po4tnina plačana ? gotovtnL Leto XV., štev. 104 LJnblfana, sreda 9* maja 1934 Cena 2.- Din Naprej po dosedanji poti Naš zunanji minister g. Bogoljub Jevtic je snoči po uspešnih raz-govorih s predsednikom bolgarske vlade zapustil Solijo Sofija, 8. maja n. Danes sta bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister g. Nikola Mušanov in jugoslovenski zunanji minister R. Bogoljub Jevtič končala svoje razgovore, ki so se vršili vseskozi v atmosferi zaupanja in prisrčnosti in je bila njihova politična Hnija inav-gurirana že z lanskimi sestanki vladarjev obeh južnoslov?nskih držav. Rezultat sofijskega poseta g. Jevtiča popolnoma odgovaiia stremljenju vodilnih državnikov Jugoslavije in Bolgarije, da je najboljša pot k političnemu sporazumu v prvi vrsti zadovoljiva ureditev obojestranskih gospodarskih problemov, ki je že na najboljši poti. Sporazumu o železniških tarifah bosta v kratkem sledila trgovinski dogovor in veterinarska konvencija med obema državama, poenostavljene bodo tudi formalnosti pri izdajanju potnih listov in ustanovljena bo komisija za proučevanje razvoja in izboljšanja prometnih zvez med Jugoslavijo in Bolgarijo. Najvažnejše pa je, da se bodo vsa vprašanja, ki bi se pojavila, reševala v bodoče v duhu, ki bo okrepil prijateljstvo obeh naro" dov in zagotovil trajno in plodno sodelovanje obeh držav. Upravičeno je torej g. Jevtič izjavil novinarjem pred svojim odhodom iz Sofije, da je popolnoma zadovoljen z uspehom svoiih razgovorov v Sofiji. upfttvuifiivo; i*jubijttnjt, K_natljeva Ulica 6. — felefon št. 5122, 8123, 3124. S125, 3126. (našemim oddelek: L>jubljana, Selen« burgOTB uL 3. — Tel 3492, 24»2 Podružnica Maribor: Gosposka ulica It. U. — 1'eietoo St 3456. Podružnica Celje: K ocenova ulica It 3. — Telefon »t 100. Kačunl prt po£L 4ek ta v oditi: LJubljana St. 11.842, Praga (Halo 78JLSO. VVipn «t lOft 241 Naši parlamentarci na Jadranu Včeraj je odpotovalo s Sušaka v Dalmacijo preko sto naših narodnih poslancev in senatorjev pod vodstvom predsednika senata g. dr. Tomašiča in predsednika skupščine g. dr. Kumanudija. Senatorji in poslanci bodo obiskali vse kraje na obali in tudi vse otoke, da spoznajo življenje našega naroda v teh krajih, stopijo z njim v čim tesnejšo zvezo ter se seznanijo z njegovimi potrebami in težnjami. Kot zastopnik vlade potuje s parlamentarci minister za telesno vzgojo g. dr. Grga Andjelinovid. Parlamentarci bodo nato obiskali še Krf, da bodo tam in na otoku Vidu. ki je v jugoslovenski zgodovini za večno vpisan kot »Otok smrti«, izkazali čast junakom in mučenikom iz svetovne vojne. Naši parlamentarci so se odločili za to potovanje po lastni iniciativi in potujejo na lastne stroške. To potovanje je v skladu z zahtevo fca&e ustave, ki pravi, da morajo narodni poslanci pri vseh svojih odločitvah vedno imeti pred očmi življenjske interese in blagor države in naroda kot celote, ne pa le vsak poslanec interese in blagor svojega sreza. Pogoj za to je, da narodni predstavniki poznajo razmere v Čim večjem delu države. Naš Jadran in naši obmorski kraji postajajo bolj in bolj središče našega narodnega življenja. O tem svedoči mogočen razvoj čuvarice našega Jadrana, Jadranske straže, ki se je tako naglo uvrstila med naše najmočnejše nacionalne organizacije. Obmorski kraji so v narodni in državni samostojnosti zaživeli novo, po svoji stari slavi in veljavi zasluženo življenje. Po zaslugi pozornosti državne uprave in zvestih jadranskih stražarjev se to novo življenje vsepovsod uveljavlja, premagovati pa mora tudi razne težave, ki ne prizanašajo nobeni obnovi in nobenemu napredku. Kakor se je zanimanje za naše morje zbudilo in razširilo po vseh pokrajinah, tako mora po vsej naši domovini živeti in učinkovati tudi najmočnejše hotenje, da bodo vse težave pri obnovi in napredku našega morja in primorja čim prej premagane. Zaradi tega je rilj potovanja velike skupine naših parlamentarcev najsrečneje izbran. To potovanje je tudi prvo po svoji zamisli in izvedbi. Prej nekdaj je strankarski ključ določal udeležence raznih potovanj naših parlamentarcev. Po strankarskem ključu izbrani udeleženci so skušali seveda tudi na svojih potovanjih na razne načine koristiti svoji stranki, nekateri, ki na cilju določenega potovanja niso pričakovali strankarskih koristi, pa so ostali rajši doma. Na tem potovanju pa ni ničesar strankarskega ali kakorkoli sebičnega. Parlamentarci so se zbrali po lastnem preudarku in pot jih vodi naravnost med narod, ki bo povsod, kamor bodo prišli njegovi zastopniki, lahko prostodušno izrazil svoje želje in predlog^. Na jadranski obali in na otokih je vse polno važnih zadev in vprašanj, ki jih lahko uspešno rešuje samo složna, narodu in državi vdana in posvečena skupina narodnih zaupnikov in zastopnikov. Tu so raznovrstne panoge narodnega gospodarstva ter razna nacionalna in socialna vprašanja, ki so tesno zvezana s posameznimi kraji in se dajo reševati v pravem pomenu besede le na samem njihovem torišču in izviru. V vseh obmorskih krajih in na otokih je n. pr. zelo važno vprašanje ribar-stva, vinogradništva in tujskega prometa. V vseh teh pogledih imajo vsi kraji marsikaj skupnega, mnogi med njimi pa tudi marsikaj posebnega. Ponekod so tako n. pr. že ustanovljene uspešne turistične postojanke, dočim jih bo v drugih krajih treba ustanoviti šele s pomočjo širokega zaledja. Potrebne so nadalje zadruge za ribiče in vinogradnike, socialne ustanove za mornarje, ribiče in pri--taniške delavce. Pri raznih ustanovah bo treba to ali ono preurediti ter ustvariti med njimi večjo vzajemnost. V splošnem so potrebne tesnejše vezi med pri-morjem in zaledjem. Tako se pojavlja vsepovsod nebroj zadev, ki jih morajo proučevati baš tam, kjer so, narodni zastopniki iz vseh delov države. Nekateri od njih bodo sedaj prvič na viru za vso našo državno in narodno skupnost tako važnih problemov in jim bo to potovanje v veliki meri dalo za bodoče delovanje najkoristnejše pobude. Zelo pomembna pa je zadnja postaja potovanja naših parlamentarcev. Krf in otočič Vid sta bila torišči naše epopeje in tragedije. Junaki, ki so tu živeli, umirali in trpeli, so ves svoj čas sanjali o svobodni domovini ob morju in tudi smrtne muke jim je usoda lajšala s prividi svobodnega jugoslovenskega morja. Kakor na Kosovem. tako se je tudi na Krfu in Vidu, Otoku smrti, izkazalo, da je jugoslovenski rod tako močan, da se mu krste pretvarjajo v zibelke novega življenja in srečnejše bodočnosti. Na Krfu in na Otoku smrti je bila smrt silna In strašna. Premalo je bilo zemlje za njene žrtve. Premnoge je sprejelo v svoj nokoj večno morje in še šteti .jih niso -n ogli. Znano je samo to, da jih je na Vidu v januarju 1916 pomrlo dnevno Sofija, 8 maja. AA Jugoslovenski zunanji ministet g. Jevtič je odšel davi v spremstvu našega poslanika v Sofiji dr. Cincar-Markoviča in načelnika ministrstva dr. Martinca v zunanje ministrstvo, kjer ga je že čakal predsednik bolgarske vlade in zunanji minister g. Mušanov. Med obema zunanjima ministroma se je takoj pričela konferenca, ki so ji nekaj časa prisostvovali tudi jugoslovenski poslanik v Sofiji dr. Cincar-Markovič, načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva g. Martinac, bolgarski poslanik v Beogradu g. Kjuseivanov, pomočnik zunanjega ministra g. Radev in ravnatelj političnega oddelka g Pavlov. Konferenca je trajala od 10.30 do 13.30. Sklepna konferenca Jev-tiča in Mušanova je bila danes popoldne. Ob 20.05 je jugoslovenski zunanji minister odpotoval zopet v Beograd. Na kolodvoru so se poslovili od njega predsednik vlade g. Mušanov s člani vlade in višjimi državnimi uradniki, poslaniki držav Male antante. bolgarski in jugoslovenski poslanik v Beogradu odnosno v Sofiji, veliko število bolgarskih politikov in javnih delavcev, ki so g. Jevtiču izrazili svoje velike simpatije Z g. Jevtičem so odpotovali v Beograd tudi jugoslovenski novinarji, ki so ga spremljali na potu v bolgarsko prestolnico. Visoko odlikovanje g. Je vtiča Sofija, 8. maja AA. Na svečani večerji ki jo je priredil snoči predsednik bolgarske vlade g. Mušanov v »Union«-klubu. ie dvorni svetnik g Grujev sporočil g. Jev-tiu, da ga je kralj Boris odlikoval z velikim križem reda sv. Aleksandra. Visoko odlikovanje g. Jevtiča ie zbudilo veliko pozornost v sofijskih političnih krogih. V njem vidijo izraz posebne naklonjenosti kralja Borisa do jugoslovenskega zunanjega ministra, ker so to odlikovanje doslej podeljevali samo ministrskim predsednikom. Sofija, 8. maja AA. Za obisk jugoslovenskega zunanjega ministra Jevtiča vlada v vseh sofijskih političnih krogih ogromni« zanimanje. Listi poudarjajo, da bolgarska javmost dozdaj še nobenemu zunanjemu ministru ob njegovem prihodu v Sofijo ni posvetila toliko pozornosti in mu izkazala tolikšne simpatije, kakor ministru Jevtiču. Vsi 90 mnenja, da bo Imel sedanji obisk zgodovinske posledice za nadaljnje odno-*aje med Bolgarsko in Jugoslavijo. »Kambana« pravi med drugim: Skoraj četrt stoletja nismo imeli tesnej&ih stikov « našo zapadmo sosedo. Skoraj sto let je uaš narod preživel v megli in krvi. Komu so hasniile tolikšne človeške žrtve? Vse to je bilo v interesu drugih ln do tega je prišlo zato, ker so bili voditelji obeh bratskih nanodov nepojmljivo zaslepljeni. Veselimo se, da nas je sedaj obiskal kiot gost Bolgarske jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič. Naše veselje je tem večje, ker vemo o njem, da je Bolgarski posebno prijateljski naklonjen. Globoko smo prepričani, da sedanji obisk g. Jevtiča ne preko 150, v samem mesecu januarju okrog 500. Tudi tuga je bila velika na Krfu in na Vidu v mislih na domovino, teptano od sovražne premoči od vseh strani. Večja in silnejša od straSne smrti in tuge pa je bila na Krfu in na Vidu vera v pravico in svobodo. Na kraju silne smrti in tuge ter najsilnejše vere in ljubezni bodo zastopniki svobodnih Ju-goslovenov končali svoje važno io pomembno potovanje in kdor sploh veruje v moč srca in človečanstva, mora biti prepričan, da se bodo vsi s tega potovanja vrnili z najsvetejšo zaobljubo zveste in nesebične službe narodu in državi. Pri metropolitu Sofija, 8. maja. AA. J igoelovenski zunanji minister g. Bogoljub Jevtič je davi v spremstvu jugoslovenskega poslanika v Sofiji obiskal sofijskega mitropolita Štefana in ostal pri njem pol ure. Kosilo na dvoru Sofija. 8. maja. AA. Kralj Boris in kraljica Ivana sta priredila' danes na dvoru jugoslovanskemu zunanjemu ministru na čast kosilo, ki so mu prisostvovali tidi kraljevo spremstvo, predsednik bolgarske vlade e. Mušanov. predsednik sobranja g. Malinov. bolgarski poslanik v Beogradu g. Kjuseivanov, naš poslanik v Sofiji dr. Cinoar-Mar-kovič, načelnik ministrstva g. Martinac, šef kabineta g. Markovič in osebni tajnik Slavko Kojič. Kralj Aleksander poseti Sofijo Sofija, 8 maja. p. Ob priliki čajanke, ki jo je priredilo bolgarsko-jugoslovensko društvo v Sofiji je zunanji minister g. Jevtič izjavil uredniku sofijskega »Utra«. Štefanu Danevu, da se je z ministrskim predsednikom Mušanovom razgovarjal o vseh perečih vprašanjih. Naši odnošaji, je dejal jugoslovenski zunanji minister, so postali prisrčni, kar dokazuje že to da smo prišli v Sofijo. »Posebno pa sem zadovoljen, je nadaljeval, z avdijenco pri kralju Borisu. Korakati moramo naprej po poti k zbližanju. ki sta nam jo pokazala naša dva vladarja.« Na vprašanje, ali je s kraljem Borisom govoril tudi o posetu jugoslovenskega vladarja v Sofiji, je g. Jevtič odgovoril: »Razume se, tudi o tem smo govorili Toda Nj. Veličanstvi bosta sami določili datum poseta. Kralj Aleksander prispe v Sofijo junija ali septembra.« spada v okvir navadne uljujdmostl in zato upamo, da bodSlovo« pravi v svojem komentarju mProja< piše: Balkanski pakt je pakt miru in konsolidacije vsega Balkana. Eden od ustvariteijev pakta, jugoslovenski zunanji minister goso. Jevtič je bil včeraj v Sofiji sprejet tako prisrčno, da obstoji uipanj?, da se ne bosta gospodarsko in politično zbližali le Jugoslavija in Bolgarija, temveč, da bo Bolgarija nekega dne črpala tudi vse koristi, ki izhajajo iz balkanskega pakta. Jugoslovensko - bolgarsko zbližanje je prvi konkretni rezultat balkanskega pakta. Grčija je sedaj izbrala pravo pot. Prijateljsko zbližanje Jugoslavije napram Bolgariji kakor tudi odlici.a borba g. Jevtiča. da se doseže solidarnost vseh balkanskih narodov, bosta ustvarila davni sen. da se bodo vse balkanske držav?, ki so toliko navezane druga na drugo, strnile v močno gospodarsko in politično celino. Atene, 8. maja p Listi poročajo, da bo jugoslovenski zunanji minister g. Jevtič v kratkem posetil tudi Atene. Dober rezultat balkanskega pakta Pariz. 8. maia. č. »Journal« objavlja članek Sainta Bricea z naslovom »Dober zruJtat. balkanskega pakta«, v katerem pravi: Potreba, da ee razvijajo prijateljski odnošaji med J agoslavijo in Bolgarijo, kakor tudi oživlienje trgovinskih zvez, ju vrgla v ropotarnico prejšnje nesporazume. Med Jugoslavijo in Bolgarijo ne obstojajo nobfmi Itako resni problemi, da se na bi mogli polagoma popolnoma rešiti. To bi mnogo pripomoglo tudi h konsolidaciji razmer na Balkanu. Začetek je dober, prvi koraki storjeni Vsi sofijski listi naglašajo veliki pomen poseta g. Jevtiča in potrebo sporazuma z Jugoslavijo Sofijski sadovi Uradni komunike o praktičnih rezultatih dosedanjih pogajanj med Jugoslavijo in Bolgarsko Sofija. 8. maja. AA. O razgovorih predsednika bolgarski vlade in zunanjega ministra g. Mušanova in jugoslovenskega zunanjega ministra g. Jevtiča, ie bil izdan nocoj naslednji uradni komunike: Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister g. Nikola Mušanov in zunanji minister kraljevine Jugoslavije g. Bogoljub Jevtič sta nadaljevala v Sofiji svoje razgovore, začete v Beogradu meseca decembra 1933 pod srečnimi avspicijami sestanka med Nj. Vel. kraljem Bolgarom in Nj. Vel. kraljem Jugoslavije, v isti atmosferi zaupanja in prisrčnosti. Ugotovila sta popolno privrženost svojih držav delu miru in splošnega sporazuma. Glede vprašani, ki posebno zanimajo njuni državi, sta oba ministra naglasila s posebnim zadovoljstvom srečno izvajanje ukrepov, katerih načela sta postavila že o priliki svojega beograjskega sestanka. Dosežen je sporazum o železniških tarifah. Pravkar so v Beogradu razgovori bolgarskih in higoslovenskih delegatov in je upati, da bosta sklenjena trgovinski dogovor in veterinarska konvencija. S proučevanjem praktičnih ukrepov za poenostavljenje formalnosti pri potnih listih in za olajšanje zvez med obema narodoma ie utrta pot za zadovoljivo ureditev. Prav tako se bo brez odloga ustanovila komisija z delegati obeh držav, ki bo imela nalogo proučiti vprašanje razvoja in zboljšanja prometa, in pripraviti načrt dogovora o tej stvari. Oba ministra sta se med drugim sporazumela. da se bodo vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu ali ki bi kdaj v bodoče prišla med Bolgarijo in Jugoslavijo na dnevni red, uredila v duhu, ki bo okrepil iskreno prijateljstvo obeh narodov in jima zagotovil trajno ta plodno sodelovanje. Jevtič: Zadovoljen sem Na razgovorih v Sofiji je bila ustvarjena atmosfera popolnega medsebojnega zaupanja Sofija, 8. maja č. Jugoslovenski zunanji minister g. Bogoljub Jevtič je sprejel danes ob 17.40 v salonih jugoslovenskega poslaništva v navzočnosti več jugosloven-skih in inozemskSh novinarjev zastopnike bolgarskega tiska ln jim izavil: Odhajam iz bolgarske prestolnice z najl lepšimi vtisi. Prisrčni uradmi sprejem, kakor tudti pozornost, ki so mi jo izkazali sofijski meščani, dokazuje, kako močno se je razvila ideja zbližanja obeh narodov. Nj. Vel. kralj Boris mi je izkazal posebno čast, da me je sprejel v daljši avdienoi. Pažmja, ki Jo je Nj. Vel. kralj pokazal pri tej priliki napram moji osebi, me je globoko dirnila Popolnoma sem zadovoljen z razgovori, ki sem jih imel s predsednikom vlade Mušanovom in ostalimi bolgarskimi politiki in javnimi delavci. Vsa vprašanja, ki so bila pOkrenjena že v Beogradu, bodo skoraj na najboljši način rečena za obe državi. Sedaj hočem predvsem naglasiti, da je ustvarjena atmosfera popolnega medsebojnega zaupanja. Naše nadaljnje delo bodo vodile vzajemne In bratske potrebe in želja obeh držav, da se razvije čimbolj prisrčno sodelovanje med namL Zahvaljujem se vam kot sodelavcem za zbitiianje Jugoslavije in Bolgarije. Na mene morete vedmo računati ne samo v tre-notkih lojalnega sodelovanja Bolgarije in Jugoslavije, temveč tudi glede mednarodnega in balkanskega sodelovanja, želim, da se čimprej zopet vidimo, želim, da bi videli in sptozmali Jugoslavijo in delali na čim iskrenejšem našem sodelovanju«. Mušanov: Urejena bo cela vrsta konkretnih vprašanj Popoldne je sprejel novinarje g. Mušanov in jim izjavil: Vi ste bili včeraj in danes priče topline ln prisrčnosti, s katero smo sprejeli svojega odličnega gosta, jugoslovenskega zunanjega ministra g Jevtiča. želeli smo mu pokazati, kako zelo cenimo pripravljenost, s katero se je odzval na povabilo bolgarske vlade, da napravi uradni obisk naši prestolnici. Ta obisk Je prvi obisk po vojnah in v«! razumemo njegov veliki pomen. Na ta način je storjen velik korak na poti, ki sta jo naša vladarja r«črtata s svojimi nedavnimi sestanki Ta pot je pot Sporazuma in zbližanja. Po njej gremo tudi ml In bomo šli. ker mislimo, da le tako najbolje služimo interesom nagib narodov ln miru na Balk-n«. Tn •, m k i Jevtiča ne predstavlja samo novena in lepega načina srečne iz>pre-membe. nastale v teku leta dni v bolgar- sko-jugoslovenskjih odnošaiih, ki bo po mojem globokem prepričanju še bolj utrdila prijateljstvo med obema državama, temveč bo ta obisk imel tudi druge posledice, ker sva g. Jevtič in iaz porabila najine sestanke v to. da sva skrbno proučila celo vrsto konkretnih vprašani, ki čakajo ureditvi. Katera so ta vprašanja in do kakšnih rezultatov sva prišla, boste izvedeil iz uradnega komunikeja. Žele! bi dodati samo to, da visoko cenim te načelne uspehe in da še enkrat poudarim svojo radost n3d obiskom g. Jevtiča. Trgovinska pogajanja z Bolgarsko Beograd, 8. maja. p. Danes dopoldne so se pričela med jugoslovensko in bolgarsko trgovinsko delegacijo pogajanja za sklenitev novega trgovinskega sporazuma med obema državama. Ob 10.30 sta se zbrali obe delegaciji v kabinetu ministra za trgovino in industrijo. Jurija Demetroviča. Minister je člane delegacij prisrčno sprejel in jim želel najboljših uspehov. Zahvalil se mu je za pozdrav šef bolgarske delegacije načelnik konzularno gospodarskega oddelka pri bolgarskem zunanjem ministrstvu Dečko Karadjov. Obe delegaciji sta se nato sestali v slavnostni dvorani trgovinskega ministrstva. Pred pričetkom prve seje sta imela šefa obeh delegacij, načelnik Pilja in načelnik Karadjov prisrčna pozdravna govora. Pogajanja se bodo jutri nadaljevala Pogodba o obmejnem prometu z Albanijo Beograd, 8. maja. p. V zunanjem ministrstvu je bil danes podpisan protokol o obmejnem prometu med našo državo in kraljevino Albanijo. Teniško prvenstvo Avstrije Dunaj, 8 maja g. Na teniškem prvenstvu Avstrije sodeluje tudi reprezentativni igralec Kukuljevič iz Zagreba, medtem ko je Jugosloven Schafer, ki bi tudi moral nastopiti v zadnjem hipu odpovedal. Današnji rezultati v singlu gospodov so bili med drugimi naslednji: Kukuljevič : EHr-sztay 6:0 6:1. Metaxa : Brosch 4:6. 6:3 8:6, Artens : Wiedmann (Poljska 6:4, 6:2 Priprave za povratek Habsburžanov v Avstrijo Na komando od zgoraj proglašajo občine Otona Habs-burga za častnega občana — Začasni predsednik države naj postane nadvojvoda Evgen — Plačilo sedanjemu predsedniku Miklasu Dunaj, 6. maja. Od februarskega prevrata sem se /,elo mmože znamenja, ki dopuščajo domnevo, d-a se na Dunaju pripravljajo na vaposca-vitev habsburške vladarske hiše Pred tem «o bila Imenovanja Otona za častnega občana razum avstrijskih občin samo posamezni primeri, »dal pa Rkora.i ne mine dan, da ne bi v javnost prišlo nekaj takih (tnmenov. Diplom o častnem »očaasivu ima Oton že več ko tristo in na vsako orid«? m-di odtod, zato ne more biti dvoma, da bi bili tudri v Lon donu veseli in za do voli nji, ako bi se era Ibn Saudovih ujrpehov za.kliučila ter W n«ta! vcsi tamftai. do koder Je u«pel doslej. Iz teh perspektiv ;ma torej tudi konti:k: med Ibn Saudom in Jemenom večji pomen ter poseza v območje medmarodme politi ke. čeprav Je na prvi videz lojalna arabska zadeva Novi naši vojaški atašeji Beograd, 8 maja p. S kraljevim ukazom so bi!i na predlog vojnega ministra imenovani novi vojaški atašeji Par zu Londo nu Pragi Berlinu Bukarešti in Varšavi Za vojaškega atašpja v Franciji in Angliji » sedežem v Parizu je imenovan generaištab ni brigadni general Marko Mihajlovič. za atašeja na Češkoslovaškem in v Nemčiji, s sedežem v Pragi pešad'isk! nodoolkovntk za (»eneralštahne nosle ^ndriia Bogda ir-v:č 3ta ataseia v Romuniji in Pnliska. s «ede žem v Bukarešti pešadijslc: pndn.vkovnik za generaištabne posle Mirko Burja Odhod senatorjev in poslancev v Primorje in na Kri Beograd, 8. maja. AA. Danes ob 14.40 je odpotovala večja skupina senatorjev in narodnih poslancev pod vodstvom predsednika senata dr. Ljubomirja Tomašiča in predsednika Narodne skupščine dr. Koste Ku-manudija v Primorje in na Krf. Jutri zjutraj se pripeljejo na Sušak, nato se bodo a vkrcali na parnik »Prestolonaslednik eter«. Parlamentarci ostanejo na našem Primorju vse do 15. t. m., ko se odpeljejo iz Ulcinja na Kri. odnosno na Vido, kjer se bodo poklonili borcem, padlim za domovino. Obenem bo v poslopju kjer je nekoč zasedala srbska Narodna skup čina, spominska svečanost v spomin poslancem, k; so med vojno umrli v tujim Parnik «*e bo ustavi! v vseh pristaniščih ob obali, da bodo mogli prit senatorji in narodni poslan ci v neposreden stik s prebivalstvom in doznati njegove ?e!je in potrebe Na potovanju bo senstorje m poslance spremlja večja n čliskase«, 2 in pol Havasi, Lajos Steiner in Trevba 2 Sterk 1 in pol (1). Andrej Steiner 1 in pol Budimpešta, 8 maja g Šesto kolo mednarodnega šahovskega turnirja se je končalo takole: Griinfeld : Havassi po 23 potezi remis Andrej Steiner . Lajos. Steiner po 30. potezi renns. Flohr : El skases remis Tartakower proti Thomasu po 31 potezi remis Lihenthai proti I riedmannu remis. Rethy proti Stahlbergu po francoski obrambi remis. Dr Vidmar ; Sterk remis. Trevbal proti Pircu po 41 potezi remis Vse partije so torej končale neodločeno. Stanje po 6. kolu je naslednje: Rethy 4, Lilienthal. Flohr Vidmar. Friedmann. Pire 3 in pol, Thomas 3 (1). Tartakower. Griinfeld. Stahlberg. Eliskases 3 Havassi, L. Steiner. Trevbal 2 in pol Sterk 2 (1). E. Steiner 2. V sedmem kolu s»e bodo srečali; Thomas : Grunfeid, L Steiner - Tartako-wer. Stahlberg : E. Steiner Sterk : Rethy. Eliskases : Vidmar. Pire ; Flohr Fned mann : Trevbal General Kondilis v avdienci pri Kemalu paši Ankara. 8. maja AA. Pre^ednik rep ih'i-ke je občinska organizacij« obračala do niega Zahvalo za pomoč in podporo ie izrekel predsednik tudi g. ministru Puclju ter izrazil željo, da bi g. minister čimprej popolnoma okreval. Enako se je predsednik tonlo zahvalil domačemu poslancu Pre-koršku. Predsednik je nato pozdravi! za-stopn;ke sosedn:b organizacij. Celje — okolica ?fl'ec Voin:k Gotovlje. Višnja v!ago in bi se izdatki ne mogli kriti z rednimi dohodki. Resno pa se mora začeti s pripravami Za sresko organizacijo JNS je poročal njen predsednik g dr. Senčar. ki je orisal delovanje organ;zacije in govoril tudi o splošni politični situaciji Pri tem se je dotaknil tudi hujskanja bojevnikov ki na -vojih shodih vePko kričijo, še več pa obljubljajo. vendar pa « svojo barvo ne pri de jo na dan. odnosno da bi prišli pri raznih obdolžitvah z imeni na dan Ob splošnem odobravanju je ostro obsodil tako de-magoško nastopanje. k> zlasti Slovencem prinaša samo škodo in nesrečo. Po končanih poročilih se je razvila živahna debata, v kateri toni-ki, hromatiki ali četrttoniki. Ostali skladatelji tsea večera se krčevito drže tega sistema. v kolikor so si ga prisvojili. Prepričevalen te za one, ki se iz neutrjemosti svoje glasbene naobrazbe in zdravega instinkta ne drznejo nezadovoljivo izražati. Za ostalo manjšino (ki pa je v resnici večina, ker spada k nji nezavedno tudi pravkar omenjena grupa) pa je to smer bolj ali manj naivnih poizkusov — poskusov z glasbo in s poslušalci. Ni čida. da pri tej smeri najbolj vžgeio poslušalce dela z vzdevkom »Scherzo«, kajti je to res prilika, da ee vsak lahko brez zamere od srca nasmeje. In tudi opazka o desetminutnem >oddihu< ni bila brez soli. Javila je poleg odmora tudi pripravljenost pobornikov, da se sami norčujejo iz lastnih skladb, odnosno njih učinkov. Po odpovedi tematike, ritmike. dinamike, agogike in arhitektonike, v zvezi z opuščanjem vsakršnega prednašanja. ki bi imelo količkaj vezi s ču-vstvi in čutili, je prispela ta glasba do prvega instrimenta, ki ga poznajo najprimitivnejši narodi, do bobna. Potem postane vseeno, katerega instrumenta ee poslužuješ* v vsakem primeru tolčeš po njem, kar ti da gotovo zadoščenje. Važno je le, da tolčeš vztrajno in mestoma presenetljivo, mestoma pa tudi dolgočasno, kajti na vse mora biti poslušalec pripravljen. Ne dvomim: ta glasba je prišla do bobna, pa bo prišla kmalu tudi na boben. L. M. S. „Konflikt« v Celju Ob poslovilni predstavi reiiserja M. Košiča. Če bi me kdo vprašal, koliko imamo Slovenci velikih mest, bi mu odvrnil: tri Ljubljano. Maribor, Celje. In če bi me vprašal še, koliko imamo gledališč, bi mi odvrnil: tri — v Ljubljani. Mariboru, Celju. Noben^ea dvoma namreč ni, da se delo celj-skeca Mestnega gledališča, kolikor morem to presoditi po uprizoritvi Atetoergovega »Kcnfliktac v režiji Milana Košiča in z Gradišnikom in Turkovo v glavnih vlogah, tako uspešno približuje umetniškemu nivoju resnega krnit lmega teatra. da bi smelo biti deležno od strani vse naše javnosti mnogo večje pozornosti in spoštovanja kakor ga je doslej. Dr. Max Alsberg ie pisatelj tistega intimno - človeškega značaja, ki je v nemški literaturi predhitlerjevske dobe talko pogost. Njegov »Konflikte razgrebe o vprašanja ljubezni in vesti, o vprašanju, do katere meje sme mati v svoji Ijubeini do sina, in o vprašanju, do kasn mora advokat v obrambi človeka in njegove sproščene rasti. Resnično je, da ie pisateljev odgovor na vprašanja, ki jih je zastavil v svojem delu, malo prebled nasproti jasni ostrini, s katero jih zastavlja. Toda drama je v resnici človeško globoka in id?joo zanimiva, in da jo je eelj-sko gledališče stavilo na svoj repertoar, js s tem samo dokumentiralo svojo voljo po duhovno, življenjsko resnem delu, po kafre-reoi se to gledališče visoko oddaljije od vseh naših diletantekih odrov. Režiser K o š i č j? dramo pripravil za oder z vso skrbnostjo in z vso poglobitvijo, ki je potrebna, da tihe lepote in dramatične manifeftfacije, med katerimi se preliva de-janie drame, ne obvisijo na togem, grobem kakapu. ki karakterizira skromni uspeh di-letantskega napora. Njegova režija očibuje močnega, inteligentnega oblikovalca, ki zna posvetiti pravo pozornost vsem dramatsko važnim detajlom in da pri tem ne pozabi zgraditi iz celote zaključeno enoto. Prav tako kakor človeka in njegov izraz, pa KošiČ z varno roko obvladuje vso materialno tehniko odra in občudovanja vredna je bila izgradnja estetsko lepe, smiselno izbrane scene, za katero js osnutke napravil Drage Hojker, kakor tudi lučni efekti. S tako do-gnano, umetniško poglobljeno režijo bi Ko-šič lahko '»prt v vsakem umetniškem gledališču. Uspeha refije pa ee seveda stati ob stra- »JUTRO« št. 104 4 Sreda, ft. V. 1934 =u LIANE HAID — VIKTOR DE KOWA — PAUL KEMP V VELIKI BOLVAHY-OPERETI DVOREC NA JUGU PETJE — VESELJE — SMEH — ZABAVA SO ELEMENTI TE OPERETE. Predstave ob 4., 7 Vi ln 9y4 uri ELITNI KINO MATICA, telefon 21-24 Domač« vesti ♦ Oblek bolgarskih zdravnikov. V Niiš je prispela skupina 25 bolgarskih adravni-kov, M jih vodi znani organizator zdravstvene službe dr. Ivan Balkanski. EksKur-zisti so večinoma okrožni zdravniki in člani raznih socialnih ustanov. Na niški postaji so goste sprejeli mestni in okoli-šiki zdravniki pod vodstvom načelnika zdravstvenega oddelka banske uprave in predsednika zdravniške zbornice. Gostje ao se po kratkem odmoru podali na izlet V okolico, ogledali pa so si tudi higienski zavod in državno bolnišnico. Obiskali bodo tudi Nišao banjo, potem pa bodo Po programu svoje ekskurzije nadaljevali pot v Sikoplje. ♦ Polovična, pdnosno četrtlnska vožnja za prvi jugoslovenski protituberkulozni kongres. Ministrstvo za promet je dovolilo vsem udeležencem I. jugoslovenskega proti tu b erkui ozm e g a Kongresa polovično voizmino, državnim nameščencem z modro legitimacijo pa četrtinslko voznim«. Vsak udeleženec kupi pri odihodiu v Ljubljano celo vozno karto (državni uradniki polovično) in se vozi pri vrnitvi brezplačno. Pri nakupu voznega listka mora predložiti železniški blagajni legitimacijo kongresne pisarne zaradi žigosanja. Na tej legitimaciji potrdi tudi kongresna pisarna udeležbo na kongresu. Vabimo na kongres vso javnost, prosimo, da se udeleže kongresa tudi socialno-politični delavci, dobrodelna in humanitarna društva in vsi, iki se zanimajo za pereča vprašanja pobijanja tuberkuloze. Vse informacije zaradi kongresa se dobe v kongresni pisarni, Ljubljana, Miklošičeva c. 20, »I. Slavni komik Stanley Lupino v veseli opereti Vesele noči brez spanja Smeh, zabava, petje, balet in godba ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4.. 7. in 9 Oene 4.50 iti 6.50. milil mmmmumifmmmmmmmmnt * Odbor za postavitev spomenika skladateljem Ipavcem v Sv. Juriju pri Celju naznanja vsej slovenski javnosti, da sta prevzela pokroviteljstvo za postavitev spomenika skladateljem Ipavcem g. msgr. Janko Barle, direktor nadškofijske pisarne v Zagrebu, znani strokovnjak na glasbenem polju ter biograf in najboljši poznavalec pokojnih Iipavcev, in pomočnik bana dravske banovine g. dr. Otanar Pirk-majer. častni občan občine Sv. Jurij, ter s tem podprla to častno vsenarodno manifestacijo. Te dni si je ogledal g. arh. F. Tomažič v Sv. Juriju natančno rojstni kraj blagopokojndh velmož ter že določil najprimernejši prostor za postavitev spomenika na trgu pred cerkvijo in se idejni načrt spomenika že izdeluje. Dne 13. t m. bo Ipavčeva pevska župa odkrila spominsko ploščo bratoma dr. Benjaminu in Gustavu Ipavcu na njuni rojstni hiši v Sv. Juriju in bo ob tej priliki tudi že blagoslovljen temeljni kamen za spomenik. Odbor prosi in poziva vso slovensko javnost, da podnre to vsenarodno kulturno akcijo in prispeva solikor mogoče ter s tem omogoči, da bo spomenik tak, kaJkršnega Ipavci. k1 so se tako odlikovali in ustvarili tako pomembna dela, zaslužijo. Prispevki naj se pošljejo na Kmečko hraniil-nioo in posojilnico v Sv. Juriju pri Celju, ček. rač. št. 11.552, za odbor * Trboveljski slavčki v Beogradu. V torek zvečer so v dvorani Kolarčeve ustanove nastopili mali trboveljski pevci in je ibil prirejen ta koncert v korist rodibin rudarskih žrtev v Kaknju. Torkova »Politika« je napovedala ta koncert z daljšim člankom, ki ima naslov »Trboveljski slavček, eden najboljših otroških pev-SKih zborov na svetu, bo drevi nastopil v Beogradu«. Članku je priključena tudii slika dirigenta g. Avgusta šuligoja. ♦ SJSU napredna družina »Sloge« bo danes in jutri v Celju proslavljala svojo 151etnico s svečanim kongresom. Drevi ob 20. bo svečana akademija v zgornjih prostorih Narodnega doma. Kongres bo jutri dopoldne v mali dvorani Celjskega doma, popoldne pa bodo tekme v odbojki na dvorišču mestne narodne šole. Tekmovala bodo moštva iz Kranja, Ljubljane, Maribora in Celja. S tem bo naša nacionalna mladina pokazala svoje delo. ♦ Ob smrti spoštovanega Nimroda. Litijski lovci so v prav lepem številu spremili na zadnji poti svojega odličnega lov- skega druga in prijatelja Florijana Ko-kalja. Lovec Florijan, pod tem imenom so poznali odličnega lovskega strokovnjaka izeleni bratje sirom banovine, se je rodil leta 1869. v Dolgi nogi v kresnišiki fari. Nad 25 let je bil v lovski službi pri uglednem grbinskem graščaku g. Strzel-bi. Letošnjo pomlad pa je pričel bolehati in je stopil v pokoj, še pred meseci si je zgradil na meji Litije in Grbina lastno hišico. Florijan in vsi njegovi prijatelji so menili, da ga bo ozdravila pomlad. Pa se je steklo drugače. Florijan je moral v Ijulbdjansko bolnišnico. Iz nje se ni vrnil več v ljubljeno Litijo. Zdaj spi zaslužni Nimrod za večno na ljubljanskem polju. Pokojniku bodi sladak večni sen, njegovim preostalim pa naše iskreno sožalje. ♦ Nov grob. V Bruni vasi je umrla posestnica gospa Frančiška Borštnarjeva, stara 76 let. Danes ob 15. jo bodo pokopali na pokopališču v Mokronogu. Poktoj-mi blag spomin, žalujočim Iskreno sožalje. ♦ Važna pridobite r Siska. V nedeljo je bil na slovesen način izročen prometu nov most preko reke Kolpe pri Sisku. Stroški za zgradbo velikega modernega mostu eo znašali blizu 31 milijonov dinarjev in je starodavni Sisek z novim mostom mnogo pridobil ne samo v gospodarskem, temveč tudi v kulturnem pogledu. Most eo gradili 9 let. ♦ Najboljša zveza med Beogradom in Splitom. Na progi Oku gani—Split bo 15. t. m. otvorjena ekepreena avtobusna zveza. Avtobusi bodo vsak dam odhajali iz Splita, naslednji dan pa s? bodo vračali iz Okučan. Proga vodi preko Livna in Banjaluke ter ima priključek na vlake Beograd—Zagreb. Tako je ta avtobusna proga najboljša zveza med Beogradom in Splitom. ♦ Biševska modra votlina. Letos bodo proslavljali v Komiži 501etnico odkritja znamenite votline, ki jo imenujejo biševska modra votlina ali pa tudi briljant Jadranskega morja. Zanimiva votlina, polna prekrasnih kapnikov, ji? bila odkrita od naših ribičev že davno, temeljito pa io je pregledal in opozoril na nio javnost dunajski akademski slikar baron Ramsonet pred 50 leti. Njegovi opisi so privabili v Komižo mnogo tujcev. Olepševalno društvo v Komiži ee je obrnilo sedaj na Jadransko stražo, da bi se letos oroslavila 501etnica odkritja jame. ♦ Ohridsko pristanišče Je sedaj dovršeno po dve in pol letnem delu. Pristanišče so s stroški od 900.000 Din zgTadili ln uredili zaradi tega, ker bo na Ohridskem jezeru uvedena redma prometna služba. Ureditev ohridskega pristanišča je bila na programu prometnega ministrstva, ki bo osflrribelo vse pristaniške ln druge naprave na vseh plovnih rekah in jezerih Ohridsko jezero je zelo važno trudi v turističnem pogledu, z ureditvijo nristanlšča pa so hiteli tudi zaradi tega. ker se bo. kakor znano, letos vršil v naši državi limmološkl kongres in bodo udeleženci '.z mnogih tujih držav posetiH tudi Ohrid hi Ohridsko jezero. ♦ Krvav obračun med važčanl dveh bosanskih vasi. V bihačkem srezu je 2e staro sovraštvo med vasicama Brkičl ln Gr-muše. V prvi vasi so večinoma muslimani, v drugi pa pravoslavni prebivali. Br-kičani posebno zamerijo sosedom, ker jih motijo ob raznih velikih praznikih, vozeč s hru/pom in krikom skozi njihovo vas Glavno pot skozi vas so za sosede spT"»h zaprli ter odredili, naj se vrši ves promet po cesti, k1 vodi kraj vasi Te dni pa so se sejimarji iz Grmu še spet ponoči vozi Id skozi Brkiče ln ker so bili vdmjeml. so povzročali precej h run a Neki Brsiča-ni so jih zaradi tega ustavili na pot.1 in kmalu se je razvila prava bitka, v kateri je eden iziguibil življenje, osem od obeh strani pa je hudo. šest pa laže ranjenih. O tej krvavi vašfki bitki vodijo sedaj orožniki preiskavo ♦ Mnogo poznejših očitkov Bi prihranite, če pravočasno otroke privadite na redno nego zob in ust z Odolom, kil ga priporočajo zdravniki ln ki pomeni tudi izvor zdravja in veselja v otroškem življenju. ♦ Blnkioštnl dvodnevni avtobusni Izlet v Logarsko dolino, toplice Dobrno in Rogaško Slatino. Prijave pošljite na avto-podjetje I. Goričan, Tržič. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Relch, 1400 Din Vas stane 20-dnevno zdravljenje v Radencih (maj, junij, september). V pavšalu je stanovanje, hrana (dijetna ali navadna), kopanje, dva zdravniška pregleda (Rontgen, analiza seči), vključno vse takse. V maju uživate na povratku 75% popust na železnici, sicer pa 50%. Uspešno zdravljenje srca, ledvic, kamenčkov, jeter, želodca, pri vseh motnjah zas tajanj a sečne kisline, gihta, starosti, prezgodnjega staranja in notranjih žlez. Zahtevajte kopališčne prospekte! 88 Slatina Radenci, Slovenija Iz Ljubljane Na Materinskem dnevu, ki se bo vršil v soboto 12. t m. v unionskl dvorani, se izvaja spored, kd obstoja iz dveh delta v: Najprej govori uvodno besedo o naši materi ga. Marija Vera. Nato so nastopi mladine, in sicer prva govori pozdrav materi, ki ga je napisala ga. prof. Cernejeva, mala Pirkmajerjeva Marjetica, zatem so 4 rajalmfi nastopa otrok iz šole ge. Delakove, in sicer: Vojak in punčka, Koza ček, Španski ples, Glasbena groteska. Konec I. dela nastopi šolska orkester Glasbene matice pod vodstvom prof. Karla Jeraja in zaigra Janačkovo malo suito ter Bartokiov »Romunski ples« V H. delu zapoje ga. Mara Marčeceva najprej tri pesmi, zatem pa dve pesmd g. Marčec Štefan. Slovensfd vokalni kvintet zapoje Maškovo »Pri aibeli« in Hajd-rihovo »Siroto« s solom, katerega poje ga. Marčeceva. Gospod in gospa Marčec zapojeta nato dvospev Micaele In Dona Josea iz opere »Carmen«. Sklepno točko ima pevski zbor Glasbene Matice, ki zapoje 3 Sattmerjeve ženske zbore: »Dedek Krim«, »Gorska pripovedka« in »Kapelica« pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Pri klavirju je gdč. Silva Hrašo-vec. Spored Je zelo pester in zanimiv. Z ozirom na dobrodelni namen prireditve vabimo k številnemu posetu. Predproda-ja bo v knjigarni Glasbene Matice. £ Aoktc jm&Uti VUK litvu, MoltvC in VIIpUfttvU ift/M, iiUjtc „$uj*tdj*<< Za 132 dinarjev, ki jih lahko plačate v mesečnih obrokih, dobite 12 številk »Prijatelja« in 11 povesti. Pišite dopisnico upravi, Dalmatinova ulica 10, pa dobite en izvod brezplačno na ogled. u— Smetanov večer državnega konser-vatorlja bo v petek 11. t m. ob 20. v Pil- hanmonični dvorani. Najprej govori o Smetani prof. Marijan Lipovšek, nato se izvajajo izključno le njegove ssladbe, in sicer: češki plesi, arije iz Libuše tn Da-libora, »Iz moje domovine« za violino in klavir, Salonske pollke za klavir, iz oikla »Večernih pesmi« za glas Ln klavir, »(Slavnost češklih kmetov« za klavir, arija Marinke iz »Prodane neveste« 'n tla-viirski trio. Vstopnina Je na podlagi sporeda, ki stane za sedeže 5 Din, za stojišča pa S Din. Dobi se v predprodaji v knjigami Glasbene MaHce. DANES OB 20. URI VSI V UNIONSKO DVORANO na 4526 mladinski koncert glasbene šole iz Kranja. Današnji mladinski koncert v unionskl dvorani. Danes nastopi v veliki umdonskd dvorani mladinski zbor in orkester Glasbene šole iz Kranja. Vseh sodelujočih je 80, ki izvajajo pod vodstvom dirigenta g. Albina Fakana Izključno le Adamičeve SKladfoe. Naj/prej zapojo 5 narodnih v njegovi harmonizaciji, nato izvajajo suito za šolski orkester v 10 delih, posamezne dele vežejo ljubke dekla-macdje Sklepno točko pa tvorita 2 najnovejši Adamičevi ssladbi, kd sta bili napisani ravno za kranjski mladinski zbor in šolski orkester, ln sicer »Bajka« ter »Kresnice«. To sta dve kantati za mladinski zbor, govorni zbor, deklamacije s sipremljevanjem orkestra. Kranjska Glasbena šola je ta spored prvič izvajala minuli teden v Kranju z največjim uspe bom ln ob največjem navdušenju občin-stva. Popoldanski koncert, ki začne točno ob 16. Je namenjen predvsem šolski mladini. Sedeži po 5 in 3 Din, stojišča Po 2 Din, zvečer ob 20. pa bo izvajanje za odrasle. Sedežd so od 6 do 15 Din, stojišča pa po 3 Din. PredpTodaja bo v knjigarni Glasbene Matice. Vabimo k števil- nemu posetu, predvaem opozarjamo na oba nastopa starše, da pripeljejo Diadl-ao. u— Glavni turnir L&K. v nadaljevanja prekinjenih partij ja premagal Furfaal M. Vidmarja. MIlan Kranjca, Sikošek Ga- brovška. V VI. kolu je C. Vidimar premagal Furlanija, Gabrovšek Mareka, SI-košek Laagerja, Kranjec Tavčarja, partija Sorli-M. Vidimar je bila preložena, re-mdzdrala sta Oibic in Preinfalk. V VE. kolu je Marek porazil Loagerja, Preinfalk Kranjca, Furlanri Tavčarja, Ciblc SI-koSka, Sorli C. Vidmarja, remls Je bila partija Vidma r-Gabrovšek, V naslednjem kolu je C. Vidmar premagal Gabrovška, M. Vidimar Longerja, Cibdc Kranjca, sor-Id Tavčarja, Furlani Preinfalka, Marefc Je remizlral s Sisoškoni. V II. kolu prekinjenih partij je premagal šorll Gabrovška. V IX. kolu je Furlani premagal Kranjca, Preinfalk Sorlija, Gabrovšek Tavčarja. Ostale partije so bile prekanjene. Milan Vidimar ima dobljeno pozicijo s Sikofckom, remls pa bosta najbrže partiji Marek-Oibic in Ciril Vidmar-Lon-ger. Stanje po IX. kolu: Furland 7, šorll 5i/t (1). Milan Vidimar 5 (2), Sikošek 5 (1), Cibic 4i/t (1), Gabrovšek, Preinfalk 4»/«, Lomger 4 (1), Ciril Vidmar 3V« d). Marek 3 (1), Tavčar 2. Kranjec H/»- u— Z današnjim dnem pričnejo ZKD predstave, ka hočejo predvsem poučdti naše ljudd, kašo grozna Ln huda sovražnica človeštva je tuberkuloza. Na te predstav« posebno opozarjamo starše ln do-raščajočo mladino. Na programu Je pa tudi precej prav lepih šal in kratek Cilan nas popelje za pol ure v božansko lepe pokrajine našega zmanega zdravilišča. Prva predstava danes ob pol 3. v prostorih Elitnega kina Matice. Cene običajne. Dolžnost vsakega Je, da se teh predstav udeleži. Posebno zanimiv bo film »Boj ee sape In roee«. Ta film nam nazorno pokaže, kaj naj storimo, da se ne prehladiimo in da nas ne zateče bolezen. u— Paul Kemp, ta znani hi mtočno priljubljeni komdk nas fie vedno zabava v prekrasnd Bolvaryjevd opereti »Dvorec na jugu«. Liane Haid ln Viktor de Kowa sta v tem filmu tako ljubka in privlačna, da nas nehote potegneta za seboj. Godibe, kakršna Je v tem filmu, 2e dolgo nismo slišali. To Je res nekaka simfondja morja. Film Je bil po večini posnet na našem Jadranu, Ln sicer od Splita do Boke Ko-torske. Film je kakor nalašč za te čase. Ptoln Je lahke melodioztne glasbe ln ne-nadkriljlvega humorja. V najkrajšem Času se nam obeta prekrasen film iz vojne. Ta film je eden največjih ljubavnih in vojmdh filmov sedanjosti. V filmu nastopa zmani filmski zvezdnik Adolf Meu-Jou, njegova partnerica pa je ljubka in nam že dobro anana Helena Hayes. Dejanje se vrši na soški fronti. Ta film Je svoječasmo Italija prepovedala. Film pride na program Elitnega kina Matice že v petes. u— V »Pleeu v 8avoyu« poje v četrtek 10. t m. ga. Zlata Gavellova in ne gdč. Drazovičeva, kakor je bilo prvotno Jav-ljeno, ker Je v Zagrebu zadržana. Poleg ge. Gavellove nastopdjo v glavnih vlogrih g. Gostič, gdč. Smerkoljeva in g. Pečete. G. Zupaa nastopi zopet po daljšem presledku kot sluga Arhibald. V vlogi Cele-stina, ki Jo Je doslej igral g. Gradič, pa nastopi prvič g. Magolič. Dirigira gosp. štribof Cene so znižane. u— Skioptlčno predavanje »O lepotah Koroške« priredi omladlina Narodne odbrane drevi ob 20. v predavalnici na realki. Predavatelj g. Vladimir Puc bo med zanimivim predavanjem pokazal nad 100 skiopttčnih slik. Vljudno vabljeni vsi! Vstopnine nI! Odbor. u— Sestanek naprednih akademskih starešin bo v petek 11. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji »Zvezdi«. Med drugimi bo poročal tudd g. minister n- r. dr. Albert Kramer. Zelo važno! Prosimo, da se napredni akad. starešine zborovanja udeleže v ffim večjem številu Posebna vabila se to pot ne bo pošiljala. Tajništvo. u— Z mladinsko spevoigro »Punčke živi« z godbo in plesi v treh dejanjih se bo predstavil mladlnskd oder društva »Tabor« na vnebohod, 10. t. m. ob 4. popoldne na šentjakobskem odiru v Mestnem domu. Vstopnina najnižja Starši, priveddte svoje otroke. u— Redni mesečni sestanek Zveze akad Izobraženih žen se bo vršil drevi ob 20.30 v kleti kavarne Emone. Razgovor o redukciji plač. Pridite polmoštevil-nol u— Otvoritve strelišča v Polju v nedeljo se Je udeležila tudfl četa viteške sekcije Narodne odbrane. u— Samarjanke In samarjanl Rdečega križa, ki jih ne veže služibena dolžnost, se vabdjo, da se ob priliki proti tuberkuloznega kongresa udeležijo predavanj, ln sicer v petek 11. t m. od 15. do 17., v soboto 12. t. m. od pol 9. do pol 12. T dvorani Delavske zbornice. Načelstvo. u— Zveza zidarjev, tesarjev In gradbenih delavcev v Ljubljani vabd delavce vseh strok na javni shod, ki se bo vršil v četrtek 10. t m ob pol 10. dopoldne v dvorana Delavske zfoomice na MikloSiče- Doramad — to sreča je v ni igralci, s kakršnimi mora biti delati resnično veseli'?. Težišče igre je prav za orav v lilej odvetnika dr Bohlana, fanatika resnice, pravice in ljubezni do človeka, ki ga je igral Gradišnik. Gradišnik je igralec izrednega daru in velike inteligence. Ob njegovi igri sem se domislil, v čem tiči skrivnost velikih karijer. ki jih pri filmu, posebej še pri sodobnem ruskem filmu, tako pogostokrat dožive ljudje, ki pridejo na sceno neposredno iz življenja: glasovno, mimično, po vsem svojem zunanjem liku je ta ieralec od narave zadosti bogat, da lahko na odri podaia živega, nepotvor}emi?ga človeka. kakršen je on sam, in da lahko samega sebe ponavlja s tisto suvereno pravico, ki je dana resničnim, od boga izvoljenim igralcem.. Zato je bil njegov odvetnik dr. Bohlen. kakor bi ga posnel naravnost iz življenja, lep in globok, kakor si ga je zamislil veliki odvetnik č!ov?ka dr. Alsberg eam. — Turkova je kot Kristina Kiihne. nesrerna žena zapitega trgovskega bogataša in presrečna mati mladega glasbenega talenta, odigrala podobo žene. ki je vel;ka v svoji ubiti bolesti in majhna, premaihna v iskanju svoje odrešitve Turkova je igralka redke dragocenosti. Njena pojava, njen srlas. njen smisel za mnogo!ikost človeškega izraza ?o nsnosabliaio za odrsko oblikovalko velikega formata. Prizor brezupno onemogle. zadnšene izoovedi v sobi preiskovalnega sodnika ie bil kar maihn« mojstrovi na. Košič kot njen sin Krištof, je bil v izrazu igralsko dovršen. Njegova maska pa hila na Škodo predaleč odmaknjena od predstave o sedemnajstletnem dečku in ie preveč razbijala iluzijo. Krepko, realistično figuro samo - trgovca Linsmayerja j? podal Pere, Schmittbalsa, njegovega prokurista. pravnega izvedenca in trgovsko fanatičnega podpihovalca, je dc neposredno žive vernosti izoblikoval Dobo-višek. Majh jn biserček v celotni uprizoritvi je bila Liza Svetkove, ki kaže svetel, elementaren, še nepotvorjin in bogat talent. Z lXYZ«, katere premiera j5^94.1&9 Din promet. Pri &6 realltetah je bilo aprila tebriaano ma Din posojil, zaznamovani h Pa je bilo 15 Izročilnih pogodb za 722.C20 Din, dalje 25 dedščln za skupno vrne to 142.0&6 Din. Vrstni red Je bil aprila za, anamovan pri IS poeeetvih za vsoto 5.110.000 Din. imtabtiUraao pa Je b&o pr! 57 zemljiščih mesta ln okolice sfetr aj 2,737-372 Din na raznih posojilih in hlpo-teftnih kreditih. Kavarna »Central" Odprta celo noč danes, jutri na Vnebohod ter vsako soboto ln nedeljo. Igra vsak večer prvovrstna damska kapela. u— Po neprevidnosti bc j9 ©betreliJ, Posestnik Jože Hiti iz Osredka pri Begunjah se je nahajal predvčerajšnjim ud polju. S seboj je imel slučajno tudi »trel-no orožje, ki ga je vzel v roke in es po neprevidnosti ustrelil v levo ramo. _ Spletnega hlapca Petra Zela ia BredoeeJj "jo včeraj dopoldne branil konj in mu razV-iU čeljust. — Dohodaretveni paznik AvgW. Tavzee, stanujoč v Lončarski stezi, Je doma na vrtu padel z drevesa in dobil poo-cej hude notranje poškodlbe. u— Hudobna poškodba. Te dai poaoč: so preplezali neznani surovežd vrtno ograjo pri hiši št 8 v GraMovičevi ulici. Divjaki so se zakadtM na grede ln med drevesca ter polomili veliko vrtnega grmičevja. Lastnica tan*! nad 800 Din kode. Iz Celja e—Velike pevske siavnosti v Celju. Celjsko pevsko društvo bo priredilo ob svoji 401etnici od 10. do 13. t. m. velike pevske siavnosti v Celju, združene z odkritjem spominske plošče bratom Ipavcem v St. Juriju ob juž. žel. Spored siavnosti je na-slednji: v četrtek 10. t. m. ob 17. zapoje CPD na okoliškem pokopališču tn poloti venec v počastitev spomina umrlih članov, dobrotnikov ln prijateljev. V petek 11. t. m. ob 20.30 bo pred mestnim magistratom podokni^a pokroviteljici prireditve meetni občini celjski, ob 21. pa podoknica kumici prapora CPD ge. Adeli Dečkovi pred vilo »Livado« na Mariborski cesti v Gabecjn; istočasno bo gorel kres na Starem gTadu'. V soboto 12. t. m. ob 20.30 bo v veliki dvorani Celjskega doma slavnostni koncert 90-članskega mešanega zbora CPD. Spored koncerta skuša podati pregled naše zborovske produkcije v zadnjih desetletjih. Častno so zastopani tudi celjski skladatelji. Vstopnice za slavnostni koncert se dobijo v knjigarni K. Goričarja vdove. V nedeljo 13. t. m. zjutraj se odpeljeta Celjsko pevsko društvo in »Oljka« v 6t. Jurij ob Juž. žel. k odkritju spominske plošče bratom Ipavcem; pri odkritju bodo peli združeni moški pevski zbori Ipavčeve župa JPS. Ob 11.13 se vrnejo vsi pevci ln ostali udeleženci v Celje ter se podajo v Narodni dom, kjer bo ob 11.30 slavnostno zborovanje CPD. Ob 16. se začne v veliki dvorani Celjskega doma župni koncert Ipavčeva župe JPS. Sodelovalo bo sedem pevskih zborov iz Maribora in okolice ter po en zbor lz Ptuja, Slovenske Bistrice, Poljčan ln Slovenjgradca. Vsak zbor nastopi posebej, skupno pa zapojo moški zbori tri in mešani zbori dve pesmi. Nastopilo bo okrog 500 pevcev in pevk. Tako velikega števila pevcev Celje še ni slišalo. Vstopnice za župnl koncert se dobijo v knjigarni »Domovini« na Kralja Petra cesti. Vožnja po železnici je za vse udeležence iz v?e države do Celja, odnosno do št. Jurija ob Juž. žel. polovična. Legitimacije se dobijo pri »Putniku« nasproti kolodvora v Celju ln pri Celjskem pevskem društvu. Legiti- »Zivljenje in gret« priobčuje v najnovejši številki med drnugim konec članke »Filozofija tehnike«, ki interesantoo pretresa danes pereč? vprašanje o odnosu med tehniko in človekom, potem nadaljevanje razprave dr. Maksa Krem žar je o evgeniki, potopis F. Slovmika »Po južni Ameriki«, nadaljevani? dr. Travnerja razprave »Kuga na Slovenskem« in novel« Rjdolfa Kresala »MLdio cvetoče jablane«. Vmes so jezikoslovne beležke iz peresa dr. Debeljaka, beležka o Raoulu Pouchomu, članek »Slovenski izum za preprečenje trčenja vlakov«. Obilo drugega zanimivega gradiva s številnimi ilustracijami (meri njimi Pirnatova risba »Mlada mati«) izpopolnjuj? prej navedemo vse- bino v vsebinsko lepo zaokroženo številko. Toplo priporočamo! Uspeh Pie in pina Mlak ari a v ZUriehu. Plesna dvojica Pia in Pino Mlakar, ki sta v zadnjem času z izrednim usoehom nastopala v Beogradu, sta bila oovabljena v Zfl-rich, kjer sta te dni gostovala za angažman V »Neue Zfiricher Zeitung« z dne 7. t m. J? izšla zelo ugodna ocena, ki predvsem poudarja zapadnoevropsko in sodobno usmerjenost oboiice jmgoslov. umetnikov. Poročevalec sklepa: »Po skušnji, ki smo jo videli, moremo angažman simpatično sveže, od snobizma nemokvarjene plesne dvojice samo priporočati. Ta dvoiica u tesne obrniti delo našega baleta na nova pota.« Matineja v zfiriškem gledališču se f? vršila pred polno hi$o. »JUTRO« St. 104 S Sreda, 9. V. 1934 Sestra Katarina macije se morajo žigosti že na odhodni postaji pred nastopom vožnje. e— Mestno načelstvo v Celju razglaša, da bo mestna občina celjska v proslavo 401etuice Celjskega pevskega društva 12. :n 13. t. m. razobesila zastave na svojih poslopjih ter vabd hišne posestnike, da sledijo temu zgledu in na isti način okrasijo svoja poslopja. e— Predavanje za čebelarje, čebelarska podružnica za Celje Ln okolico priredi v nedeljo 13. t. m. ob 15. pri čebelnjaku g. Martina Rebova v Košnici poučno predavanje, združeno s proslavo 2001etni-ce rojstva našega slavnega čebelarja Antona Janše. e— Cepljenje zoper osepnice v okoliški občini bo 16. in 17. t m., pregled cepljenih oitrok pa 23. t. m, vse tri dni ob 15. v občinski posvetovalnici na Bregu. Vsi prizadeti se pozivajo, da dovedejo vse oftrofke k cepljenju, in sicer iz Sa-berja ter Sp. ki Zg. Hudinle 16. t m., za vse ostale vasi pa 17. t. m. e— Zopet tatvina kolesa. Te dni je btJo iz neke zaklenjene veže na Kralja Petra cesti utoradeno 1400 Diti vredno, firmo pleskanj rooStoo kolo zriamVke »StyTia«, tov. žrtev. 7-26.700, evji štev. 2-11,513-3. ©— Kino Union. Danes ob 16.15 Ln 20.30 zvočna opereta »Pesem o sreči« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Mestni svet bo imel v petek 11. t. m. ob 17. svojo sejo v mestni posvetovalnici. Ob 18. pa bo v mestni posvetovalnici seja mestnega mbožnega sveta. a— Pomožna akcija, ki je nudila preteklo zrtmo pomoč najbednej&im, se postopoma ukinja. Do danes je bilo zaposlena h na njen račun okrog 200 delavcev, zdaj pa jih je bilo rediuciranih 80. Zaposlenih je še 120, Ei so pa večinoma družinski očetje. Tu-dH. to število se postopoma zmanjšuje, jrav tako pa so reducirane vse podpore in so podpor deležni le naj-bednejši v nujnih primerih. Tudi prehrana je ukinjena mnogim osebam, na račun pomožne akcije j.o dobe samo taki, ki za delo niso sposobni. a— Nova planinska postojanka. V južnih pohorskih predelih, v območju Velikega vrha iima svoj delo&rog podružnica SPD za Slovensko Bistrico* ki bo v kratkem Izročila prometu novo lastno postojanko pri Sv. Tlreh kraljih. Mariborska gasi loi bodo za to otvoritev organizirali b to j izlet. Sestra Katarina l a— Promenadni koncert Mestno olepševalno društvo priredi v četrtek dopoldanski promenadni koncert, na katerem bo igrala železničarska godba »Drava« pod vodstvom kapetoika g. žekarja. a— Stavka v tekstilni tovarni Doct.M-In drug. V ponedeljek popoldne Je Izbruhnila stavka v tekstilni tovarni Doctor in dirutg. V stavko je stopilo okrog 1000 delavcev, ki so že preteklo nedeljo dopoldne imeli svoje zborovanje ter zahtevali zvišanje mead. Zastopniki delavstva bo se že pričeli pogajati z delodajalcem. a— Brezposelnost. Pri mariborski Borzi dela Je bilo koncem aprila prijavljenih skupno 1139 brezposelnih, in sicer 929 mošfkih in 210 žetisk. Podpor je razdelila Borza v aprilu nad 30.000 Din. Napram mesecu marcu je število brezposelnih v Mariboru in okolici precej padlo. Zaradi šmarnic v smrt Kozje, 8. maja Javnost je dobro poučena o bedi, ki vlada v rudniških revirjih. A tudi na deželi marsikje vlada velika siromaščina. Otroci najsiromašnejših kmetov nabirajo pri nas zdaj šmarnice, da jih prodajajo po trgu po 50 par do 1 Din za šopek. Tržani šmar-nice radi kupujejo, da pridejo otroci do majhnega denarja. Tudi učenec Simončič Tonče je nabiral šmarnice na Kozjeku. Izkupiček prodanih šmamic je redno prinašal očetu, ki je po dolgotrajni bolezni pred kratkim prestal hudo operacijo. Bolezen je pobrala vsa sredstva in oropala družino edine delovne moči. Tako ni čudno, če vlada v družini skrajna beda. Ko je Tonče te dni spet nabiral šmarnice, mu je na vrhu Kozjeka zmanjkalo tal; strmoglavil je po pečinah in obležal mrtev. Manjša bratca sta v svoji nevednosti zapustila vrh po položni strani, šla pod strmino in tam potrpežljivo čakala, da pride bratec s šmarnicami po strmini navzdol. Šele dosti kasneje se je za nesrečo Izvedelo v trgu in se je napotila reševalna eks-pedicija v nevarne strmine, da reši otroka. Po nevarnem delu se jim je posrečilo dobiti fantka, žal mrtvega. Na poslednji poti je spremil otroka skoro ves trg in seveda tudi vsa šola z učitelj-stvom. Šolski zbor mu je zapel pod vodstvom šolskega upravitelja dve žalostinki v zadnji pozdrav. Ni bilo na pokopališču očesa, ki bi ostalo suho. Mali tovariši so mu zasuli grob s cvetlicami skoro do roba. GOSPODARSTVO Obrtništvo k načrtu zakona o pooblaščenih inženjerjih iz obrtniških vrst smo prejeli: Načrt zakona o pooblaščenih inženjerjih, ki je bil sestavljen leta 1932, je takrat izzval v go-rpodarskih krogih, zlasti pa v obrtniških vrstah, odločen protest m je bil zaradi tega tudi odstavljen z dnevnega reda. Letos je bil izdelan nov osnutek zakona o poobla" ščenih inženjerjih, ki pa se v bistvenih točkah prav nič ne razlikuje od predloga iz leta 1932, čeprav bil ta na protest obrtniških organizacij in zaradi načelnega nesoglasja z obrtnim zakonom odklonjen. Tudi pri tem novem osnutku gre tendenca očividno za tem, da bi se pičlo število pooblaščenih inženjerjev, ki bi drugje lahko našli dovolj koristnejšega udejstvovanja, okoristilo na škodo našega obrtništva. Omenjeni osnutek globoko posega v interese m delovanje gospodarskih krogov, zlasti pa v pravice številnih obrtniških strok. Pooblaščenim inženjerjem pridržuje izključno pravico za celo vrsto obrtniških del, ki jih danes po zakonskih predpisih in potrebah prakse opravljajo obrtniki. Z vrakonje-njem tega predloga bi izgubili svoj delo" krog in svojo eksistenco številni obrtniki. Prizadeti bi bili graditelji, tesarski mojstri, zidarski mojstri, ključavničarji, mehaniki. instalaterji vodovodnih in toplovod" nih naprav, elektrotehniki, elektroinstaia-terji itd. Postali bi odvisni od pooblaščenih inženjerjev, ki bi jim morali plačevati honorarje in takse za pregled in overovljenje načrtov, kolikor bi sploh še nadalje sami izvrševali razna del«. Ta osnutek zakona nasprotuje temeljnim načelom našega novega obrtnega zakona tudi zaro tečajih, ki veltaio v privatnem klirinej. t j. s pribitkom 2$"'<>. Kilogram Čisteea zlata se j>e pri tem računal po ceni za malenkost mani kakor 600!' Šilingov. Valorizacijski dobiček znaša 72 3 mipjona šilinfrov, od tega na je treba odbili knjižno izgubo 34.3 milijona šilingov zaradi višjih tečajih, nadalje 5.5 milijona šilingov zaradi povečanja valutarnih obveznosti v šilingih in 11.8 milijona šilingov zaradi valorizacije delniške glavnice, tako dH ostane čisti valorizacijski dobiček v višini 207 milijon« šilingov ki bo kakor znano porabljen v zvezi s sanacijo dunaiskiti ve-1f>b?nk. V novcem Izkazu avstriiske Na rodn • barke je ta valorizacija že upoštevana. P>;-nomniti je treba, da pomeni ta valorizacija sicer dejansko priznanje devalvacije avstrijskega šilinga, ni pa to zakonita devalvaci-a. kajti zakonita zlata vrednost šilinga doslej še ni bila spremenjena in je torej izvedba valorizacije vsa i formalno v nasprotju z zakonom. — »Naše finančno pravo« (Neposredni davki, dnž. trošarina, takse). V samozaložbi avtorja g. Štefana SuSca načelnika finančnega oddelka v pok. je pod gornjim naslovom pravkar izšla knjiga, ki Jo bodo vsi naši pridobitni krogi, ln prav tak*> uradniki vseh strok prav toplo po-adTavili Doslej so bili predpisi davčne in finančne stroke raztreseni po raznih »Uradnih listih« ln »Službenih listih«, tako da ne kažojo bistvenejših sifrememo. V privatnem kliringi:' notirajo avstrijski šilingi neppremen^no 9.33 do 9.34 fv Zagreb« promet po 9.3950}. an^ieški funti pa 251.95 do 253.55. Grški boni notirajo v Beogradu 31.15 do 31.85. Med efekti je bilo na ljubljanski borzi danes zaklpSeno 7°/o investicijsko posojilo po 67. Na zagrebškem efektnem tržišču se ;.e Vojna Skoda iianes okrepila za nekaj tofk in notira >--=oiilu po 50.50. Deviie. Ljubljana Amsterdam 2317.S5 — 2328.71, Berlin 1345.14 _ 1355.94, Bruselj 799.13 — 803.07. Curih 1108.35 — 1113.85. London 173.86 - 175.45. N>wy0rk 3381.89—3410.15. Pari* 225.82 - 226.94. praga 142.34—143.20. Tret 290.46 — 292.86 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.33 -9.43. Curih. Pariš 20.3750, London 15.7350 Newyork 807.875, Bruselj 72.10, Milan 26.25, Madrid 42.2250. Amsterdam 200.10, Berlin 121.56, Dana i 57.50, StoekhoJm 81.10, Oslo 79.05, Kobenhavn 70.30, Praga 12.85, Var-šava 58.30, Bukarešta 3.05. Dnnaj. (Tečaji » priv kliringu.) Beograd 10.80. London 27.52. Milan 45.77, Newyork 537.06, Pariz 35.00, Praga 21.78 Curih 174.39, 100 S v zlatu 128 S oao. Bfetti Zagreb. Državne viednote: Vojna Skoda 310 — Sil, ta mM 300 — 311, sa junij-«op-tember 305 — 307, za deo*nber 902 dan., 7*/* investicijsko 71.25 deti., 4*/. agrarne 36.75 - 87.50. 7*/« Blair 50.80 - 51, 8«/« Blair 54 — 54.75. 6*/« begluSke 66—65.50; delnice: Narodna banka 4100 _ 4170, Priv. agrarna banka 215 — 220, Seforana Osi jok 135 - 165. Trbovlje 90 — 102. Beograd. Voina Skoda 310.50 iaklj., 7*/» investicijsko 71 zaklj-. 4"/« agrarne 86.80 do 37.50. 6®/. besrluške 54.25 - 54.78, 8V« Blair 54 zaklj.. 7«/. Blair 51 zakl}.. 7»/e Dr«, hipotekama banka 65.25 zaklj., Narodna banka 4090 mklj^ Priv. agrarna banka 228. Za zdravljenje hemoroidov RECTO—SEROL Odpravi takoj frb«člee M bolečine. Hemoro. idi •« oaglo zmanjSaja. Zdravniške preltko icno. Dobiva m v vieb itkaraab. — Zactop rtvth »MlBSA« lat ketn. A. M f I ) e t i č, Zagreb. Marali««* trg 11. Ogtaa pod & br 16674/103». Dunaj. Državne železnice 14.70, Rude 7, Trboveljska 11.26, Alpioe-Montan. 11.15, 9e-derana 16.50. Blagovna tržišča 2ITO. + Chieago. 8. maja. Začetni tečaji: Pronica: za maj 84, za julij 81.75, za september 83; koruza: za maj 47.375, za julij 50. za september 50.875. 4- Winniipeg. 8. mafc. Začetni tečaji: nira: za mai 67.125, za fjlij 68, ta oktober 70. + Ljubljanska boria (8. t m.) Tendenca za Žito čvrata. Nudijo se (vse za slovensko Dnetaio. plačljivo v 30 dneh): pšeni-(po ml-vski tarifi)- ba*V.a 79-SO k0< po 240 — ?45. banatska 247.50 — 250. + Novosadska blagovna bor »a <8. t. m.) Tendenca čvrsta, promet je bil srednji. — Pšenica: baška, srednjebaška in gorajebe-ška 100 — 102; okolica Novi Sad, Sombor, sredjijebanatska 99 — 101; baška potiska in slavonska 102—103; ladja Tisa 104—106; gornjebanatka 97 _ 99; južnobanatska 96 — 97: baška. ladja Bejrej 103 — 105. Ore«: sremeki, slavonski 51 — 53; baSki, banatski 52 — 54. Korusa: baška, sremska 70 — 72; okolica Sombor 71 — 73: banatska 67 — 69s ladja Begej 75 — 77; ladja Tisa, Dunav 76 — 78. Moka: baška. banatska >Og« in >0gg< 165 — 186; ,2< 145—165; >5< 125 — 145; >6« 110 — 120; »7c 82.50 do 92.50; 8c 80 — 85; sremeka, slavonska >0g€ in >Oeg< 165 — 175; »2< 145 — 155, >5« 125 — 135, 10750 — 117.50; .7« 80 — 90; >8< 80 — 85. Otrobi: baški, sremeki 74 — 76; banatski 72 — 74. + Somborska blagovna bor* (8. t m.) Tendenca čvrsta. Prometa je bilo 56 vagonov. PSeniea: baška, okol. Sombor 96—100; gorajebanatska 95 — 97; banatska potiska 102 — 104; baška potiska 103 — 106. -Koruza: baška 70 — 72; za junij - julij 67 _ 78. — Meka: ba?ka »0g< in »0?g< 165 — 186; >2« 145 - 165; >5c 126 — 145; >6« 110 — 120; »7« 75 — 95; >8« 82.50 do 92.50. + Budimpeft&nska terminsk* borna (K t. m.) Tendenca slaba, promet srednji. Pš*-nlea: za maj 10.13 — 10.15, za junij 9.87 do 9.89; koruia: za maj 9 — 9.03, za Julij 9.76 — 9.78« 81 VIN A. + Mariborski živinski sejem. Na včerajšnji živinski sejem eo prignali 600 giav živine. in sicer 18 konj. 13 bikov, 134 volov, 410 krav in 25 telet. Kupčija je bila dobra, orodane eo bile 303 glave. Povprečne cene za kilogram žive tež? so bile: debeli voli 5—4 Din, poldebeli 2—2.50. voli za rajo 2—3.26, biki za klanje 3—3.50, klavna krave debele 8—4.25, plemenske 1.75—2.25, kloba6arice 1.75—2, molznice in breje krave 2—2.50, mlada živina 3.25—4 in teleta 4.26_5 Din za kg. Oene mesu eo bile: voli I. 8—10 Din, voli II. 6—8. meso bikov, krav in telic 4—6, teletina I. 8,—12. telet ina II. 6—10, sveža svinjina 12—16 Din za kg. Važna novost v tehniški literaturi Pred kratkim je izšla v nakladi Nove založbe knjiga »Gradevinska mehanika u teoriji in praksi«, katere avtor je ?nani gradbeni strokovnjak univ. prof. dr. inž. Miroslav Kasal. To je prva knjiga obširnega, okoli 800 strani obsegajočega ciklusa, ki nosi gorenji naslov ter bo izšel v več knjigah, od katerih pa bo vsaka zase dovršena celota. Pisana je v srbohrvaščini ter obravnava statično določene gradbene sisteme z dodatkom novih jugosiovenskih norm za obtežitev v stavbarstvu. Velikega pomena bodisi v teoretičnem kakor tudi v praktičnem pogledu je ta knjiga predvsem zato, ker je z njo avtor izpolnil vrzel v naši tehniški literaturi. Posebno toplo pa je knjiga sprejeta od strani našega dijaštva, kajti z njo si je pridobilo neprecenljiv študijski pripomoček. Z ustanovitvijo univerze je nastala občutna potreba po dobrem tehniškem študijskem materialu, zlasti še v gradbeni stroki. Zaradi pomanjkanja strokovne literature v domačem jeziku je bil študij zelo otežkočen. Posluževati se je bilo treba tuje, jezikovno kakor tudi vsebinsko časih zelo težko um-Ijive literature, katera pa je bila pogosto zaradi previsokih cen našemu študentu zelo težko, ali pa sploh nedostopna. Razen tega se pa tuja literatura tudi ni mogla ozirati na nase domače prilike in potrebe. Študij predmetne stroke pa je bil pri po* manjkanju domačega spisa zelo otežkočen tudi zato, ker je izbira primernega tujega spisa zlasti za začetnika zelo težka, kar lahko zapelje do površnega študija predmeta. Vse to je močno vplivalo na študijski uspeh, ki ni mogel doseči tako ugodnih rezultatov, kakor bi jih nudil študij lahko umljive knjige. Z razvojem armirano betonskih konstrukcij se je zlasti razvila teorija togih sistemov, to je različnih kontinuirnih in okvirnih konstrukcij. Tudi v naši državi zavzemajo železobetonske zgradbe že tako velik obseg, da ne moremo biti več brez strokovne knjige, ki bi vsebovala ves, bodisi teoretični kakor tudi za prakso potrebni material iz gradbene mehanike. Gradbena mehanika je v literaturi obdelana v velikem številu publikacij. Vendar pa je bilo posebno pri nas občutiti pomanjkanje sistematično urejene knjige, katera naj bi služila slušateljem univerze kakor tudi inženjerjem praktikom, katerim so za različne več ali manj komplicirane probleme gradbene mehanike potrebne direktno uporabne enačbe, kakor tudi primeri iz prakse, ki najbolje pojasnjujejo uporabo različnih računskih in grafičnih metod Ta problem je v svoji novi knjigi prav dobro rešil dr. inž. Miroslav Kasal. saj so mu kot izkušenemu pedagogu prav dobro znane potrebe slušateljev Jcakor tudi kot strokovnjaku potrebe Inženjerjev praktikov. Gradbenik. Nesporazumi Izzivalo vojne Usodna brzojavka, ki je oropala Španijo kolonialne posesti Pariz se zopet pripravlja L. 1894. je izbruhnila na Kubi vstaja proti španskemu gospodstvu, ki jo je general Weyler y »močno« roko« zaman skušal udu-šiti. Zaradi njegove grozovitosti se je javno mnenje v Zedinjenih državah nagnilo na stran upornih Kubancev, toda oficielni krogi se niso hoteli vmešavati v zadevo in so španski vladi samo priporočili, naj da Kubancem čim širšo avtonomijo. Španska vlada je ta nasvet prezrla. L. 1897. je bil na čelo Zedinjenih držav izvoljen Mac Kin-ley, ki je bil osebno pristaš ameriške intervencije na Kubi. Navzlic temu pa bi bržkone ne prišlo do vojne med Zedinjenimi državami in Španijo, če bi je ne bili sprožili dve brzojavni vesti, ki si ju je ameriška javnost povsem krivo tolmačila. Prvo vest je poslal neki John R. Cald-well, poročevalec velikega newyorškega lista v Havani. V januarju 1898. je bil položaj na Kubi kaj napet in za inozemca ni bilo posebno varno stopati brez orožja po havanskih ulicah. Tudi Caldwell se je hotel oborožiti s samokresom, a ker ni bilo upanja, da bi si ga mogel kot Američan dobiti s španskim orožnim listom v Havani, je nekega rojaka, ki je potoval v domovino, naprosil, naj sporoči uredništvu ne\v-yorškega lista njegovo željo, da bi mu od tam poslali samokres. Poslali so mu ga v resnici, a žal brez nabojev. Zato je tele-grafiral v New York, naj mu pošljejo še te, a ker je moral pred španskimi oblastmi seveda skrivati svoje naročilo, ga je zavil v to-le obliko: »Camera received but not lates, send by next boaat«. (Fotografsko meto prejel, a brez plošč, pošljite z na« slednjo ladjo.) Brzojavka je prišla v roke glavnemu uredniku, ki ni ničesar vedel o samokresu in je tedaj ni razumel. Sinilo mu je pa v glavo, da mora biti šifrirana, kakor je bilo za važna sporočila domenjeno s poročevalci, poskusil jo je dešifrirati in čez nekaj časa je »odkril« v njej drugo vest, ki je velela nič več in nič manj nego to, da se je izvršil v Havani atentat* na ameriškega glavnega konzula, generala Leeja. Ta vest bi bila seveda tako važna, da bi jo bilo treba sporčiti vladi v Washington In glavni urednik se je navzlic pozni uri dal zvezati s to vlado, ki se je takoj zbrala in še v teku noči sklenila, da odpošlje tedaj najmodernejšo vojno ladjo, »Maine«. v Havano. Za zahvalo so ta odlok strogo zaupno sporočili uredništvu newyorškega lista, ki jo je s svoje strani v šifrirani brzojavki sporočil Caldwellu. Caldwell je bil naslednjega dne na kosilu pri ameriškem glavnem konzulu, ki je bil seveda živ in zdrav, ter mu je povedal, kakšno brzojavko je prejel iz New Yorka. General Lee je bil ves iz sebe, kajti prihod ameriške vojne ladje v havansko luko bi že itak napeti položaj postavil na ostrino noža, a ker ta čas še ni bilo brezžične telegrafije, ni bilo niti mogoče, da bi vojno ladjo, ki je plula s polno paro proti Havani, pozvali nazaj. »Maine« se je tako zasidrala z na- perjenimi topovi pred kubansko prestolnico. In tu se je zgodil drugi usodni slučaj. Kakor bomba je vplivala po vsem svetu in posebno v Ameriki vest, da je ponosni bojni brod v havanskem pristanišču postal z vso svojo posadko žrtev eksplozije. Za" man je španska vlada zatrjevala, da na španski strani ni nobene krivde za to katastrofo. Američani so bili prepričani, da ga je potopila španska mina. V nekoliko dneh je intervencionistično gibanje v Zedinjenih državah doseglo absolutno premoč, predsednik Mac Kinley je imel lahko delo. Sledil je ultimat Španiji in 23. aprila je izbruhnila vojna. 2e teden dni pozneje so tehnično neprimerno bolje opremljeni Američani pri Filipinih uničili špansko vzhodno-azijsko vojno brodovje, v juliju je bila usoda španskega gospodstva na Kubi in Portoricu zapečatena. Španija je dokončno prenehala biti kolonialna sila, svoje zadnje kolonije v Tihem oceanu je prodala Nemčiji. Šele 13 let pozneje je Caldwell v svojih spominih izdal čudne slučaje, ki so nekdanjo velesilo spremenili v malo pomembno državo. L. 1911. pa je dal predsednik Taft dvigniti »Maine«. ki je ležala na dnu havanske luke. 300.000 dolarjev je stal ta dvig, ki je definitivno ugotovil, da so bili Spanci nad to katastrofo res nedolžni. Eksplozije ni povzročila mina, temveč nesrečen slučaj v municijskem oddelku lepe ladje. Popoldanska obleka štirje tedni borbe s smrtjo S smučmi na enega največjih lednikov na sveta lz črnega blaga murilla, izvezena z belim okrasjem (Maison Gisfele, Pariz) Iz Knight Inleta so se vrnili z letalom v Vancouver profesorji Watson, Beauman in Couttet, člani velike ekspedicije, ki je z velikanskimi težavami, toda srečno premagala eno najvišjih in najbolj zaledenelih kanadskih gora, Mount \Vaddington. Po štirih tednih največjih naporov in pogumnega prenašanja pekočega opoldanskega sonca, ledenega nočnega mraza, gladu in žeje, po štirih tednih neprestane borbe s smrtjo so raziskovalci dosegli svoj smoter. Preko Chilcotinske visoke ravni in Fur-ryjevega prelaza so prekoračili obrežno gorovje in so dospeli mimo Mounta Wad-dingtona k Pacifičnemu oceanu. Najtežji deli te poti so bili pohod preko zaledenelih tal Furryjevega prelaza, naskok na skoraj navpično ostenje Waddingtonovega masiva in dvodnevno potovanje preko Frank-linovega lednika. Iz taborišča ob vznožju Furryjevega prelaza v višini 6200 pedi so poskusili s sekanjem stopinj preplezati ledeno steno Waddingtona. Prvi poskus ni uspel. Nekoliko dni pozneje, 17. aprila, pa so izvršili nov naskok in so dosegli 9000 pedi visoki vrh, kjer so tudi prenočili. 18. aprila se je pričel težavni in zaradi številnih razpok nevarni sestop preko Frankli-novega lednika, in sicer s smučmi. Morali so se z vrvjo navezati drug na drugega, zaradi česar so le počasi napredovali. Prvi dan so korakali 12 ur in se utaborili ob robu lednika. pa niso mogli zavoljo mraza zaspati. 19. aprila so po 14 urnem naporu le dosegli vznožje lednika. kjer jih je sprejel gozd. .'neg je bil premehak in so morali smuči odverati. Prespali so nekje v gozdu, kjer jih je pač dohitela noč. Bili so preveč trudni, da bi opazili, da so bili le 400 metrov oddaljeni od svojega glavnega taborišča v Knight Inletu. Svoje smuči so bili ostavili za spomin na to ekspedicijo ob vznožju Franklinovega lednika. Ostali del ekspedicije pod vodstvom Clifforda Whita in Kinga dospe v Vancouver v nekoliko dneh. na svetovno razstavo, ki bo v prestolnici Francije 1. 1987 IVERI Pravočasna razumnost in trenutna razsodnost sta najboljše orožje proti »smoli«. Mnogo povedati brez mnogega govorjenja, to dela občevanje med ljudmi znosno. Ne pritožuj se nad ljudmi. Lažje te pogrešajo nego ti nje. Prazen želodec se lažje napolni nego prazna glava, toda srce se ne da nai>ol-niti, če je prazno. Skrivati siromaštvo je često najdražja maškarada. Tiste ženske, ki polagajo glavno vrednost na svoja oblačila, ne vedo, da leži njih glavna vrednost pač v njihovih oblačilih. Očetovstvo za 20 dolarjev Londonski »Daily Herald« poroča, da sta postali dve neomoženi ameriški dami materi s pomočjo umetne oploditve. Ne prva ne druga ni nikoli videla očeta svojega otroka, oploditev pa je izvršila specialistka za porodništvo dr. Sevmurveva, ki je predložila svojima pacientkama po dva »očeta« na izbero. Vsako »očetovstvo« je stalo samo 20 dolarjev. Očeta sta in bosta ostala neznana. Umor z zastrupljeno cigaro Zagonetna smrt rumunskega milijonarja Bukarešto razburja zadnje dni nenavadna družabna afera. Veletrgovec in milijonar Adolf Steinmann iz Kostance je pred kratkim umrl in njegova smrt je dala povod za sum, če je umrl naravne smrti, ali če je postal žrtev zločina. Steinmann se je mudil prošli teden v Bukarešti ter je obiskal v spremstvu več dam m gospodov neko zabavišče. Ko je bila družba najbolj židane volje, pa je obšla Steinmanna slabost. Poklicali so zdravnika, a preden je ta prišel, je milijonar izdihnil. Zdravnik ki je preiskal pokojnikovo truplo, je izjavil, da je nastopila smrt zaradi srčne paralize. S to izjavo pa se oblasti niso zadovoljile. Odredile so preiskavo, ki je dognala, da Steinmann ni umri naravne smrti, ampak je bil zastrupljen s ciankalijem. Zanimivo je, da je zločina umora z zastrupljeno cigareto osumljena neka ženska, krasotica iz najboljših bukareških družabnih slojev. Ta dama ima izvrstne zveze na vse strani ter je zelo znana prikazen v rumunski prestolnici. Prav to pa je tudi vzrok, da se o aferi ne izve posebno dosti. Policija preiskuje, noče pa izdati rezultata, čeprav tolaži javnost, da bo umor pojasnila pozneje, ko bo zbrala vse podatke. Razputin in strup Poznavalci Razputinovega življenja in smrti se večkrat čudijo, če slišijo, da je ostal strup, ki ga je Razputinu ponudil knez Jusupov, brez učinka. Berlinski univ. prof. dr. Leschke obravnava to zadevo v svoji knjigi »-Klinična toksikologija«. Knez Jusupov je hotel umoriti Razputina s ciankalijem, katerega je bil poprej primešal vinu. Postavil je pred meniha dve čaši pijače in zastrupljen kolač. Razputin je izpraznil čaši, pojedel tudi kolač, a vse je ostalo brez učinka. Sledovi zastrupljenja se niso pojavili, kar je spravilo Jusupova v obup ter ga končno privedlo do tega, da je meniha pobil. Imunost proti ciankaliju so smatrali lahkoverni ljudje za mistično-okultno moč Razputina. Prof. Leschke pa utemeljuje ta proces popolnoma drugače. Pravi, da nastopi smrtonosni učinek ciankalija samo pri normalni želodčni kislini. Pri Razputinu se ta proces ni mogel razviti, ker je menih trpel na alkoholni gastritidi. bolezenskem pojavu, pri katerem se tvorba normalne želodčne kisline močno zavlačuje. Razputin torej ni imel v sebi nobenih skrivnostnih moči. s katerimi se je boril proti sovražnikom, manjkali so mu samo pogoji, brez katerih ne nastopi zastrupljenje s ciankalijem pri gotovih želodčnih boleznih. ČE BEREŠ TO, IZVEŠ* da se je ženski visokošolski študij v CSR tako razmahnil, da imajo v Pragi vsako leto 200 novih doktoric, med njimi 100 zdravnic; da se je moral pred berlinskim sodiščem te dni zagovarjati filmski igralec Viljem Fritsch zaradi zločina uboja. Nekega deževnega dne je poganjal po mokrih berlinskih ulicah svoj avtomobil z brzino 105 kilometrov na uro in je pri "tem zakriviJ smrt stavbenika Strasena in šoferja Hansa Antona, dočim je bila plesalka Kaiserjeva hudo ranjena. Odstavljeni davčni uradniki Francoski službeni list je te dni objavil posledice Doumerguejeve akcije za štednjo v drža.v proračunu: odpust in upokojitev 5581 davčnih uradnikov, ki so služili pri finančni in davčni upravi. S tem je izgubil francoski državni kader približno 10 odstotkov svojega nameščenstva in Doumer-gue pravi, da bo to upravnemu aparatu samo v korist. Iskali so bandita, Trebitsch—Lincoln Poročali smo, da iščejo ameriške oblasti z vsemi sredstvi bandita Dillingerja, ki strahuje s svojo tolpo velik del Zedinjenih držav. Neki londonski list je prošle dni objavil vest, da se Dillinger mogoče skriva na prekomorniku »Duchesse of York«, ki ima svojo domovinsko luko v Liverpoolu. Zaradi tega je kapitan ladje odredil najstrožjo preiskavo. Bandita pri tem niso iztak-nili, pač pa so odkrili drugega moškega, ki je potoval s ponarejenim potnim listom in je bil namenjen v Švico. To je bil znani pustolovec Trebitsch-Lincoln, ki je že nekaj let budistični menih ter roma v tem svoj-stvu iz enega konca sveta v drugega. Trebitsch u-Lincolnu je zdaj 52 let. Rodom je iz Madžarske in je študiral bogoslovje. Ze pred svetovno vojno se je izselil na Angleško, kjer je postal svečenik v angleški dvorni cerkvi. Svoje bivanje na Angleškem je izrabil v začetku svetovne vojne odkrili pustolovca namestu Dillingerja za vohunsko delovanje. Vohunil je za Nemčijo, denar pa je vlekel od angleške vlade. S tem se je onemogočil in Anglija ga je naposled izgnala, še prej ga je seveda zaprla. Po treh letih ječe se je pustolovec zopet vrgel v naročje politiki ter je sodeloval celo v znanem Kappovem puču. Ko se je udar izjalovil, je pobegnil na Dunaj in se Je peljal preko Budimpešte in Rima v Ameriko, kjer je presenetil svet z vstopom v budistično vero. Peljal se Je na Kitajsko, s« zamenišil, privzel ime Vupejfu ter se vozil po mestu. Toda tudi pod meniškim plaščem ni mogel pozabiti svojih nekdanjih smotrov in je iztihotapljal orožje. V Mon-te Carlu je na nekem takšnem potovanju mimogrede zaigral ogromno premoženje. L. 1932. so ga prijeli v Bruslju ter ga odrinili v Kanado. Zdaj so ga angleške oblasti zopet izgnale ter ga bodo vkrcale na ladjo, ki Je namenjena čez veMko lužo. Lepota in dražest Ni res, da je lepota odločilna za učinek, ki ga ima kakšna ženska na okolico. Tudi ni res, da bi bila večina žensk, ki j« imo-la kakšno ulogo v zgodovini, lepa. Markiza de Pompadour je bila bolj dražeetna in duhovita nego lepa, Cosima Wagner, tovarišica genialnega skladatelja, je bila grda, a vsi opisujejo čarobni vtis, ki ga je napravljala na svpjo okolico. Kneginja Pavlina Metternichova, ki so jo slavili najbolj med ženskami njenega časa, je dobila naziv »lepe grde ženske«. Premnogo žensk meni, da je pot do sreče za lepoto posuta s cvetlicami m si želi samo te lepote. Pri tem nas uči izkušnja drugače. Med več sestrami je najlepša običajno tista, ki se najslabše omoži. Lepa dekleta se poročijo po navadi zelo zgodaj in njih izbera pogostoma ni srečna, ker so premlada in imajo premalo izkušenj. Ali pa so tako razvajena in izbirčna, da zamudijo pravi trenutek in se morajo potem, kakor v pravljici, zadovoljiti s pastirjem* ker ni več prince v. Lepota sama na sebi ni jamstvo aa «re~ čo. Ni niti jamstvo za trajen učinek. Na prvi pogled očara vsak lep obraz, a če ni za njim ničesar, prične kmalu dolgočasiti. Neprimerno večji učinek ima ženska, ki zna izobličiti svoje čustveno in dušev-no življenje, ne da bi ji bilo pri tem treba zanemarjati svojo zunanjost. Moža osvaja za trajno najbolj ženska dražest, tista težko opredeljiva mešanica mičnosti, ljubeznivosti, srčne toplote in razumnosti, s katero učinkuje ženska bolj, nego če M imela klasične, toda brezdušne poteze Venere. Lepota se ne da vedno doseči, toda dražest, ki korenini v duši, si lahko ras« vije vsaka ženska. Senzacija o smrti belgijskega kralja Angleški polkovnik Hutchinson objavlja presenetljivo vest, da je belgijski kralj Albert ni umrl naravne smrti, temveč je postal žrtev skritih sovražnikov. Belgijsko poslaništvo v Londonu je to vest odločno zanikalo, toda zdi se, da preklic ne bo posebno mnogo zalegel, kajti Hutchinson izjavlja, da slej ko prej vztraja pri tem, kar je povedal. Nasprotno, polkovnik pravi, da piše o stvari celo knjigo, v kateri bo dejstva, ki jih je vrgel zdaj le bežno v javnost, podkrepil z dokazi. Angleško občinstvo nestrpno pričakuje odkritij v tej smeri. Vse v uniformi i'rvomajniškega obhoda v Frankfurtu so se udeležile tudi ženske, včlanjene v »Zvezi nemških deklet«. Korakale so po ulicah z razvitimi zastavami Filmska pomlad Berlinska družba, ki je prišla h Gardskemu jezeru filmat »Pomladni sen«, je imela veliko smolo. Vse je bilo pripravljeno, od nežno prozornih poletnih oblačil za dame do kabrioleta »mladega grofa«, ki naj bi se z njim popeljal v pomlad. Samo pomlad je manjkala. Mrzel dež je pršel neprenehoma iz sivega neba, jezero je bilo zamegljeno, mandeljnova in granatna drevesa so molela gole veje v zrak. Režiser je obupno opazoval barometer, nežna oblačila so počivala v omarah, igralci so pili chianti in kvar-tali v kavami. Po osmih dneh brezuspešnega čakanja je režiserju končno pošlo potrpljenje m br-zojavil j« v Berlin vodstvu svojega koncema: »Nobenega cvetličnega dežja, samo navaden dež. Odpotujemo v Nico.« Prejel je odgovor: »Ostanite, pošljemo pomlad ekspresno.« Dva dni pozneje je prispela v velikanskih zabojih ogromna zbirka umetnih cvetlic v vseh mogočih barvah. In četa delavcev je pričela lepiti umetne cvetke n« gole veje mandljevih in granatnih dreves. Tako je nastal nov film o cvetoči pomladi ... Schonherr operiran Dramatik dr. Karel Schonherr se je moral prošle dni podvreči nujni operaciji. Nastopila je namreč krvavitev iz želodca. Njegov prijatelj prof. dr. Lorenz je odpri želodec in dognal, da je nastopila krvavt tev zaradi pretrgane mrene pod želodcem. SchOnherr se naglo popravlja in bo prestaj operacijo kljub svojim 62 letom najpo« zneje v desetih dneh. ANEKDOTA Rossini je moral svoja dela dobavljati s takšno naglico, da ni čudno, če je v novih operah porabil tudi kakšen dober del iS svojih propadlih del. Med premiero »Otela« se je zgodilo, da se je neki prijatelj ob zvokih žalne koračnice, ki spremlja nesrečno Desdemono ven, nagnil k mojstru in vzkliknil: »Toda to je vendar motiv obrekovanja iz »Avreli* Jana«!« — »Nu,« je odvrnil Rossini, »ali ni Desdemona postala žrtev obrekovanja?« VSAK DAN ENA Rumunsko mesto gori V rumunske mestu Buzeu je te dni nenadoma izbruhnil ogenj, ki je zaradi katastrofalne suše zavzel naravnost ogromen obseg. Zgorelo je 25 hiš. Gasilci, ki so jih pozvali na kraj nesreče, niso mogli loka-lizirati ognja. Pri gašenje se je smrtno ponesrečil neki gasilec, neki drugi pa je dobil hude opekline m se v bolnišnici bori s smrtjo. Pot okolu sveta v treh minutah in 46 sekundah Te poti seveda ni napravil človek, niti Američan, ampak telegram, ki ga je oddal neki moški v New Yorku ter je s svojimi 24 besedami teksta preletel zemeljsko oblo. Odpošiljatelj je predpisal brcojavki naslednjo pot: San Francisco, Sanghaj, Mongolija, Sibirija, Rusija. Švedska, Danska, London, New York. Tri minute in 46 sekund potem, ko je bila brzojavka oddana, je prišla naslovniku v rok«. Na postaji »Kam pa se peljete?« »Oprostite, tega še sam ne vem, ker prav* tar moja žena kupuje vozovnice.« ŠPORT Zagrebška Sparta v Ljubljani Jutri na igrišču ASK Primorja prijateljska tekma Naš ligaš Je doslej zaradi lokalnih prvenstvenih tekem počival. Odslej pa bo do prihodnjih Izločilnih prvenstvenih tekem za nacionalno ligo odigral več lepih prijateljskih tekem, med dragimi tudi z beograjsko Jugoslavijo. Kakor znano, se bo tretji v tabeli izločilnih prvenstverih tekem za nacionalno ligo sestal s prvak^ji Zagreba. Za ta naslov se bori poleg železničarja tudi zagrebška Sparta. Tekmi a tem moštvom bomo lahko prisostvovali jutri Zagrebška Sparta nI neznan klub. V Ljubljani je pred leti že gostovala proti Iliriji ter je pri obeh tekmah dosegla lep uspeh in pokazala prvorazredno igro. Doslej je bila vedno z majhno razliko točk na 4. mestu v Zagrebu, takoj za Gradjanskim ali Haškom ali Conccrdio. Za vse tri vodilne zagrebške klube Je bila Sparta trd oreh in često je odnašala tem trem dragocene točke v prvenstvenih tekmah. V njenem moštvu je nekaj zagrebških reprezentantivcev. Predvsem moramo omeniti našega rojaka, vratarja Mihelčiča, ki je iz Gradjanskega prešel v Sparto. Nadalje igra pri Sparti tudi nekaj drugih znanih igralcev Gradjanskega (Stankovič, Gumhalter itd.). Sparta je letos dosegla v pr,kalnem tekmovanju za pokal ZNP prav lep« uspehe, saj se je prerila do sc mifinala. Hašku je v teh tekmah zadala knock-out, z zmago nad njim v razmerju 2:0, Gradjandiemu se pa je komaj posrečilo, da je preskočil nevarnost z zmago nad Sparto v razmerju 1:0. Kakor je torej razvidno že iz gornjih dveh rezultatov, je moštvo Sparte zelo močno in nevarno. Zato se bodo morali Primorja51 zelo potruditi, če bodo hoteli imeti uspeh. Mogoče se bo moštvu celo poznalo, da je precej časa počivalo. Tekma s Sparto bo vsekakor zadovoljiv in primeren trening in upajmo, da bo tekma v vsakem oziru zadovoljila posetnlke. — Tekma lxj pričela ob 16.30 in sicer ob vsakem vremenu. Predtekma bo ob 15. Vstopnina popularna- Mednarodni miting Primorja V soboto in nedeljo na igrišču Primorja ASK Primorje je svoj mednarodni miting, ki ga je razpisal za danes in jutri, odgodil na soboto in nedeljo, 12. in 13. t. m., da omogoči nastop nekaterim odličnim inozemskim" atletom. Iz Celovca pridejo trije najboljši atleti KAC: Kuntschitz, večkratni avstrijski reprezentant na srednjih progah, ki bo tekmoval v tekih 800 in 1500 m. Leban, tudi večkratni avstrijski reprezentant ia dolgih progah, ki nastopi v tekih 1500 m in 3000 m in odlični skakač Egger, ki bo nastopil v vseh skokih. Prireditelj bo postavil proti odličnim inozemcem svoje najboljše moči, Krevsa, Srakarja, žorgo Aleša, Perparja, Korčeta, Putinjo, žgurja, Slanino itd., medtem ko je nastop Sorge st. in Gabrška še negotov, ker sta oba pod suspenzom. V tekih na kratke proge se bodo po dolgem času prvič srečali med ostalimi odlični sprinterji Skok, Kovačič Alfonz in Cerar st. Spored bo olimpijski! V nekaI vrstah. Enajstorica italijanske »Rome«, ki je v nedeljo, srečno zmagala nad reprezentanco Zagreba, je dopotovala v Beograd, kjer bo jutri in v nedeljo nastopila proti Jugoslaviji in BSK Jutrišnja tekma bo nočna in je zanjo, posebno še, ker je to prva tekma z italijanskim moštvom v Beogradu, nenavadno mnogo zanimanja. Upamo, da bosta beograjska ^kluba uspešneje nastopila kakor Zagrebčani! — V nokalnih tekmah igrata jutri v Maksimira Bask in Hašk. Stanje v tabeli je trenutno naslednje: 1. Bask 7, 2 BSX 6 ter 3. in 4. Concordia in Hašk z 2 točkama. — Po nedavnem sklepu češkega svaza lyžaru bodo prihodnje tekme Fise. ki jih bo — kakor znano — organizirala Češkoslovaška, v Visokih Tatrah. Slalom tekma z Zelenice ozir. Begunjšči-ce, ki ie bila preteklo nedeljo, je pokazala velik tehnični napredek, zlasti članov SKT Proga je bila trasirana po krasnem snegu nad zeleniško kočo, tik pod grebenom Begunjščice. z ostrim kotom pri startu, izvedena v dveh vijugah z višinsko raz-l;ko ca. 350 m in 38 vratmi Prijavljenih je bilo 12 tekmovalcev odstopili so štirje, cilj pa je prevozilo 8 tekmovalcev Prvo mesto je zasede' Stranskv Edi fSKT> v 2:45. za njim 30 se plasirali Ankete Riko CSKT) v 2:54. Čarmsn Frenk fSKT) 3:08 in nato Lavička Zdenko Ahifrč Jože fMažl). Ziblar Marica in Saiovic Mirko. — Startala sta tudi dva juniorja: Lukanc Slavko, ki je zasedel v gornji vrsti šesto mesto s 503. — Najboljši čas je vozil Čar-ma,' Frenk fl:16): časovna diferenca med prvim in zadnjim mestom znaša 4:15. Vogomet v Domžalah Jutri ob 15. v Domžalah nazimiva nogometna tekma med ljubljansko Grafiko in Domžalami Ker je č sti dobiček te tekme namenjen Jadranski straž', vabimo občinstvo na čim številnejši obisk. TSSK Maribor v Celju. TSSK Maribor bo jutri gostoval v Celju v prijateljski tekmi proti Olimpu. Službeno Iz LNP. Danes p seji P. o. Ob 20. seja u. o. v tajništvu. Tajnik I. Službene objave LHP. Drevl ob 18.30 J« V Samskem salonnu kavarne Emone redna seja a o. Vabljeni vsi odborniki! LTTP (Službeno). Danes ob 18.30 6eja uprav, odbora v posebni sobi restavracije Emona. Vsi ln točno! Tajnik I. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija) Drevi ob 20.30 Je v klubovi sobi kavarne Evrope važna seda sekcijskega načelstva. Navzočnost vseh odbornikov ie nulno potrebna. Jutri ponoldne ob 16.30 Driredi sekcija na letnem telovadlšču ljubljanskega Sokola izbirni miting tekih. Udeležba Je za vse atlete str020 obvezna VabUenl so na start tudi člani ostalih sekcll. Izbirnega mitinga naj se udeleži tudi kompletni pomožni sodniški zbor sekcii« žSK Hermes fnoeometna sekciia). Bela d-evl ob 20 v gostilni pri Kočarju Vabi se tuli s. Eterle! — (Moto-sekcija). Jutri v četrtek seja odbora ob 20 t>r! Habianu. Točno* SK Jadran Preerled opremi ki ie v razhodu. bo drevl ob 20 v klubovih prostorih. Vsa oprema se mora prinesti na sestanek. Kdor 6e hI odtegnil brez tehtnega opravičila presledul bo zaradi nepokorščine oredan k. o. — V četrtek ob 13. sestanek na l<»r1Sču v delovni obleki. Kdor ne bo 7 delnn odkupil flanaHne oziroma ne bo do naknadno določenega rokn poravnal obv^rnoctl dr, vinba. bo črtan Iz članstva — nun« od 17 rtnlle tr»nine rn I. In TT. reoHvo n« n«'»m isrriSčn v KolesUl Gospodar naj pri-1»« oprano na lerriVe SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 19. strogo obvezen sestanek vseh nogometašev v Delavski zbornici. Na praznik predtekma na lgriiču Primorja. Igralci, ki majo opremo doma, naj Jo hranijo v redu. sk Grafika. Jutri ob 13.15 morajo blU na glavnem kolodvoru Igralci: Gašžterlč, Muzlovlč, Meklna, Usenik, Žagar, Eežan. Stuplca. Verčnlk, Stromajer, Lave, Trobevšek. Martinčič. Igra v Damžalah. Gospodar naj Izda opremo danes na treningu. strogo obvceen m-L moštvo ln SK Mars. Drevl ob 20 »tanek v gostilni Bauer s zervo. TKD Atena. Za Jutrlinjo štafeto LJubljana —Cad — Ljubljana morajo biti pripravljene ra start članice: Ema, Nada. Vida, Meri, Jelka, Pi-na, G usti, Janežlč, Puterle, Neta, Nana, Ica, Spela, Keržan, Herz. ln sicer morajo biti na igrišču najkasneje ob 10. — Copate morajo prinesti s seboj. — V kontrolo na progi se določajo: Brodar, Bernlk, Kaiser. Kostanjevec, Vrezec. Lenščak, Mohor; slednje naj bodo na igrišču najkasneje ob 10.15. sk Olimp v Celju poziva naslednje Igralce prvega moštva, da se danes, v sredo, Javijo na igrišču v Gaberlu: Janežlč, Tkhlčlč, Herman, Hlnko. Henčlč, Lešek, Klučar. Dralč, TJršlč, Ca-ter, Regner, Grga, Holdnger, Dečman. Panto. Iz življenja na deželi Iz Kranja r— Za gasilske svečanosti bodo pripravljalna dela danes zaključena. Lepo okrašeni bodo tudi prostori v Narodnem domu, kjer bo po končanih slavnostih prava neprisiljena zabava Poleg okrepčil, katere bodo nudili številni šotori, bo v spodnjih prostorih keglanje za visokovredna darila Iz Kamnika ka— Iz občinske seje. Te dni se je kamniški občinski odbor sestal k redni seji in obravnaval nekatere tekoče zadeve. Predvsem je bila zanimiva debata o šolskem travniku, ki ga je kupila mestna občina leta 1927. za 240.000 Din, da na njem postavi novo šolsko poslopje. Banska uprava je zdaj pozvala mestno občino, da prepiše zemljišče na krajevni šolski odbor, ki bi rad na njem zgradil telovadišče in šolski vrt. Občinski odbor je bil proti temu predlogu iz razumljivih razlogov. Ko je pred leti kupoval prostor za šolo. ni mogel dobiti drugega prostora in je bil priraoran, da kupi travnik pred tovarno »Eta«, ki pa po splošnih izjavah ni najprimernejši za novo šolsko poslopje. Občina bo zato poiskala drugo zemljišče, ki ga bo zdaj prav lahko dobila, ker ima po zakonski uredbi pravico zahtevati razlastitev izbranega prostora. Zato bi bilo prav nepotrebno, ako bi zdaj občinski odbor prepisal na krajevni šolski odbor kupljeni travnik in si delal nepotrebne stroške, saj zaradi gospodarskih razmer zdaj tako ne bo mogel graditi šolskega poslopja, pozneje pa bo lahko dobil drug prostor, župan je tudi poročal, da je občinski proračun za letošnje leto z nekaterimi neznatnimi spremembami potrjen. ka— Smrtna kosa. V ljubljanski bolnišnici so umrle 331etna Slavka Pirčeva, delavka, 331etna Marija Lavtižarjeva. roj. Rostan, delavka, in 341etna Frančiška Hribarjeva, delavka, vse trt iz Kamnika ter 301etna Ivanka šuštarjeva, delavka iz Mekinj. V ponedeljek proti večeru so jih prepeljali v Kamnik in jih položili na mrtvaški oder v domačih hišah. Njihova nenadna smrt je globoko pretresla ves Kamnik in okolico. Trume meščanov hodijo kropit krste. Hudo prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje! ka— Kamniško gasilno društvo proslavi vsako nedeljo po sv. Florijanu z mašo na Žalah, kamor odkorakajo gasilci z godbo na čelu Gasilno društvo je preteklo nedeljo opustilo to proslavo in jo preložilo na poznejši čas v znak žalovanin nad nenadno težko izgubo sedmih soobčanov Iz Trbovelj t— Kolo jjugoslovenskih sester ▼ Trbovljah je proslavilo materinski dan v četrtek 3. t. m. popoldne. V prostorih kuhinje kraljice Marije ee je zbralo lepo število žen-stva. kateremu je obrazložila v toplih besedah pomen materinskega dne gdč. Tončka Cargova. Pod njenim vodstvom so zbranim materam čestitali k njihovemu dnevi naši najmlajši — gojenci tukajšnjega otroškega vrtca. Po oficij°lni proslavi je kolo obdarovalo 111 siromašnih starih žen odnosno siromašnih mater s številnimi otroci. — Razen humanitarnega ima kolo v programu tudi prosvetno delo, in to zlasti izobrazbe preproste žene. V ta namen priredi praktičen tečaj o negi dojenčkov. Priglaženke ee javljajo pri društvenem tajništvu. — V najbližji bodočnosti bo ti'di predavanje o ženski higijeni, za pozneje pa ee pripravlja praktičen in teoretičen tečaj o pripravi bolniške hrane. V sredo 16. t. m. ob 16. uri bo v Sokolskem domu predavanje o trpl;e-nju jugoslovenske žene. 17 Ptula j— Slovenska staro katoliška služba božja bo v četrtek 10. t- m. na dan Kristusovega vnebohoda ob 9. v Glasbeni Matici. j— Oblegana hiša. Pred dnevi sta se pojavila okoli polnoči pred hišo posestnika Jurija Svenška na Pobrežju dva ponočnjaka in začela brez vsakega povoda obmetavati hišo s težkimi kamni. Dva kamna sta priletela v sobo, kjer je spala služkinja Marija Forstneričeva, ti« nad njeno glavo, in sicer s tako močjo, da se je v zidu poznala udrtina. Le malo je manjkalo, da kamen ni zadel Marije v glavo, saj bi jo bil lahko ubil. Oba fanta so orožniki izsledili in zadevo Ima v rokah sodišče. j— Stare rane. V bolnišnico so pripeljali posestniško hčer Terezijo Leskovar-jevo iz Apač. Pred tednom Je padla pod voz in dobila hudo rano na kolenu, ki se je inficirala in preti nevarnost, da izgubi nogo. Iz Prekmnria pm— Napredek živinoreje Znano je, da so Prekmurci dobri živinorejci. Z original-ci iz Švice se je zelo izboljšala domača goveja simodolska pasma. To pasmo pa uvajajo zdaj tudi na drugi strani Mure ter je že več let zaporedno bilo prodanih več plemenskih bikov v Slovenske gorice. Zdaj bo spet kupljenih okrog 25 bikov. ki bodo šli čez Muro. * BLED. Kino na Bledu bo predvajal danes in jutri na praznik veleopereto »Velika kneginja Aleksandra«. Dodatek nov kulturni film in tednik. MOZELJ Ker bo letos 20. maja binkešt-na nedelja, bo majski živinski sejem v Mozlju 19. t. m., to je na binkoštno soboto. ŠT. DLJ PRI VELENJU. Naši gasilci priredijo na vnebohod 10. t. m. ob 3. popoldne na sejmišču veliko javno tombolo z več sto lepimi dobitki. Po tomboli prosta zabava r godbo. Cisti dobiček je namenjen za zgraditev gasilnega doma, zato vljudno vabljeni od blizu in daleč! VTJHRED OB DRAVI. Krajevni odbor Jadranske straže je priredil v okviru Jadranskega tedna 6. t m. propagandno nedeljo, Otvoril je prireditev predsednik g. smotre za dr- Završnik Srečko, ki je obrazložil Jadranske straže in pomen morja žavo. Sledilo je predvajanje filma »Potovanje po Jugoslaviji«. Nato je narodni poslanec g inž. Franjo Pahernik predaval o svojem lanskem potovanju po Sredozemskem morju. Za svoje poučno predavanje je dosegel priznanje številnih navzočnih članov Jadranske straže. Nepričakovano živahna udeležba je dokaz, da je v lašem ljudstvu trdno vsidrana zavest, da je naš Jadran važna življenjska potreba vse ze-dinjene domovine. Posebna pohvala velja šolski upraviteljici gdč. Antoniji Ferjan-čičevi, ki je dala v šoli primerno urejen pro?tor na razpolago za prireditev. okol Sokol I. Ljubljana - Tabor obvešča vse svoje telovadeče in ostalo članstvo in obojni naraščaj, da je zbirališče za naše članstvo in naraščaj, ki se udeleži okrožnega tajnega pešizleta, v četrtek 10. t. m. ob 5. zjutraj na glavnem kolodvoru. Bodite točni. Po tej uri ne morejo več zamudniki računati na skupne vozne ugodnosti. Hrano prlnestite za ves dan seboj. Oprema športna, preprosta. Za slučaj slabega vremena vzemite plašče. Vsi. ki imajo kak primeren instrument, naj ga ne pozabijo doma. Točnejše podatke dobijo udeleženci na licu mesta, pred odhodom. Vaditeljski zbor bratsko opozarja vse svoje telovadeče članstvo, naraščaj in deco, naj bodo te dni, ki nas še ločijo od društvenega javnega nastopa vsi brezpogojno točni, redni ln sokolsko disciplinirani. Letos se bo prvič v zgodovini našega društva vršil običajni vsakoletni obračun dela v telovadnici zvečer pri umetni razsvetljavi, in sicer 30. t. m. ob pol 21. na letnem telovadišču na Taboru. Nastopijo vsi oddelki s samimi novimi, efektnimi točkami. Sokol I. na Taboru pričakuje polnega odziva vse nacionalne javnosti in številnih prijateljev Tabora. Zdravo! Radio Sreda 9. maja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: čas, ploAee. — 18: Komorna glasba radio kvinteta. — 18.30: O verstvih (Fran Terseglav). — 19: Radio orkester. — 19.30: Literarna ura: Protestantski pisci (dr. -ti. Rupel).— 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmoru napoved časa ln poročila. četrtek 10. maja. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Telovadba (Pustlšek). — 9: Orgelski koncert (Amlč). 9.30: Versko predavanje. — 10: Prenos cerkvene glasba iz stolnice. — 11: Slovenske narodne s 6prem-ljevanjem radio orkestra, poj o ga. Ramšakova, Mišlčeva, gg. Gostač ln Janko. — 12: Ca«, plošče. — 16: O napravah za preprečen je trčenja vlakov (Filip Ogrlč). — 16.30: Radio orkester, vmes plošče ln harmonika 'šolo. — 19.30: Prenos ooere »Dalibor« lz Prage. V odmoru čas ln poročila. , BEOGRAD 19: Plošče. — 19.30: Prenos opere lz Prage. — 22.45: Lahka ln plesna glasba — ZAGREB 12.30: PloSče. — 17: Godalni trlo. — 19.30: Prenos opere lz Prage. — 22.15: Godba za ples. — PRAGA 19.30: Prenos opere »Dallbort lz gledališča. — 22.40: Plošče. — BRNO 19 30-Program kakor ▼ Pragi. — VARŠAVA 20.57: Prenos Bol to ve opere »Meflstofeles« lz MIlana — DUNAJ 10.30: Orgle. — 11.20: Simfoničen koncert. — 19.15: Pregled novih operet. — 20 45-Prenos opere »Meflstofeles« iz Milana. — BERLIN 20: Orkestralen koncert. — 22 30: Plesna glasba lz Kblna. — KOENIGSBERG 19 30- Mladinski koncert. — 20: Glasbena štafeta lz Vra-tlslave. — 22.30: Godba za ples. — MUEHL-ACKER 19.45: Lahka glasba. _ 20.15: Spev£ - 22 40: Plošče. - 23: Plesna muzlkk -24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17 30- Kon- cerLclS!n-rke ka^ele- — 18.50: Salonski orkester. — 20: Slušna ljrra. — 21.50: Lahka ln plesna mu-zika. — 23.35: Koncert opernega orkestra tn se-listov. — rim 17.10: Vokalen in Instrumentalen koncert. — 20.45: Mešan glasben! program Princ podedoval ogromno zapuščino Rumunski princ Nikolaj je prejel obvestilo, da je postal pred kratkim dedič 2f! milijonov lejev. Milijone mu je zapustila žena perzijskega diplomata Eliza Nevrouc-Khanova. Sorodniki pokojnice so ves čaa upali, da pripade njeno imetje po smrti njim, toda ko so odprli testament, ao debelo pogledali, kajti na papirju je stalo, da zapušča svoje premičnine in nepremičnine v vrednosti 25 milijonov lejev rumun-skemu princu Nikolaj«. Repertoar DKAMA. Začetek ob 20. Sreda, 9.: Pravica do greha. Izven. Izredno anižane cene od 5 do 14 Din. Četrtek, 10.: Praznik cvetočih čašenj. Izredno znižane cene od 5 do 14 Din. Petek, 11.: Kariera kancelista Vinciga. Izven. Cene od 5 do 14 Din. Sobota, 12.: Kulturna prireditev v trni mlaki. Izvan. Cene od 5 do 14 Din. OPEKA Začetek ob 20. Sreda, 9.: Carmen. Sreda. Četrtek, 10.: Ples v Savo ju. Na korist Udru-ženja gledaliških igralcev. Izven. Znižane cene. P.*tek. 11.: Libuša. C. Sobota, 12 ob 15.: Viliem Teli. Izven. Dijaška predstava. Znatno znižana cene. Izkoristite izredne ugodnosti, ki jih nudi propagandni teden 6 svoio pestrostjo repertoarja in nizkimi cenami, ki omgočajo vsakomur obisk gledališča. Za vse predstave, ki se vrše izven abonmaja, veljajo cena od 14 Din navzdol. Sedeži se lahko rezervirajo telefonicno 2231. 2306, ali pa pismeno pri upravi Narodnega gledališča. Dnevna bi« gajna je v operi m Dosluje od 10. do pol 13 in od 15. do 17. poslednji noriteti ▼ drami bosta Galsiror-thvjeva družabna drama v sedmih slikah »Družiba« v prevodu mladega književnika Boža Voduška in v režiji B. Krefta ter komedija bolganeikega avtorja Koetova v režiji prof. Šesta Is opere. Bizetova »Carmeo-I>ot rečuna-r prost vojašči ne«. 12860 Pisarniško moč samostojno. v slov., hrv. io nemški korespondenci, ve&So t*di knjigovodstva in (trugih pis. del, sprejmem s bratM) in etan. v hriša. Ponudbe s prepisi »pričeval, referencami, eld-kio, ftvotopifcom in zahtev pod »Trg. pie. iaven Ljubljane« na oglasni oddelek »Jutra«. Ic856 Krojaškega pomočnika samo za večja boljša dela in M «d.el vseh krajih naše in tudii držav prod tajamčenti ddskrecijd taf»rm»tivn« zavod Hinko Glocke, Za. Barona Jelačiča 2/1. ni obisM to pismena vprašanj«. »bsolntna diskrecrija. 11416-31 Premog drva In KARBO PAKETI pri IV. SCHUM1 Dolenjska cesta Telefon 29-51 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »CJaTdn« je mast 1 Dobite v lekarnah, drogerl-jab ali naravnost lz tvor-nice ln glavnega sklad ifiči Oovajte »e ponaredbl M. Hrnjak lekarnar — Sisak. Telefon 2059 ^ Premog jTj^ ivarbopaket« drva in koks » ^ nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. Muškarcl ko.M *rpe od eeksua1;®« aea- rastendj« odnosno impotan-ciie nedovoijne funkcija 6polnih žJij«da, di^evne depresije, pokušajte »Oka-s« ta biete« ko je en o4 mnogih Idjočnik« lekuSane i kao hormonski preparat •odobrene. Zastupnik: Lje-karna Hofer, Zagreb, odio Okasa, BerMavičev« nI. 8. Og'. reg. Sp. br. 382-20. ffl. 1934. 1S253-37 ČITAJ! NA OBROKE se prodajajo zelo ugodno solidnim kupcem prima moški, damslci in otroški čevlji. A. KOS, Ljubljana Kolodvorska ulica 11. r- fA«i» 1»»» - otfčOMt - mk*wo rmx. - a v" RI VOLI S "A"V D N M-E-f; ^' POVtJrtE'- - iT n:o u g e . r- A-..R D . ; / _ k "4: ~ te m- ZOPER PEGE .n nečistosti na obrazu uporabljajte sazao aovo odlikovano RIVOLI epecrijalno kremo, ki eo jo x popolnjevadi leta in leta najboljši strokovnjaku Uspeh zajamčen. Na večer si umijte t milom Rivoii idoe v mlačni vodi in je na-lahno Dca«-■ajte e kremo. Zju«tra.j nanovo umdjte obrae in ga iobno napudrajte s pudrom Rivoii, ker vsebuje ta puder najfinejše sn ovi brez živega srebra. — Krema stane 20 Din. Pad« v veaki barvi, sred-aja Škatlica 20 Dim; milo 8 Din. Poakasite toda iruge Rivodd specijiMtete. Dobivajo se povsod; kjer p« niso t zalogi, jih raapoSifja PARFUMERIJA I KOZMETIKA RIVOU FrancuskJ magazin. Osijek I K-atadog z« podepievan je in cenik po«j«wo bre« hlačno. 140 Plise za volane v različnih gubah, st elni entel oblek, volan, šalov itd., ažuri-ranje, entel vložkov in čipk, predtiska-nje, vezenje monogramov, zaves, perila hitro, fino m poceni izvrši Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj. 129 Iran krema v zvezi z ultravioletnimi žarki napravi vaše lice v dveh urah solnčenja zagorelo, lepo bakrenasto, kar je ponos današnje Venere, kakor tudi Adonisa. Urao krema odstranjuje sigurno lišaje; z Uran kremo negovano lice odraža mla-deniško svežo cvetočo lepoto in krepko kipeče zdravje. Za kopanje in solnčenje je Uran krema edinstvena. Dobiva se povsod! 4529-a Mala škatlica Din 5.—, velika Din 12.—. '' rejuje Davonn Ravijea Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ritmi kar. Za Marodno uskanio d. d. kal oskaruarja Franc Jezerfle*. Za del je odgovoren Alojs Novak. Vsi « Ljubljani