
Enosob. stanovanje
solnčno. podTmtličoo, oddam r Sp. Sifcki, Beljaška <M«a 32.	13243-21
Dvosob. stanovanje
solnčno, parketirano, v I nadstropju, oddam na Rim skd cestd 23. Ogledati od 9. mre dalje. 13233-21
Majhno stanovanje
komfortno, en« »obe in kuhinje e pritiklinamd oddam « 1. junijem na Karlovikd cesti 2/1.	13221-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinamd oddam takoj ald poinej«. Poizv« s« v trgovdnd K. Soss, Mestni trg 18.	13247-21
Trisob. stanovanje
v L nadetr., eui-o. solnč-ao, parket te elektrika, po primerni eend oddam z avgustom n« Trnovskem pristana »t. 4UI, levo.
13245-21
Dvosob. stanovanje
vsemi pritiklinamd, sodnčnd legri oddam. Naslov ae izve v Trnovem, Velika čolnarska štev. SO.
13266-21
Stanovanja
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek <*< Din.
)vosob. stanovanje
s kabinetom in kopalnico, event. trisobno, išče mirna stranka 2 «eeb za anr-guet sli september. Najraje n« Mir ju, evemt,. ▼ Šiški ob tramvajski Drogi. Plač« 800 Din. Ponudbe n« oglasni oddeVk Jutra pod značko »L Z. 1900«.
12800-81/a
Dvosob. stanovanje
za tri odraste osebe iščem junij. — Ponudbe na: »B. M.« Tržaška cesta 4.
13273-21/«
Trisob. stanovanje
kopalni«) in vsemi pri-tikldnami oddam s 1. avgustom. Poizrve s« od 2. popoddne daJje Befigrad 10 13182-21
Beseda 90 para, davek Din ca Slfro ali dajanje naslova 3Din Najmanj« znesek 13 Din.
Lepo sobo
sndnčno in čisto takoj oddam n« Novem trgu St. 1 II. nadstr. desno. 13201-23
Lepo in čisto sobo
uporabo kopalnice — v sredini mesta oddam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.	13138-33
Na Taboru
godno oddam solnčno fn čisto, opremljeno. se<paHrano sobo. Naslov r oglas, oddelku »Jutra«. 13230-28
Sobico
v centru mest« — najraje « hrano oddam gospodu. Vssdov T oglasnem odde'ku .Jutra«.	13258-23
Solnčna, mirna soba
z uporabo kopalnic«, tik opere in Narodnega doma prost« z junijem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 18228-33
Opremljeno sobo
veliko, z elektriko, v sredini mest«, s hrano aH brez oddam dvema stalni ma gospodoma. — Franja K o m a n, Cankaj-jevo na brežje 7/n.	13262-23
2 prazni sobi
v Celju
z uporabo kopalnice, v modemi hiši sredi m«*ta. od dam. Vprašati na Kralje Petra cesti 29/III levo — Cediš.	13-269-23
Sobe išče
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom, išče uradnik s 1. junijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »11«.
13208-23/a
___
Beseda 2 Din davek 2 Din, za šifro ali daianje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Ne Veverica
samo trike Te mnogokrat poljublja, hrepeni po svidenju; pričakuje vfaki P. T.	13206-24
Dve temperamentni štajerki
Dvdgndte pismo. 13256-24
Beseda 2 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
Stasita dama
•itudrana, nesrečno poročena, ield resnega prijatelja, višjega uradnika, radi po-»nejSe ienitve. Neanonim-»o pod »Sanje id^ealistke« oglasni oddelek Jutra.
13263 25
Glasbila
Beseda 1 Din davek 2 Din ta Slfro ali dajanje na slova 9 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gramofon
močan, odlična elektrodoza nove plošče, igle, prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »600 Din«.
13234-36
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Psa volčjaka
proda R. Gorjanec. Zgornja Šiška 221 (Jančigajeva pot).	27
Obrt
Beseda 1 Din davek 2 Din. za Šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj znesek 17 Din.
Elektromotorje
vsakovrstne, previjamo in obnavljamo najceneje. Za naš« dedo nudimo lt—žletno garancijo. Elektroindustrija d., Ljubljan«, Kolizej.
13225-30
Informacije
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 9 Din. Najmanjši znesek 17 Din
'rivatne Informacije
strogo zaupne, zanesljive: živijenje, prejšnje življenj« družb«, imetek. zveze (za kouolom. nezvestoba) preiskuje, nadzira in spremlja m> vseh krajih naše in tudii držav prod tajamčenti ddskrecijd taf»rm»tivn« zavod Hinko Glocke, Za. Barona Jelačiča 2/1. ni obisM to pismena vprašanj«. »bsolntna diskrecrija.
11416-31
Premog drva In KARBO PAKETI
pri
IV. SCHUM1
Dolenjska cesta Telefon 29-51
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »CJaTdn« je mast
1
Dobite v lekarnah, drogerl-jab ali naravnost lz tvor-nice ln glavnega sklad ifiči Oovajte »e ponaredbl
M. Hrnjak
lekarnar — Sisak.
Telefon 2059
^	Premog
jTj^ ivarbopaket« drva in koks
» ^ nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5. Muškarcl
ko.M *rpe od eeksua1;®« aea-
rastendj« odnosno impotan-ciie nedovoijne funkcija 6polnih žJij«da, di^evne depresije, pokušajte »Oka-s« ta biete« ko je en o4 mnogih Idjočnik« lekuSane i kao hormonski preparat •odobrene. Zastupnik: Lje-karna Hofer, Zagreb, odio Okasa, BerMavičev« nI. 8. Og'. reg. Sp. br. 382-20. ffl. 1934.	1S253-37
ČITAJ!
NA OBROKE
se prodajajo zelo ugodno solidnim kupcem prima moški, damslci in otroški čevlji.
A. KOS, Ljubljana
Kolodvorska ulica 11.
r- fA«i» 1»»» - otfčOMt - mk*wo rmx. -	a v"
RI VOLI
S "A"V D N
M-E-f; ^' POVtJrtE'- -	iT
n:o u g e	.
r- A-..R D . ;	/ _
k "4: ~
te m-
ZOPER PEGE
.n nečistosti na obrazu uporabljajte sazao aovo odlikovano RIVOLI epecrijalno kremo, ki eo jo x popolnjevadi leta in leta najboljši strokovnjaku Uspeh zajamčen. Na večer si umijte t milom Rivoii idoe v mlačni vodi in je na-lahno Dca«-■ajte e kremo. Zju«tra.j nanovo umdjte obrae in ga iobno napudrajte s pudrom Rivoii, ker vsebuje ta puder najfinejše sn ovi brez živega srebra. — Krema stane 20 Din. Pad« v veaki barvi, sred-aja Škatlica 20 Dim; milo 8 Din. Poakasite toda iruge Rivodd specijiMtete. Dobivajo se povsod; kjer p« niso t zalogi, jih raapoSifja
PARFUMERIJA I KOZMETIKA RIVOU FrancuskJ magazin. Osijek I
K-atadog z« podepievan je in cenik po«j«wo bre«
hlačno.	140
Plise za volane v različnih gubah, st elni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino m poceni izvrši
Matek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj.	129
Iran krema
v zvezi z ultravioletnimi žarki napravi vaše lice v dveh urah solnčenja zagorelo, lepo bakrenasto, kar je ponos današnje Venere, kakor tudi Adonisa. Urao krema odstranjuje sigurno lišaje; z Uran kremo negovano lice odraža mla-deniško svežo cvetočo lepoto in krepko kipeče zdravje. Za kopanje in solnčenje je Uran krema edinstvena. Dobiva se povsod!	4529-a
Mala škatlica Din 5.—, velika Din 12.—.
'' rejuje Davonn Ravijea Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ritmi kar. Za Marodno uskanio d. d. kal oskaruarja Franc Jezerfle*. Za	del je odgovoren Alojs Novak. Vsi « Ljubljani