Primorski Gospodar List za. povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primopju, Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici r p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo ften. 20. 1 gorici, dne 31. oktobra 1913. |eeaj fl- Obseg: 1. Rahljanje zemlje z razstrelbo (Nadaljevanje); 2. O gnojenju travnikov; 3. Vinska trgatev državnega trtnega nasada Mitrovica pri Žmi-nju; 4. Kaj je zadruga? (Nadaljevanje in konec); 5. Skrb za varstvo rastlin v mesecu novembru; 6. Kmetovalčeva opravila v mesecu novembru ; 7. Poročila ; 8. Društvene vesti. Rahljanje zemlje z razstrelbo. Piše H. Humek, dež. sad. učitelj, v »Kmetovalcu«. (Nadaljevanje.) Oprema s fulminatno vrvico je dokaj priprostejša in popolnoma brez nevarnosti, ker tu nimamo opraviti pri po-fmm/^ sameznih nabojih z užigalnimi kapicami. Zadosti dolg kos fulminantne vrvice se z enim koncem dvakrat ovije čez sredo patrone, tesno p r i v e ž e nanjo, pa je oprema gotova (pod. 5.) Tako pripravimo toliko patron, kolikor pod-kopov mislimo zapaliti obenem. Za vsako razstrelbo, obstoječo iz več na-bojev, ki se imajo hkrati razstreliti s pomočjo fulminantne vrvice, potrebuje-f§ iS mo konečno še eno samo užigalno ka- li IB^B pico, opremljeno z navaduo užigalno ^Ssa vrvico (pod. 6.). To oklenemo v omrežje fulminantne vrvice nazadnje, ko so vsi naboji zvršeni in pripravljeni za skupno eksplozijo. 4. Razstrelba in njena uporaba. Način, kako se zemlja navrta, kako se delajo podkopi. kako se zvršujejo Pod. 5. naboji in kako se strelba sploh izvrši, je S fulminantno vrvico oprem- zavisen pred vsem od namena, ki ga Ijena dinamonova patrona. nameravamo doseči ž njo. Seveda da- nes še ni mogoče podati za vse najrazličnejše razmere in slu-slučaje natančnih navodil o rabi streliva. Vendar so strokovnjaki že pre ej na jasnem vsaj glede nekaterih uporabnih načinov in glede posameznih kulturnih strok. Iz dosedanjih skušenj se more raz-strelba z uspehom rabiti za rigolanje bre žinastega in ravnega sveta v poljubne kulturne namene (za vinograd, sadovnjak za vrbov nasad itd.), pri zasajanju novih sadovnjakov za i z ru vanje drevesnih parobkov, (štorov), kjer nameravamo gozdnat svet izpremeniti v njivo, travnik itd. O napravi jarkov in osuševalnih delah za sedaj še ne kaže govoriti, ker v tem oziru še ni potrebnih skušenj. Učinek razstrelbe je odvisen od množine razstreliva, od načina, kako se rabi in pa od kakovosti zemlje. V trdi, težki zemlji je učinek vsaj na videz veliko boljši kakor v lahki in že po naravi bol) rahli zemlji, v puhlici je vobče lagati globlje kakor v ilovnati „, , , Podoba 6> ,. . ... c . Z navadno užigalno vrvico opremljena uzigalna zemlji, b 1 C e r se kapica, spo;ena s fulminantno užigalno vrvico. pa mora z nekaterimi poskusi za vsako zemljo določiti primerna globina za vlaganje nabojev in primerna množina razstreliva za posamezen naboj. a) Rigolanje. Raven svet, ki ga nameravamo rigolati z razstrelbo, na-vrtamo z jeklenim drogom 75—150 cm na globoko, 4—6 m saksebi. Luknje naredimo poševno v kotu 30—45°, kakor kaže podoba 7. Pri napravi lukenj sla potrebna dva delavca ; eden, ki drog drži in za vsakim udarcem zasuče, drugi pa, ki s težkim kladvom vdarja nanj. Važno je, da dinamonova patrona leži v luknji kolikor mogoče napol nem. Zato naj bo drog le toliko debelejši od patrone. da se naboj z leseno polčico iz-lahka da potisniti prav do dna. Vsako dovršeno luknjo pokri- jemo T kamnom, da se ne zasuje in da jo pozneje pri nabijanju lahko najdemo. Ko smo naredili gotovo število lukenj, pričnemozna- bijanjem. Na v< - j';*' vadno zado- V" stuie za vsako ^ \ : \ pa tudi lahko ■: eno in pol, ^fl pri zelo glo- ■.■J^'-' bokem rigola- -Z/ nju tudi dve ' " ''--vv " " ^ -- ali tri (pod. Pod. 7. S.). — Nabiti Naboja za rigolanje. smemo naenkrat le toliko lukenj, kolikor jih lehko prižgeta hitro zapored dve osebi. Nabijanje se izvrši tako le: V pripravljeno luknjo previdno spustimo opremljeno patrono, držeč jo za užigalno vrvico. Če se kaj ustavlja, jo z leseno palico rahlo potisnemo do dna. Nato luknjo kolikor mogoče te s n o za 11 a či m o z vlažno zemljo, najbolje z ilovico, če je pri rokah. Izpočetka potisnemo z leseno palico prav pre- vidno nekoli-ko drobne pr- mOs^J ^m^^sti do Patrone- pri tem pa moramo paziti, da ne pretrgamo ali nalomimo u-žigalne vrvice. Pozneje, proti vrhu, smemo zemljo pritisniti bolj čvrsto, Naboj s tremi patronami za vendar pa se moramo izogibati vsakemu zabijanju in sploh nasilnemu po- Pod. 8. stopanju. V slučaju, da bi se v izvrtani luknji nabrala voda, je treba patrone in užigalno vrvico le z lojem ali z vazelino zavarovati, kakor je bilo že omenjeno in naboj zvršiti kar v vodo. Ni pa treba luknje zapahati z zemljo, ampak zadostuje, če jo samo natresemo z drobno prstjo. Če hočemo vzeti za en naboj dve ali tri patrone. potisnemo na dno luknje najprej eno ali dve patroni brez opreme in nanje denemo šele patrone z užigalno vrvico (pod. 8.). Pri tem pa moramo strogo paziti, da med posameznimi patro-nami ne ostane kaj praznega prostora, ker bi se lehko zgodilo, da bi se spodnje ne razpočile, če bi ne bile v tesni zvezi z gornjo, ki je opremljena z užigalom. Vsaka patrona se lahko brez škode ali nevarnosti prereže z nožem. Zato tudi lahko rabimo polovico, n. pr. najprej na dno polovico brez opreme, nanjo pa celo patrono z užigalno opremo ! Zažiganje se lahko izvršuje z navadnimi užigalicami. Kadar nam je pa zažigati več nabojev hitro zapored, da se prvi ne razpoči, preden smo gotovi z zadnjim in se utegnemo umakniti, je treba, da vzamemo užigalice, ki zanesljivo gore tudi v vetru. Da se ogenj laže prime, užigalne vrvice, jo blizu konca nalomimo in za 2 cm na dolgo prerežemo, da se pokaže smodnik. Ko so vsi naboji prižgani, stopimo za kakih 50 do 100 korakov na stran in počakamo, da se razpočijo. Priporočljivo je šteti posamezne eksplozije, da vemo, če so se razpočili vsi naboji. V slučaju, da bi kateri izostal, je najbolje, da ga pustimo v miru. Najdalje v treh dneh se vsebina patrone in užigalne kapice pokvari vsled zemeljske vlage in je s tem odstranjena vsaka nevarnost. Če hočemo dotično mesto vendarle razstreliti, naredimo novo luknjo kakih 20 cm vstran od prejšnje. Navadno se pri opisanem rigolanju na površju učinek komaj pozna, zlasti če smo polagali naboje precej globoko. Po-skušnja z lopato nam pa kmalu pokaže, da so spodnje zemeljske plasti raztrgane in zrahljane 10 do 20 cm g I oboke je, kakor je segala luknja. Na isti način se prepričamo, kako na široko je segel učinek. Iz teh poskušenj potem uravnamo globino posameznih lukenj, njihovo medsebojno razdaljo in lehko določimo množino razstreliva (število patron) za vsak posamezni naboj. Prav na isti način rigolamo brežinast svet za napravo novega vinograda, samo da zadostuje 50 do 70 cm globoke luknje v razdalji 1 do 1 in pol m, kakršna je pač zemlja. Za vsak naboj vzamemo po eno patrono s 50 ali največ 100 grami dinamona. Iz povedanega je jasno, da z razstrelbo lehko rigolamo skoraj vsako zemljo in da to delo lahko poljubno uravnamo po namenu in po kakovosti zemlje. (Sledi še.) O gnojenju travnikov. Neki Herm. Konig piše glede gnojenja travniko v »Frieks Rundschau« to le: Da bo mogoče računati prhonje leto na bogato košnjo, poskrbeti bo treba že v tekoči jeseni, da se travniki pravilno pognoje. Če so travniki v dobrem stanu, če dajajo mnogo sena, potem ni dvoma, da bi ne bilo pri hiši obilo krme, mnogo glav živine, mnogo gnoja, a tudi. da bi polje bogato ne obrodilo. Ako pa primanjkuje krme, potem primanjkuje tudi gnoja in kakor hitro to dvoje manjka, manjka tudi vsaka podlaga za obrestonosno kmetijsko produkcijo. Dasiravno je oskrbovanje travnikov izmed vseh drugih kultur najpriprostejše, vkljub temu se travniki radi tega ne smejo zanemarjati, marveč je treba, da da vsak kmetovalec, ki zna količkaj računati, tudi svojim travnikom onega česar potrebujejo. Ker se odvažajo s travnikov v obliki sena različne redilne snovi, ki jih ie trava vzela zemlji, zato je nujno potrebno, da se od-tegnjene redilne snovi travnikom zopet vrnejo, če se noče, da bi začela naša kmetija pešati. Kajti, če se pridelke s polja, travnika itd. le odvaža, po drugi strani pa nič ne dovaža, mora seveda na vsak način zemlja polagoma popolnoma opešati. Do tega prepričanja so prišli dandanes že mnogi kmetovalci, ali dobi se pa tudi še precej takih, ki kljub malim stroškom, katere bi jim prizadjalo gnojenje travnikov, travnike šele potem pognoje. če jim je po gnojenju kaj gnoja ostalo. Oni smatrajo travnik kot takšno kmetijsko kulturo, kateri ni treba gnojiti. Pravilno je. če se pognoji travnik vsako leto z dobrim kompostom ali mešanico, katere bi ne smelo manjkati pri nobeni kmetiji. Žal pa, da se takšno gnojilo pri mnogih kmetijah popolnoma pogreša. Ali če tega gnojila ni. potem naj se uporabi za gnojenje travnikov Tomasova žlindra in kajnit. Kakor hitro ni travnik močviren in so se zemljišča, katerim je apna primanjkovalo, pognojila z apnom, potem se lahko z gotovostjo računa na to, da bosta Tomasova žlindra in kajnit, če sta se raztrosila že v jeseni, storila svojo dolžnost. S tema gnojilama se ne samo pridela več krme, marveč se pomnože na travniku tudi razne detelje in grahorščiee, t. j. takšne rastline, ki spravljajo v zemljo dušeč iz ozračja. Po tej poti dospe v skupno gospodarstvo sploh mnogo dušca, ker se dušečnate snovi trav in detelj iz živalskega telesa potom izločkov izločijo in dospejo potem z gnojem na polje. Ako ni bil travnik še nikdar ali pa samo šibko pognojen, potem je treba uporabiti zanj takšno fosfornato gnojilo, katerega fosforova kislina se ohrani v zemlji skozi več let. H takim fosfornatim gnojilam pa se prišteva edino le Tomaževa žlindra, a ne superfosfat. Superfosfatova fosforova kislina ina namreč to lastnost, da če leži dolgo v zemlji, se spremeni v težko raztopne spojine, z druge strani pa zleze vsled prelahke raztopno-sti pregloboko v zemljo. Kar se tiče množine gnojil, katera se ima vzeti pri gnojenju travnikov, bodi povedano, da je treba raztrositi na vsak hektar že gnojenih travnikov približno 4 kvintale Tomaževe žlindre in ravno toliko tudi kajnita vsako leto. Ako je travnik pust. vzeti je treba seveda večjo množino enega in drugega gnojila. Da se prihrani na času in delu, zmešata se lahko gnojili med seboj, ali poskrbeti je treba, da se zemšani gnojili raztrosita vsaj v teku 24 ur, sicer se ta zmes, če leži dalj časa, strdi. S pravilnim gnojenjem se ne zviša samo količina sena, marveč zatre se obenem tudi kisle trave in močvirne rastline, posebno pa se zatre mah, ki travo duši, in namesto malovrednih trav stopijo sladke trave, pa tudi raznovrstne detelje in gra-horšice se močno okrepe. Krmo, ki se je pridelala na pravilno pognojenih travnikih, živina tudi mnogo rajše žre, kakor ono, ki se je pridelala na nepognojenih travnikih. Krma s pognojenih travnikov je tudi bolj tečna nego z nepognojenih. Bonnelat in Touchart sta dognala, da so vsebovale travniške rastline pred gnojenjem samo 0.02 odstotka fosforove kisline. Pozneje, ko se je travnik pognojil za 10 metr. stoti 14 odstotne Tomaževe žlindre, se je v senu. ki je vsebovalo poprej 0.271 metuljnie, množina teh zvišala na 0.5 odstotkov, a zvišala se je tudi množina fosforove kisline, ki je znašala poprej 0.3. na 0.5 odstotkov. Podvojila se je pa tudi množina dušea, istotako se je zvišala množina pridelka od 4020 na 7300 kg. Gotovo je. da množina pridelka na vsak način naraste, ako se travniki racijonelno gnoje. Kar se tiče časa, o katerem naj se travniki pognoje. se je pokazalo, da je jesen za gnojenje travnikov najboljša. Ako bi kdo iz kteregakoli vzroka ne bil v stanu pognojiti travnikov uže v jeseni, pognoji jih lahko pozimi, pa tudi celo še le spomladi. Vinska trgatev državnega trtne£a nasada Mitrovica pri Žmir,ju (istra) leta 1913. V državnem trtnem nasadu Mitrovica pri Žminju se nahaja vzoren, približno 30 oralov velik, na različne ameriške podlage cepljen vinograd, ki je bil zasajen pred 3 leti in šteje približno <800 trt. Zemlja, katere je sicer jako malo, je rudeča ilovka in je zelo pomešana s precej debelim apnencem. Trte stoje v razdalji 1.4 > 1.2, tako da pride na vsako trlo po 1.68 m1 površine. Kot opora služi trtam žica in sicer so napete v vsaki vrsti po tri žice. Gornji dve žici sta dvostroki in drže jih med kolci skupaj žičnate kvake, to pa zato, da se prihrani privezovanje trt. (Način povezovanja je tak kakor v Oppenheimu). Obrezujejo se trte na šparon in ne puščajo se nadomestni rezniki v svrho izgoje rodnega lesu. Šparon se privezava vodoravno na prvo žico. Vinograd ni trpel letos nič radi trtnih škodljivcev pa tudi ne radi elementarnih nezgod. Obdeloval se je na običajni način. Pri tem je vredno pripomniti, da se pri zatiranju peronospore ni gledalo na to, da bi se poškropilo trtno listje tudi od spodnjo stran, kakor se to v novejšem času priporoča in vkljub temu ni bilo opaziti niti sledu peronospore. Lahko se toraj reče, da škropljenje trtnega listja od spodnje strani v obrambo pred Trgatev se je vršila o lepem vremenu 8. in 9. oktobra. Vspeh trgatve je bil sledeči: - a . L. 'H a. Tele N fcfl C .iA llf ^ "5 a.® yi Se ~ štev. Vrst grozdja Podlaga rt rt O s C « 3 c to - — O 4> =1 Količina "lor i Beli burgundec Rup. du Lot 0-89 20" i 88 2 ff v Rip Portalis 1 48 181 9- 3 n « Beri X RiP- 420 A 0-52 19-1 io- 4 W ff T 5 rt tt H i *J 0-40 19-2 9-5 5 M n rt tt 8 0 73 18 1 10- 6 modri „ Rup du Lot 1-35 20 7 10- 7 V f Beri. X Rip 420 A 0 37 19'6 9 5 8 » M » „ „ 420 B 0.63 17 2 9' 9 rulandec Rup. du Lot 1'36 21-2 10' 10 Beri. X R'P 420 B 1-50 202 85 11 it T 5 " rt tt 1 • 0 82 207 9- 12 traminec Rup. du Lot 1-13 19-2 9- 13 rt Rip. Portalis 1 50 202 9 14 malvazija Rup. du Lot 1-92 17'- 8' 15 „ Beri X R'P T 8 3-27 16 9-5 16 „ Rip. Portalis 2-88 16-5 8-5 17 „ Beri. X Rip. 420 A 040 17-5 85 18 laška graševina Rup. du Lot 220 14- 8" 19 ff Beri. \ Rip. 420 A 166 13-2 8" 20 « „ „ „ 420 B r 13-2 8- 21 bela žlahtnina Rup. du Lot 114 17-2 5- 22 tt Rip Portalis 180 132 5- 23 r* Rip. X RuP- 3306 3-80 14 6' 24 rt ...... 3309 1- 11-2 6- 25 tt Salonis \ Rip. 1616 1 92 137 55 26 portugalka Rup. du Lot 1-31 15 5 8- 27 Cabernet Sauvignon Rup. du Lot. 1-25 14 11- 28 „ franc. Aram. X Rup Ganz N 1 L 155 8- 29 •• ,t Mouv. X Rup. 1202 1-27 16' 8- 30 Semilon Rup. du Lot ff M H 320 17-5 109 31 Sauvignon 033 18' 9 32 Refošk *) " n t> _ 16-2 14 Sodbo glede dobrih ali slabih lastnosti poedinih cepljenk in ameriških podlag si lahko vsak interesent ustvari sam na podlagi gornjih podatkov glede množine pridelka, količine sladkorja in kisline v moštu. Zabavnik. *) Iz sosednega privatnega vinograda. peronospore ni neobhodno potrebno, zato bi bilo najbolje, kar se tega tiče, da bi se vinogradnikov ne motilo pri onem načinu zatiranja peronospore, katerega se poslužujejo z najboljirn uspehom že leta in leta. Glavno je. da se trte s primernim sredstvom pravočasno poškrope. Kaj je zadruga? (Nadaljevanje in konec.) Ali ustanovitev zadruge za skupno prodajo provzroča mnogo več težkoč kakor ustanovitev drugih zadrug. Tu si je treba poiskati odjemalcev za dotične pridelke, treba poiskati trgovskih zvez na raznih tržiščih, kar zahteva mnogo truda in strokovnega znanja. Vrhu tega prihaja tudi večkrat do nesoglasja med člani take zadruge pri določevanju vrednosti njihovega, zadrugi izročenega blaga, ker vsakdo misli, da je njegovo blago najbolje. Temu se pridruži tudi še ta okolnost, da je treba držati blago mnogokrat v skladiščih kakor krompir, sadje, vino, sir itd. ter čakati ugodnejše prilike za prodajo. Med tem časom je treba z blagom tako postopati, da se pravilno ohrani itd. Da pa kmetovalec zadrugi sploh težko zaupa sadove svojega truda, je to, ker se boji, da bode, kakor se včasih dogaja, od uprave opeharjen. Iz tega vzroka prodaja svoje pridelke raje sam, dasiravno ga stane to več truda, časa in mu doprinese manj dobička. Vse to je vzrok, da se kmetijske prodajalne zadruge jako težko in počasi širijo, ali to kar se je dosedaj doseglo v drugih naprednih državah kakor v Nemčiji, na I lanskem in v Švici, kjer posluje na tisoče takih zadrug, nas uči, kako zamore tudi kmetovalec potom te vrste zadružne organizacije priti do lepih uspehov in blagostanja. Mimogrede naj omenim da imamo tudi v Avstriji že par tisoč enakih zadrug, ki jako dobro poslujejo. Seveda je prvi in glavni pogoj take zadruge poštenje in delavnost poedinega zadružnika, kateri mora tudi zadrugi jamčiti in se kolikor mogoče potruditi, da da v zadrugo vsakrat le pristno, naravno in dobro blago; kajti, če oddajajo zadružniki zadrugi slabe, nečiste, pokvarjene ali celo falzifieirane pridelke, potem mora takšna zadruga, in naj bo denarno še tako dobro podkovana, na vsak način propasti, ker pride na slab glas, zgubi kredit. Od te vrste zadrug bi bile za naše razmere in kraje, kjer se umna živinoreja vedno bolj širi, najvažnejše mlekarske zadruge in sicer posebno v bližini velikih mest, kjer se sveže mleko najbolje unovči. Važna je mlekarska zadruga, kakor sploh druge nji slične zadruge, zato ker ona kmeta-živinorejca tako--rekoč sili k zboljšanju njegove živine oziroma celoskupnega poljedelstva. Ker je zadružniku zagotovljena prodaja oziroma odjem vsega, bodisi tudi večje količine mleka, potrudi se, da svoje travnike in pašnike skrbno neguje, da bo v stanu svojo živino bolje krmiti. Vrhu tega po svoji živini tudi bolje streže in jo pravilno oskrbuje, ker ve, da dobi s takim ravnanjem več in boljšega mleka, tudi več in boljšega gnoja, katerega slednjega zamore koristonosno uporabiti na polju, na vrtu in vinogradih, kjer dobi potem več žita, krompirja, sadja, zelenjave itd. Roka v roko gre toraj zadružno mlekarstvo s splošnim poboljšanjem gospodarskega blagostanja zadružnika in povsod vidimo, da se dandanes ravno vsled mlekarstva znatno izboljšujejo tudi goveje pasme, tako da se uvajajo povsod iz naprednih živinorejskih krajev kakor iz Švice iti drugih alpskih dežel plemenite goveje pasme, kakor simodolska, pinegavska-belanska, zgornje inodolska in druge take pasme, ki dajajo več mleka, več mesa ter se dado tudi precej dobro uporabiti za delo. Kjer je mlekarstvo organizirano, dobiva se toraj boljše mleko in večja množina, tako tudi več in boljega mesa, in bolje cene in vse se da boljše izkoristiti. Z mlekarsko zadrugo si prihrani gospodinja mnogo dela in brige za mleko, ker živino samo pomolze, ima lažjo kontrolo in lažje izračuna, za koliko se ii takšna skupna prodaja mleka bolje izplača, kakor če bi mleko sama nosila na trg ali pa po hišah. Tako si ona prihrani vsaki dan mnogo časa, truda, čevljev in obleke, ki bi se ugonobljali z romanjem v mesto, ter opravi tačas lahko doma druga dela, kar je dandanes prav nujno potrebno, ker so kmetijski delavci zelo redki in poleg tega še tako dragi. Vrhu vsega tega pa izgine v tem slučaju tudi nevarnost, da bi se za mleko v mestu iz-kupljeni denar nekako po nepotrebnem potrosil. Naloga mlekarske zadruge je toraj skupna prodaja mleka: in mlečnih izdelkov. Vsi zadružniki mlekarske zadruge morajo vsaki dan izročiti vse mleko zadrugi, razun onega, ki ga potrebujejo za dom. Mleko mora biti na vsak način naravno, t. j. ne sme mu biti voda ali kaj drugega primešano, mleko mora biti zdravo in snažno. Zadruga prodaja nabrano mleko v zadružni prodajalni, ga razpošilja po hišah, v krajih bolj oddaljenih od mest pa izdeluje surovo maslo, a v jako oddaljenih krajih pa sir, sirotko itd. Ko izroči zadružnik mlekarski zadrugi mleko, se isto po strokovnjaku preišče na pristnost in na količino tolšče ali maščobe, ter se nato vrednost tega mleka po kvaliteti vpiše v dobro lastniku-zadružniku v zadružne knjige, ter se mu v gotovini izplačuje. Dobro mleko ima navadno 31/2 odstotkov tolšče ali maščobe. Na koncu leta se razdeli čisti dobiček v razmerju s količino in dobroto mleka, katero je vsak zadružnik oddal v zadrugo, to je po dotični svoti, katera mu je v zadružnih knjigah zapisana v dobro. V mestu in povsod kupuje prav rad vsak takšno kontrolirano mleko, ker ve, kaj kupi in kaj pije, obenem pa ga plača tudi raje par stotink dražje, nego kakšno drugo nekontrolirano. Skrb za varstvo rastiin v mesecu novembru. Poberi in uniči čimprej mogoče vse na drevju obviselo in po tleh ležeče gnilo in suho sadje. Odreži in sežgi vse suhe in črvive veje, a tudi ona, ki so od raka in ptičjega lirna napadene odstrani z drevja, skrajšaj pa tudi polomljene veje. Vse pri tem delu nstale drevesne rane zamaži z drevesno smolo, s ka-tramom ali pa z ilovico. Odstrani z drevja goseničje zapredke in tanke vejice, ako si zapazil na njih jajčeca prsteničarja, odreži in vse skupaj sežgi, preglej pa tudi, ali se morda ne nahajajo na drevju kar celi kupčeki jajčec, pokriti z nekako zlato rujavo volnato tvarino. To so jajčeca, zalega zlatoritke in treba je, da jih pobereš in sežgeš. Ako mahu in lišajev še nisi ostrgal in drevesnih gob še nisi odstranil z drevja, stori to na vsak način v tem mesecu. Če zemlje krog sadnega drevja še nisi prekopal, stori to vsaj sedaj. Na češnjeva. češpljeva, jabolčna in hruškova debla nastavi lepivne pasove, da se polove, nadrevje po deblu lazeče, samice malega zimskega pedica. Ako si pasove že prej nastavil, preglej jih od časa do časa, in če opaziš, da so preveč nagostem pokriti z mrčesom ali pa z drugo nesnago, prestrgaj jih in če je potreba, vnovič namaži z lepivom. Če lepivnih pasov še nisi nastavil, ne odlašaj več. Najbolje lepivo v to svrho je »Treo Sticky«, kajti edino to lepivo se ne razteče, ne napravi mrene na svoji površini in ohrani lepivno moč skozi več mesecev. Če si zapazil na jablanih gnezda krvavih ušic, je treba, da ušice že pozimi pokončaš. To dosežeš najlaže z emulzijo petroleja im milnice (žajfence). Ako tega dela še nisi opravil, opravi ga v tem mesecu na isti način, kakor je bilo nasvetovano v prošlem mesecu. Obveži krog debel sadnega drevja trnje, mrežo iz trnjaste žice ali kak drug tak materijah da divjačina lubadi ne ogloda. Če debla z apnenim beležem pobeliš, pomaga tudi to odvračaj divjačino. Od novembra do marca se pokončuje grozdni molj ali ki-seljak in sicer s tem, da se star lubad s trt ostrže, kajti ravno pod starim trtnim lubadom, v trnih razpoklinah. v razpoklinah kolcev in v votlinah trstiki n i h kolcev prezimujejo bube tega škodljivca. Stebla špargljev izpuli kolikor mogoče globoko in zažgi vse skupai na licu mesta. S tem zatreš špargljevo rijo, obenem pa pokončaš tudi ličinke špargljeve muhe, hudega sovražnika •špargljev. Štore karfiola, kapusa in vrzot, ki so golšavi ali napadeni od zeljne kemije, ali pa napadeni na koreninah od kljunotaja in zeljne mušice. izruvaj s koreninami vred in sežgi jih na licu mesta. Vtrnino Obvaruješ pred mrazom, ako jo pokriješ z vejevjem iglavcem ali pa z listnatim hrastovim vejevjem; občutljive okin-čevalne rastline pa zavij v slamo ali kak drug tak materijah Po pršicah napadene cvetlične čebule potrosi z bolhačem. ■Če si zapazil na rastlinah, shranjenih v cvetličnjakih, ušice, pokadi jih s tobakovim dimom, ker to jih umori. Gotove, občutljive rastline z mehkimi listi, kakor tudi ta-kozvano »Capelvenere« in razne salvia, ki ne podnašajo dima,, pa poškropi s stranjšanim tobakovim ekstraktom. Slabega in poceni kupljenega semena ozimine nikar ne sejaj, kajti takšno seme da slabo setev oziroma revno žetev,. Predvsem pa se izogibaj snetjavega in plevelnega semena. Snetjavo seme namakaj pred sejanjem v raztopini modre ga-lice ali pa formalina. Kako se seme namaka pove ti podpisano vodstvo. V mesecu novembru ti nudi ugodna prilika, da storiš tudi za koristne ptice, tvoje prijateljice, lahko mnogo dobrega. Priskrbi jim umetna zavetišča na varnem mest, in krmi jih pridno, da vsled lakote ne poginejo. Z druge strani pa bi bilo dobro, če bi pozimi pokončeval škodljive vrabce. Natančna pojasnila, tičoča se varstva rastlin, ti da brezplačno vsakčas podpisano vodstvo. Vodstvo c. kr. kmet.-kem. poskuševališča v Gorici. Kmetovaičeva opravila v mesecu novembru. Na d om u: Pregleduj, če vsa vrata in okna v tvojem stanovanju, pri hlevih in shrambah dobro zapirajo. Pazi, da bode imel hlev nekoliko odduška, a tudi stanovanje pridno prezračuj in nje boj se preveč mraza! O mrazu postlaj živini s suhim nastiljem bolj na debelo. Če si grozdje pozno trgal, poskrbi za to, da bo vrelna klet še nadalje primerno topla, da mošt, ki še ni končal vreti, popolnoma povre. Ako si pa zgodaj trgal, oziroma je tvoj mošt vsled primerne topline že dovršil vrenje popolnoma in se učistil, poskrbi, da ga čimprej naprvo pretočiš. Če si vse vino, nahajajoče se v vrelni kleti, pretočil, zapolni sode in zavehaj jih dobro, ter pusti nato okna kleti odprta o tihem, mrzlem vremenu. Mr-zlota in svež zrak pretočenemu vinu prav nič ne škodujeta, seveda le če še ne zmrzuje, marveč celo koristita, ker ga hitreje zorita. Žito večkrat premešaj. Sadje in krompir pregledaj in gnilo cdberi. N a p o 1 j u: Spravi ajdo in peso pod streho. Njive preoraj čimprej mogoče v surovo brazdo, kajti s tem dosežeš, da bo zemlja spomladi ne semo rahla, ampak tudi bolj rodovitna. V vi n ograd u: Ker je vsled slane večinoma že listje < odpadlo, žačneš lahko z jesenskim obrezovanjem trt. Najbolj primeren čas za gnojenje vinogradov je v tem mesecu, enako tudi za sajenje in podsajanje trt. Ko si trtne kolce posekal, deni jih namakat v 37' raztopino modre galice, kjer jih pusti kakih štirnajst dni, da se dodobra napojijo. Pripravljaj si ameriške kolči, a bilfe in cepljenke, če jih imaš, poruVaj iz trtnice in prisuj jih v vlažnem pesku ali pa v zemlji. V s a d o v n j a k u: Starejše sadno drevje pretrebi in osna-ži, mlademu mladike skrajšaj. Debla in debelejše veje namazi z apnenim beležem, a še boljši usph dosežeš, če jih namažeš ali pa poškropiš z dendrinom. Ako je le mogoče, prekopaj zemljo okrog mladega sadnega drevja vsaj 1 m na široko. Sedaj prič-neš lahko s presajanjem oziroma sajenjem sadnega drevja. Ce še nisi nastavil lepivnih pasov, namazanih z amerikanskim lepivom »Tree sticky«, je sedaj skrajni čas. da to ukreneš, sicor ti zlezejo pedici na sadno drevje in ti uničijo spomladi lahko ves sadni pridelek. Posebno pa varuj pred pedici vsaj tvoje črešnje. ki so prvi pridelek, kateri mnogokrat pomaga iz denarne zagate i N a v r t u: Pripravi gnojne gredice. Regrat pokrij z listjem, ali pa z listnatim vejevjem, da ti bo spomladi zgodaj ozelenel. Vso drugo občutljivo zelenjavo, če jo že hočeš varovati mraza, pa pokrij z vejevjem, s koruznim' stebli, li pa s slamnatimi odejami tako, da bo to pokrivalo oddaljeno 10- 15 cm od tal. Pe-tršilj, korenje in zimsko špinačo posejaj. Na travnik u: Pognoji travnike z gnojnico in umetnimi gnojili. V g o z d u: V tem mesecu začneš lahko s sečnjo in treblje-■njem gozdov, pa tudi mlado gozdno drevje lahko podsajaš. POROČILA. Brezobrestna posojila vinogradnikom. C. kr. okrajno glav. -objavlja: Danes je došel c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici operat o dovoljenih brezobrestnih posojilih za obnovitev po trtni uši uničenih vinogradov. Okrajno glavarstvo potrebuje približno 3 tedne, da izgotovi v ta namen potrebna dolžna pisma in jih razpošlje strankam. Njim bode potem skrbeti za to, da si dajo v najkrajše mogočem času legalizovati zadolžnice in da ■jih potem zopet predložijo okrajnemu glavarstvu. Tam, kjer je mnogo prizadetih strank v eni občini, bilo bi vsem v korist, ako bi županstvo naprosilo dotično e. kr. okrajno sodnijo, naj odredi enega svojega uradnika v dotični bčinski urad. da vsem strankam ob istem času poveri zadolžniee. S tem se prihrani mnogo časa, nadležnosti in stroškov. Kadar predložijo stranke vsaka svoje dolžno pismo, napravi okrajno glavarstvo predlog za vknjižbo, a rešitev teh predlogov pobere najmanj en mesec časa, tako da pretečeta približno obilna dva meseca, predno se izplačajo dovoljena posojila. Do sedaj je bila navada, da se je državni delež posojila poprej izplačeval strankam in šele kak teden pozneje deželni delež in umevno je samo po sebi.da se je s takim dvakratnim izplačevanjem po nepotrebnem potratilo mnogo časa in provzročiio precej stroškov. Zato bi bilo želeti, da deželni odbor nakaže za brezobrestna posojila določeno svoto deželnega prispevka do-tičnemu c. kr. davčnemu uradu v namen, da istočasno izplača strankam državni in deželni delež posojila. Z ozirom na občno denarno krizo in na velike težave, ki se upirajo dobavi posojil- priporoča se vinogradnikom prav toplrs, naj vestno uporabijo dovoljena posojila v določeni namen in s tem pripomorejo pvzdigi domačega vinogradništva. V Gorici, 27. okt. 1913. Poskusi rahljanja zemlje z razstrelbo. Kakor se nam sporoča. priredi »Avstrijsko državno in vinarsko društvo« v slov. delu poknež. grofovine Goriško-Gradiščanske poskuse rahljanja zemlje z razstrelbo v dobi od 13.— 1 9. n o v e m b r a t. 1. pri naslednjih posestnikih: pri baronu Teuffetibach v Vipolžah, pri Antonu Jakončiču v Šlovrencu v Brdih, pri Francu Gregorič h. št. 62 v Prvačini, pri Slokar Jožefu h. št. 29 v Kamnjah, pri Francu Perko h .št. 82 v Podgori in pri Francu Tavčar v Krep-Ijah na Krasu. Kdor se za te poskuse zanima, naj se obrne do tu označenih posestnikov, kjer poizve lahko natančno dan in kraj. katerega se bodo poskusi vršili. Društvene vesti. »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici. — Korenjski trg (Attemsova palača) ima v zalogi naslednje kmetijske potreb ščine: Amonijev sulfat z 2072% dušca, posušen in semlet kv. po 38 K. kg pa po 40 vin. Kalijevo s o 1 42 odstotno kvintal po 13 K 50 v; Superfosfat s 14—16% v vodi raztopne fosforove kisline, kvintal po 7 K; T o m a ž e v o žlindro znamke »Zvezda« in sicer zajamčeno 16% po 6 K 24 v in 17' v kv po 6 K 62 v in 18fv po 7 K. F i c h t e n i n a g r a, sredstvo zoper razen mrčes na rastlinah in živalih 74 kg po 1 K; Orehove semletetropine zajamčene s 56% beljakovin in tolšče, v vrečah po 75 kg, po 22 v z vrečo vred. Klajno apno in sicer pracipitat s poprečno 38% skupne fosforove kisline, od katere je citratno raztopne nad 90%, na debelo t. j. v vrečah po 50 k