Knjižnica Velenje Titov trg 5
3320 Velenje
LETO 6
MILKA?
Stanka je dobila novo flavto
b praznovanju dneva državnosti so v Ravnah sklenili tudi humanitarno akcijo, v kateri so pomagali slepi Stanki. Predsednik ravenskega odbora Rdečega križa, Jože Jančič, je v nekaj besedah opisal pobudo, potek in zaključek lepe dobrodelne akcije.
V eni od številk Lista so bralci lahko prebrali poziv za zbiranje sredstev, da bi polepšali življenje Stanki Grudnik, ki jo je narava prikrajšala za vid. Odbor RK že več let spremlja življenje Stanke in jo večkrat obiskuje. Ko je pred časom nastopila v Topolšici, so opazili, da zelo rada igra na flavto, ki pa ni njena. Tako se je porodila misel za nakup nove flavte.
Na to pobudo je bil velik odziv, saj so zbrali 247.000 SIT. Nekaj že prej,
nekaj pa na sami proslavi. Tako so skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa Velenje kupili flavto in nekaj športne opreme. Vse to so Stanki ob tej priložnosti podarili. Da so bila sredstva tako obilno zbrana gre zasluga vsem darovalcem, še posebej pa so se potrudili Muminovič, direktor Kmetijske zadruge Marjan Jakob, člani kluba Moto veterani Šoštanj, člani sindikata Premogovnika Velenje ter Termoelektrarna Šoštanj.
Da je bila Stanka darila zares vesela, je bilo videti, v zahvalo pa je tudi zaigrala nekaj pesmi - seveda še ne na novo flavto.
Marsikatero oko se je ob tem zasolzilo, Stanki pa bo flavta s svojo pesmijo prinesla v življenje vsaj malo svetlobe.
Marija Lebar
akovost programov
pisku razdelilni sistemi
prispevkov za bolnišnico
letnici Šaleških fantov
je Pohrastnika
li pobudo v športnem društvu
Matjaž uspešna v Kanadi
na mednarodnih igrah
Šoštanj bodo razvijali mladi in iznajdljivi
b dnevu državnosti in 89. letnici mesta Šoštanj je KS Šoštanj organizirala niz prireditev, ki bi združile športni, kulturni pa tudi gospodarski utrip Šoštanja. Ves teden so se vrstile športne prireditve, ki so prav gotovo napolnile tekmovalnega duha, omeniti pa velja še Pesmi s plate in okroglo mizo, za katero so se usedli vsi vidnejši predstavniki gospodarstva v občini Šoštanj.
Pesmi s plate
Kulturni večer je bil na večer 26. junija v Kajuhovem parku. Občinski svetniki iz vrst KS Šoštanj Cvetka Tinauer, Matjaž Cesar in Danilo Čebul so spregovorili prek Ka-juhovih pesmi in zamolčanega pesnika Balantiča, trije avtorji, Peter Rezman, Maja Rezman in Milojka Komprej so prebirali svojo poezijo, v park pa je predvsem mlado poslušalstvo pritegnila skupina Arise. Ravno ta skupina, (ki jo sestavljajo Marko, Miro, Grega in Peter), katere težki zvoki so prvič zazveneli pod Kajuhom, je tista alternativa in izziv, ki so ga sprejeli člani, ko so se odločali za vsebino prireditve. Napis na mostu čez Pako je jasno sporočilo: Dajte nam prostor - mladi Šoštanja. Ta ponedeljkov večer so morda mladi le začutili, da spadajo v Šoštanj in da je začela starejša generacija razmišljati, da ji je današnji svet dan le zato, da ga prihrani za naslednje generacije
Okrogla miza o gospodarstvu
V sklop prireditev sodi tudi srečanje predstavnikov gospodarstva v občini. 27. junija so se sešli predstavniki območne gospodarske zbornice, predstavniki podjetij in predstavniki KS Šoštanj. Cvetka Tinauer, predsednica KS Šoštanj, je ob tem poudarila pomen takih srečanj in povzela lanske sklepe. Zal je ugotovila, da se zagotovitve direktorice Elkroja Nazarje, da bo storila vse za obstoj obrata v Šoštanju, niso uresničili. Tudi TUŠ je doživel dokončen zlom in je le podjetje Rednak rešilo del proizvodnje in ohranilo lepo število delovnih mest. Vendar razvojne možnosti so in če bo tretje srečanje drugo leto že bolj opti-
mistično, bo peto morda ugotav-ljalo, da mesto Šoštanj ni več demografsko ogroženo, kot je danes.
Pa ni bila optimistična samo predsednica KS, temveč so videli razvoj Šoštanja tudi ostali sodelujoči. Jaroslav Vrtačnik, direktor TEŠ, je zagotavljal, da bo predvideno zmanjšanje delovnih mest, ki ga zahteva vlada, mogoče rešiti z narav-nim odlivom. Zadovoljen je tudi z ekološko sanacijo bloka 5 in je napovedal poskusno obratovanje čistilne naprave že letošnje leto, redno pa drugo leto. Lidija Fijavž -Špeh, direktorica Term Topolšica, je zagotovila, da bo nova naložba prinesla tudi nova delovna mesta, poslovodja Vegradovega obrata Lesna pa je dodal, da se za delovna mesta pri njih ni bati. Nakazal je tudi možnosti preselitve obrata invalidske delavnice v Metleče, kjer je dovolj prostora za obrtno cono, prostor, kjer pa so delavnice zdaj, pa bi morda izkoristili za gradnjo nove šole. Direktor Bolnišnice Topolšica Janez Poles je dejal, da se spopadajo z lastninjenjem, ki ustvarja prave blokade pri izpeljavi sicer zanimivih tržnih programov, kjer bi sodelovali tudi tuji vlagatelji. Prepričan je, da so v dolini podjetja, ki bi lahko pomagala pri zastavljenih programih. Podjetje Dolina bo prevzela Era in njena predstavnica Jana Hozjan je zagotavila boljšo ponudbo v naših trgovinah, saj je ta včasih že pod kritiko. Svoje razvojne načrte za naš prostor so predstavih tudi predstavniki velenjskega komunalnega podjetja, PUP-a, ESO Kika, predstavnika Krekove in Banke Velenje ter podjetje Rednak, ki se spopada tudi s takimi težavami, kot je pridobitev gradbenega dovoljenja za kuhinjo, ki bi zagotavljala topel obrok za njihove delavce.
Besedo je imel tudi župan občine Milan Kopušar, ki je poudaril že znano dejstvo, da se v naš prostor 40 let ni ničesar vlagalo in so posledice pričakovane. Izrazil pa je veselje nad programi podjetij in jih tudi pozval, naj sodelujejo pri izdelavi dolgoročnega plana občine, saj bo le s skupnimi močmi tak, kot ga potrebujemo; razvojno naravnan.
MiKo
Sp Do 35 LIST 2000
352(497.4 Šoštanj)
_ 2
. <_
S n
h 2
"F
gH
n a
«a
9000627.T
CEM tl« NIT
POLETJE V PAPIRNICI PERO - Šoštanj
Velika izbira avto kart (Dalmacija, Slovenija, Evropa ipd.)
Poletna akcija nekaterih artiklov (komplet treh videokaset že 999 SIT, CD ROM 650MB že od 265 SIT/kos itd.)
V sodelovanju s Foto Tekauc sprejemamo filme v razvijanje
Pokličite 03 898 33 90!
LOKOVISKE GASILKE ZMAGALE M ŠVEDSKEM
lovenska ekipa, ki so jo predstavljale mlade gasilke iz Lokovice, se je na mladinskem gasilskem taboru na Švedskem izvrstno odrezala in se v domovino vrnila s tremi prvimi mesti, tako v resnih kot manj resnih kategorijah.
V zgodnjih jutranjih urah 13. junija se je ekipa odpravila na pot. Po dobrih 30-ih urah je prispela v kraj Laholm na Švedskem. V bližini je vojaško vadbišče, katerega je vojska odstopila mladim gasilcem.
Približno 500 udeležencev se je zbralo iz Švedske in osmih gostujočih držav. Prvi dan so si ogledali bližnjo okolico, tudi na kopanje so odšli. Drugi dan jih je že čakala prva preizkušnja -zabavne, nekakšne igre brez meja. Seveda pa je šlo čisto zares, saj so najboljše na koncu čakali lepi pokali. Naslednji dan so imeli praktične vaje, ki jih sestavlja trodelni napad: mokra vaja, nudenje prve pomoči poškodovancem, vezanje različnih vozlov in reševanje z lestvijo. Naj omenimo, da takšnih vaj pri nas za mladino ne poz-
namo, bi pa jih toplo priporočili. Za vsako od praktičnih vaj so imeli na voljo le 45 minut. V nedeljo pa je šlo čisto zares. Disciplina na samem tekmovanju je bila na najvišjem možnem nivoju.
Končni rezultati pa povedo vse. Ekipa mladink iz Lokovice, ki je zastopala našo čudovito domovino Slovenijo, je dosegla: L mesto na zabavnih igrah, L mesto za najbolj urejeno in disciplinirano ekipo in 1. mesto na tekmovanju iz gasilskih veščin, katere je spoznala šele en dan prej na treningu. Za nameček naj še omenimo, da je ekipa mladink iz Lokovice, Slovenije, tekmovala v enotni konkurenci (bila je edina ekipa, v kateri so sama dekleta). Zato je ta uspeh še toliko večji. Prepričani smo, da bolje in lepše ne bi mogli zastopati Slovenije.
Za konec pa vsem, ki so jim omogočili ta nepozabni teden dni v življenju, najlepša hvala in še gasilski pozdrav Na pomoč.
Mladinke PGD Lokovica ter mentorja Mateja in Emil Juvan
Poletje prireditev
Življenje čedalje hitreje menja svoj ritem, marsikaj, kar mu je nekoč dajalo vsebino in smisel, gre danes v pozabo. Iztrgati pozabi starosvetne šege pri delu, sicer jutrišnji rod ne bo več vedel zanje, je cilj Turističnega društva Topolšica pri prireditvi Veselje ob Toplici. Prireditev si je pridobila številne prijatelje.
Enako bi lahko trdili za številne druge prireditve, ki se v poletnih mesecih zgodijo v krajih naše občine. Žal pa obiskovalci kot tudi organizatorji letos pogrešajo zloženko o poletnih prireditvah v naši občini, ki je letos kljub obljubam nista izdali niti Občina Šoštanj niti Turistična zveza občine Šoštanj, kot je postala to navada v preteklih letih.
POTRJEN PROSTORSKI PLAN -PA TOI NOVE m ZA ODVOZ SMETI
14. redna seja sveta občine
rroe dan m vplival na delo Sveta Občine Šoštanj, ki se je sestal v sejni sobi občine 6. julija na 14. redni seji. 15 točk dnevnega reda so svetniki pospravili v dobrih dveh urah. Po naporih, dolgih kar dobra štiri leta, so sprejeli dolgoročni prostorski plan. Potrdili so višje cene odvoza smeti in statut občine. Zaradi pomanjkljivega poročila Nadzornega odbora pa so preložili sprejemanje zaključnega računa za leto 1999 na eno izmed naslednjih sej. Vsi za pa so bili svetniki kar po vrsti pri točkah, ki so se nanašale na prostorske ureditvene pogoje posameznih krajev občini.
Zapisnik 12. in 13. seje in dnevni red
Začetek seje je obetal tekoče delo. Brez posebnosti sta bila potrjena dnevni red in zapisnik prejšnjih dveh sej.
Zaključni račun za leto 1999
Pri obravnavi osnutka zaključnega računa na prejšnji seji so svetniki zahtevah poročilo Nadzornega odbora o preteklem poslovanju ter o posameznih postavkah, za katere so izrecno zahtevali pregled. Poročilo, ki jim je bilo posredovano s 7. seje Nadzornega odbora, jih ni zadovoljilo. Nadzorni odbor je namreč predlagal, da se zaključni račun sprejme šele po poročilu revizijske komisije, ki je že v hiši. Revizijska komisija nima nobene zveze z zaključnim računom, je poudaril finančnik Aleksander Nežmah, istega mnenja pa sta bila tudi Cvetka Tinauer (Neodvisna lista za razvoj mesta Šoštanja) in Peter Reznian (Zeleni). Tinaurejva in Rezman sta ugotavljala, da svetniki spet nimajo vpogleda v poslovanje občine in ocenila delo NO kot neodgovorno. Frane Rogelšek (SDS) je menil, da za pregled ne zadostuje revizijska hiša Boniteta, temveč bi morah poklicati računsko sodišče. Po stališču predsednika NO Bojana Kugovniča, ki se je pridružil razpravi s svojo razlago dela NO, je župan zaključil razpravo s predlogom, da NO mora dati poročilo o pregledu poslovanja občine in se bo zato zaključni račun za leto 1999 sprejemal na eni prihodnjih sej. Prostorski plan
Prostorski plan je v pripravi že dobra štiri leta in so ga obravnavah že svetniki prejšnjega mandata. Tokratna obravnava se je nanašala samo na zahtevane oblikovne spremembe, tekst pa je ostal isti. SZ del Šoštanja z Metlečami in Topolšico se izvzamejo iz območja eksploatacije. Nedvomno gre za veliko pridobitev občini Šoštanj, saj se s tem sprosti gradnja na tem območju in omogoči razvoj kraja. Zupan Milan Kopušar je ob tem dodal, da je seveda tu še marsikaj odvisno od države, vendar je po svežih podatkih zadeva več ah manj rešena. Po sklepu občinskega sveta o predlagani prostorski ureditvi bi se stvari po 45 dneh od objave v Uradnem hstu Občine Šoštanj sprostile. Peter Rezman je čutil ob tem potrebo, da se zahvah v imenu Zelenih vsem, ki so si prizadevali v tem procesu in poudari vlogo prejšnjega župana dr. Bogdana Meniha ter svetnice Cvetke Tinauer.
Spremembe in ureditve prostora
Gre za odloke, ki se nanašajo na novogradnje na stavbnih zemljiščih izven ureditvenih območij strjenih nasehj, na zemljišča, vključena v nova in obstoječa ureditvena območja, ter na postavitev pomožnih objektov, ki služijo kmetijski proizvodnji. Dokumentacija je na ogled na Občini Šoštanj in UE Velenje. Obravnavana so bila naselja oziroma deh nasehj Lokovice, Podgorja, Skorna, Florjana, Lajš, Topolšice, Raven, Belih vod in Zavodenj.
Priprave za urbanistične zasnove mesta Šoštanj
Milan Kopušar je po obrazložitvi Sonje Novak, za kaj gre, poudaril, da je sprejetje predloga osnova, da se stvari v Šoštanju premaknejo naprej. Program priprave namreč določa območja urejanja prostora, projekt pa bo zahteval vehka finančna sredstva, tako da se mora postopek nujno pričeti. Seveda bo o tem projektu še vehko slišati.
Sklep o ugotovitvi javne koristi
Zemljišče TUŠ in sami objekti so še vedno predmet dogovorov in usklajevanj z IU Vrhnika. Občina Šoštanj se s ceno IUV ne strinja, zato bo šla v postopek pritiska tudi s sprejemom sklepa sveta o ugotovitvi javne koristi, ki je tudi podlaga za postopek razlastitve pred pristojnim sodiščem. Po predlogu Rezmana, da se objavijo tudi sklepi lanske izredne seje, so svetniki potrdili sklep o ugotovitvi javne koristi. Podražitev pri ravnanju z odpadki.
Marjan Brodnik iz PUP-a je postregel z nekaterimi vhodnimi podatki in poudaril, da so cene mirovale od leta 1996. V tem času seje podražilo gorivo, PUP je povečal skrb za higieno s pogostejšim pranjem posod za smeti in avtomobilov, uveden pa je bil tudi DDV. Vse to in še kaj je pripeljalo do predloga povišanja cen za 11,2 %. Svetniki so predlagano podražitev potrdili. Eno praznjenje standardne sive posode volumna 120 htrov bo tako odslej namesto 357,80 SIT veljalo 397,87 SIT.
Občina Šoštanj mia nov statut
Tinauerjeva, ki je bila v času svojega mandata predsednica statutarne komisije je na kratko povedala, da se od osnutka do predloga ni dogajalo nič novega in po amandmaju k 24. členu predloga statuta, ki govori o komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in ga je predložil župan, so svetniki potrdili najprej amandma, potem pa še statut.
Odgovori na vprašanja svetnikov
Odgovorov na vprašanja prejšnje seje ni bilo, iz objektivnih razlogov, kot je poudaril župan, in obljubil, da bodo pripravljeni do naslednje seje. Ravnjak (SDS) je ob tem pripomnil, da se s takim načinom ne strinja, saj veljajo za odgovore določeni roki.
Pobude svetnikov
Rogelšek je predlagal NO, naj naredi vpogled v poslovno dokumentacijo Občine Šoštanj za obdobje februar - maj 2000 in predloži svetu poročilo o poravnavi gostinskih uslug v pivnici PUB Dublin. Predlaga tudi vpogled v stanje vseh tožb med Občino Šoštanj in Rezmanom.
Rezman je spraševal, kdo je preuredil stanovanje, ki je v zgradbi občine, v poslovni prostor in ah plačuje najemnino ter dal pobudo, da se čimprej začne projekt Trg bratov Mravljak, za katerega je delal načrt Nande Korpnik, dobitnik letošnje Plečnikove nagrade.
Čebul (Neodvisna hsta za razvoj mesta Šoštanj) je opozarjal na tako imenovano Kajbovo hišo. ki razpada v centru mesta in ogroža avtomobile in pešce. Predlagal je, da se na nek način onemogoči gibanje okrog hiše. (Ta pobuda je medtem že realizirana.)
Ob koncu seje je župan predstavil novo direktorico občinske uprave Mirjani Povh in zagotovil svetnikom njeno pomoč.	‘	,	'	( ( f •'/ ^
POD m STREHO TRIJE KABELSKO RAZDELILNI SISTEMI
H
a področju kabelsko razdelilnega sistema v občini Šoštanj je bil storjen pomemben korak. 30. junija so se s svečanim podpisom pogodbe za skupno upravljanje izrekli predstavniki KS Topolšica, Viki Drev, Skomo - Florjan, dr. Valter Pirtovšek, ter predsednik Kabelsko razdelilnega sistema Šoštanj, Nino Ošlovnik. Do podpisa sporazuma o skupnem upravljanju KR omrežij je prišlo zaradi dejstva, da je bilo nujno spraviti pod isto streho tri sisteme, ki so zdaj delovali ločeno in pod različnimi upravljal«.
Kot je uvodoma povedal župan Milan Kopušar, pomeni enotno upravljanje zagotovitev enake kakovosti in cene za vse uporabnike.
Na področju občine Šoštanj so zgrajeni trije kabelski sistemi. Kakovost storitev, servis in cena za priključek so bili razhčni, odvisni od upravljalca. Poleg nesmiselnosti takega načina upravljanja je k skupnemu vodilo tudi dejstvo, da je pred kratkim po določbah Zakona o
telekomunikacijah Šoštanjski sistem pridobil ustrezno soglasje za distribucijo radijskih in TV programov, preostala dva sistema pa zanj nista izpolnjevala pogojev. Nino Ošlovnik, predsednik KRS, Z.O.O., je ob tem poudaril, da je s povezovanjem narejen velik korak h kakovosti programov in shki, čaka pa jih še vehko dela in potrpljenja. Prisotni so bili tudi predstavniki KRS Velenje, ki so z zadovoljstvom spremljali podpis pogodbe, saj so bili med pobudniki te vrste sporazuma in si predvsem na področju oskrbe s programi obetajo dobro sodelovanje s Šoštanjem še naprej.
S podpisom so udeleženci ustanovili tudi skupni organ upravljanja z nazivom Upravni odbor KRS Šoštanj, ki ga sestavljajo Viki Drev, Valter Pirtovšek, Silvo Mežnar in Nino Ošlovnik. Ta poleg ostalih pristojnosti tudi oblikuje cene mesečne naročnine, ki naj bi bila po neuradnih podatkih 1199 SIT mesečno, dogovorjena pa bo na prvi seji upravnega odbora.
MiKo
Modro bela kronika
Prometna nesreča s telesno poškodbo v Florjanu
Dne 16. 7.2000 ob 8. uri je bil dežurni Pohcijske postaje Velenje obveščen, da je v Florjanu pri Šoštanju prišlo do prometne nesreče z nastalo materialno škodo in telesno poškodbo. Pohcisti so na kraju ugotovili, da je v prometni nesreči udeleženo eno vozilo, ki ga je upravljala Alojzija J. iz Velenja. Z vozilom je zapeljala izven vozišča in trčila v betonsko ograjo. Pri tem sta se poškodovala otrok Matej J. in Justina R., ki sta bila sopotnika v vozilu.
Uničeni vrtni stoli
Dne 16. 7. 2000 ob 12. uri se je na Policijski postaji zglasil občan Anton Š. iz Šoštanja in povedal, da so mu neznanci prek noči uničili štiri vrtne stole, katere je imel shranjene na vrtu ob stanovanjski hiši. S tem dejanjem so Antona oškodovali za okoli 8.000 SIT.
Tatvina bencina iz osebnega avtomobila
Dne 15. 7. 2000 je Policijsko postajo Velenje poklicala Hermina A. iz Šoštanja in povedala, da je svoje vozilo imela prek noči parkirano na Kajuhovi cesti v Šoštanju, neznani storilec pa je na vozilu poškodoval ključavnico rezervoarja in iztočil nekaj bencina. Pohcisti obvestila še zbirajo.
V stanovanju kršila javni red in mir
Dne 9.7.2000 je na policijskojtostajo poklical D. R. iz Šoštanja in naznanil, da je med njim in prijateljico U. Z. prišlo do spora in želi posredovanje policistov. Pohcisti so na kraju ugotovili, da sta se omenjena sprla, prišlo je tudi do fizičnega obračunavanja, zaradi tega se bosta morala zagovarjati pri sodniku za prekrške.
Prometna nezgoda z materialno škodo
Dne 7. 7. 2000 v dopoldanskem času je na Kajuhovi cesti v Šoštanju prišlo do prometne nezgode z materiahio škodo zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila Antona K. iz Florjana, ki je pri tem trčil v vozilo, ki ga je vozil Damjan S. iz Velenja. Anton se bo moral zaradi tega prekrška zagovarjati pri Sodniku za prekrške.
Z IVOVIM PROSTORSKIM PLANOM V NOVO TISOČLETJE
Zmanjšanje eksploatacijskega prostora in sprostitev gradnje
Prostorski plan za občino Šoštanj je sprejet. Vsi, ki so sodelovali v postopku priprave dolgoročnega in srednjeročnega plana, so si oddahnili, optimizem pa je zajel tudi tiste, ki so iz osebnih interesov čakali na spremembe prostorskih planov. Dana je zelena luč za gradnjo. Občina Šoštanj je namreč sočasno s postopkom sprememb plana pripravljala tudi spremembe prostorskih ureditev (PUP), ki so osnova za izdajo dovoljenj za poseg; v prostor oziroma gradbenih dovoljenj. Vlog ah pobud za spremembo kmetijskega zemljišča v stavbno na območju občine Šoštanj je bilo okrog 250. Večina teh je bila v spremenjenem planu upoštevana, okrog 30 predlogov pa je bilo s strani Ministrstva za kmetijstvo zavrnjenih. Poleg navedenega pa pomeni spremenjeni plan tudi zmanjšanje eksploatacijskega prostora premoga.
O nastajanju in postopkih, ki so spremljali spremembe plana, je spregovorila Sonja Novak, svetovalka za gospodarstvo, okolje in prostor na Občini Šoštanj.
Z nastankom nove lokalne samouprave se je področje urejanja prostora preneslo na lokalno skupmst, v našem primeru na Občino Šoštanj. Zadnje spremembe PSDP so bile sprejete v letu 1989, zato se je bilo treba nujno lotiti postopkov spreminjanja. Postopkov sprejemanja plana ste se torej lotili leta 1996.
Nekaj se je dogajalo že prej, leta 1996 pa je 'Svet občine sprejel program priprave sprememb dolgoročnega in srednjeročnega
plana za občino Šoštanj.
Dva vidika sta še posebej izstopala in vas usmerjala pri spreminjanju plana.
Tako je. Beležili smo ogromno pobud s strani lastnikov zemljišč, da se njihova kmetijska zemljišča spremenijo v stavbna in bi jim bili s tem omogočni razhčni posegi v prostor - prednjačila je težnja po gradnji stanovanjskih objektov. Ker pa stavbna zemljišča niso bila opredeljena, se ni dalo graditi.
In drugi vidik?
To pa je bil dobro znani interes občine, da se zmanjša eksploatacijsko območje. Zato so se stvari premikale zelo počasi.
Zakaj?
Predlog občine po zmanjšanju eksploatacijskega prostora v začetni fazi ni bil sprejemljiv za Premogovnik, Direkcijo za rudna bogastva in torej za državo. Zato so vse od začetk tekla pogajanja ter usklajevanja. Občina Šoštanj je vztrajala pri svojem, država pa se ni hotela odreči rudnim rezervam. S problematiko so bili seznanjeni vse do državnega vrha.
Obrnilo pa se je le v prid občine Šoštanj? Da. Premogovnik se je strinjal z zmanjšano mejo območja pridobivanja premoga (SZ del Šoštanja) in tudi s strani države naj ne bi bilo več zadržkov. Morda je k temu pripomogel tudi sprejeti zakon o rudarstvu, ki določa nove pogoje rudarjenja. Sprejeti plan kot tak je velik korak pri razvoju občine.
Konec dober vse dobro, bi lahko rekli ob tem...Ce ne štejemo let, ko je Šoštanj stagniral.
MiKo

SMRTI
\ času od 20. 6. do 17. 7. 2000 so umrli Zofija TURINEK, Aškerčeva 5b, Šoštanj Rudolf SKORNŠEK, Kajuhova 21, Šoštanj Peter JEŽOVNIK, Zavodnje 20a
POROKA Poročila sta se
Matjaž PEČEČNIK, Ravne 42 d in Andreja PAČNIK, Ravne 42 d
KRSTI
V juliju so bili krščeni
Alex, Nika, Jan, Viktorija, Taja, Deja, Nika, Špela
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujeva gasilskemu društvu in kulturno turističnemu društvu Gaberke ter vsem ostalim za izkazano pozornost ob smrti najine drage mame Marije, še posebej za spremstvo na njeni žalostni zadnji poti. Hkrati tudi iskrena hvala gospe Borovškovi za zvonjenje v naši cerkvi. Se enkrat vsem skupaj hvala.
Žalujoči sinova Mko in Franc Šteharnik
KLIK NLB
LIST
Priznanje šoštaniskim turističnim delavcem
mesecu juniju je bilo na Mostu na Soči srečanje turističnih društev, ki obstajajo 95 let, kolikor jih slavi Turistična zveza Slovenije, ah več. Na to srečanje je bilo vabljeno tudi Turistično olepševalno društvo Šoštanj. Na okrogli mizi je sodelovalo okoli 22 društev, predsednik TZS s svojo delovno skupino, minister za malo gospodarstvo in več strokovnjakov s področja turizma. V svojih programih so predsedniki turističnih društev predstavili svoje poglede na razvoj turizma po občinah ter izboljšave v informiranju turističnih ponudb. Tudi predsednik TOD Šoštanj Peter Radoja je v gradivu predstavil dolgoročne poglede na razvoj turizma, od planiranja prostora do organiziranosti turistične ponudbe v občini Šoštanj. Največja možna koncentriranost turizma se kaže v termalnih, naravno kulturnih in objezerskih dejavnostih, je poudaril Radoja, kjer pa mora osnovo za razvoj najprej doreči Občina. Turistična društva se v tovrstno gospodarsko panogo vključujejo kot dodatni subjekti organiziranosti tovrstnega gibanja v krajih, kjer delujejo. In prav te drobne zanimivosti še dodatno pritegnejo turiste, ki si želijo poleg osnovne ponudbe še kaj več.
Na koncu teh predstavitev je sledil najbolj svečan del, kjer je minister za malo gospodarstvo Janko Razgoršek podelil priznanje za dolgoletno delovanje in pomoč pri razvoju turizma Turistično olepševalnemu društvu Šoštanj. Slednje bo namreč v letu 2002 slavilo častitljivih 100 let svojega obstoja, ki jih bo upamo dostojno proslavilo.
T.
JUNIJSKO PRAZNOVANJE ZDRUŽILO RAVENČANE
Praznovanje dneva državnosti in krajevnega praznika
A b dnevu državnosti se je zvrstilo 11 kar nekaj prireditev, ena teh je bila v tudi v Ravnah. Ravenčani so se odločili in na skupni proslavi slovesno obeležili več dogodkov.
Pri lipi, ki so jo posadili leta 1992, in ob lani lepo obnovljeni kapelici v bližini šole se je zbralo res veliko število ljudi, če računamo, kako na široko se Ravne razprostirajo. Nekatere ocene govore, da se je zbralo več kot 300 ljudi.
Zbrane je nagovorila občinska svetnica in predsednica KS Ravne, Erna Obšteter. Povedala je, da Ravne ob dnevu državnosti praznujejo tudi dan svoje krajevne skupnosti. Naštela je nekaj uspehov, ki so jih v tem letu dosegli v Ravnah, zlasti pomembna pridobitev je kar nekaj kilometrov novih asfaltnih cest. Nekaj priložnostnih besed je spregovoril tudi župan Milan Kopušar ter zaželel zbranim prijeten večer. Sledil je obširen kulturni program ravenskih šolarjev, ki je bil sproščen že zato, ker je bilo konec šolskega leta. Nastopih so še
mladi harmonikarji.
Priznanja Rdečega križa krvodajalcem
To slovesno priložnost pa so izkoristili na OZ RK Velenje. Predsednik Jože Medved in sekretarka Darinka Herman sta nekaterim Ravenčanom za njihovo nesebično dejavnost podelila visoka priznanja Rdečega križa. Srebrni znak RK Slovenije so prejeia Slavica in Marjan Kotnik ter Ivan Obšteter. Priznanja krvodajalcem pa so prejeh: Kodrun Edo za 75 krat darovano kri, Jančič Jože za 65 krat, Štelcer Mirko za 55 krat, Presnic Franc za 55 krat in Meh Vinko za 25 krat. Ploskanje in odobravanje dejanj teh nesebičnih ljudi je bilo prav gotovo iskreno in morda bo zgled pritegnil še koga v vrste krvodajalcev.
Po uradnem delu proslave so se Ravenčani zadržali v domu krajanov ob prigrizku in prijetni glasbi. Prireditelja KS in odbor RK Ravne sta lahko zadovoljna z uspelim večerom.
Marija Lebar
OSAMOSVOJITVENA VOJNA SKOZI Oti KRKOVIČA

animiva osvethtev dogodkov izpred desetih let, od izvolitve nove slovenske vlade v maju 1990 do oboroženega napada JLA ob razglasitvi samostojne Slovenije 25. junija 1991, je bila podana v dvorani Kulturnega doma v Šoštanju dne 29. junija letos. Skupaj z avdiovideo predstavitvijo, je tisto časovno obdobje s svojimi besedami podoživljal takratni poveljnik manevrskih struktur narodne zaščite (MSNZ), Tone Krkovič, ki je v Šoštanj prispel na povabilo občinskega odbora SDS Šoštanj, ki je na ta način obeležil praznovanje dneva državnosti.
Čas od izvolitve nove slovenske vlade v maju 1990, prek referenduma v decembru istega leta, pa do uradne razglasitve samostojne Slovenije 25. junija 1991, je bil čas, ko je skupina ljudi, v kateri je bil tudi in predvsem Krkovič odigrala odločilno vlogo za kasnejšo samostojno Slovenijo.
Nezakonito razoroževanje teritorialne obrambe s strani JLA, ki je nastopilo takoj po izvohtvi naše vlade, je bilo sicer preprečeno, vendar je JLA že zasegla več kot 70 % orožja in opreme slovenske TO. Iz spontanega odpora proti tem dejanjem je zrasla ena najbolj organiziranih akcij, izpeljanih na ozemlju Slovenije, ki je dala že v jeseni leta 1990 21.000 glavo oboroženo formacijo manevrskih struktur narodne zaščite.
O tem, kako je nastajala slovenska vojska, ki je odbila napad JLA v dnevih od 26. junija 1991 dalje, je RTV Slovenija posnela film, v katerem o takratnih razmerah govorijo Igor Bavčar, Janez Janša, Milan Kučan in drugi, ki so pri tem sodelovali. O lastnih občutkih, stiskah in dvomih tistega časa pa je na zelo zanimiv način spregovoril Tone Krkovič in seznanil poslušalce tudi o tisti skriti, zamolčani plati osamosvojitvene vojne za Slovenijo.
M. K.
V BELIH VODAH SE TRUDIJO PO SVOJIH MOČEH
krajevni skupnosti Bele vode so v letošnjem letu že marsikaj postorili. Pač glede na potrebe in možnosti, čeprav je želja še več, je bil kratek predsednik Alojz Hriberšek.
Pridno so se lotili cest. Kar 10 kilometrov makadamskih cest so obnovili in poravnali, tako da je vožnja po njih udobnejša. Večji zalogaj so si privoščili na odseku v dolžini 1000 metrov na relaciji Punčuh - Pudgar, kjer so v prvi polovici leta pripravili podlogo za asfalt, ki pride na vrsto v jeseni. Da želijo imeti lep in urejen kraj, dokazuje tudi očiščevalna akcija, katere so se lotili pred kratkim. Verjamete ali ne, iz gozdičkov, grap in jarkov so potegnili kar
35 starih avtomobilov, ki so gnili tam že od bog ve kdaj, ter jih s pomočjo domačina zvozili na Surovino.
Tudi igrišče ob šoli je dobilo prijaznejši obraz. Malo pleskanja, boljša razsvetljava, obnovljeni goli in priljubljeno zbirališče že kaže lepšo podobo. Dokončana je tudi projektna dokumentacija - za vodovod. Podpisane so odstopne izjave in svet krajevne skupnosti računa, da bo gradbeno dovoljenje izdano že letos in da bi lahko pomladi začeli.
Pripravljajo pa tudi prijazno akcijo; srečanje vseh, ki imajo korenine v Belih vodah. S seznamom so že daleč in če bo šlo uspešno naprej, bo srečanje v avgustu.
MiKo
KREN OB DNEVU DRŽAVNOSTI
*
res, ki je zagorel 24. junija ob dnevu državnosti na Cevzar-jevem vrhu je spremljal bogat kulturni program. Organizatorji SLS+SKD, Slovenska ljudska stranka, ki sta jih zastopala predsednika Roman Kavšak in Peter Turinek, so k dobro uro trajajočemu programu povabili ženski in moški pevski zbor Lokovica, harmonikarje Jureta Aplinca, Urbana Kavška, Armina Lambizerja ter frajtoner-ja Janeza Konovška. Na citre je igrala Maruša Dreu, zapel pa je petletni Luka Atelšek. Krajši govor je imel župan občine Šoštanj Milan Kopušar, iz sosednje
občine pa se je kresovanja udeležil župan Šmarnega ob Paki Ivan Rakun.
Velik kres, ki je zagorel po končanem kulturnem programu, so postavili mladi zadružniki, za pijačo in hrano je bilo poskrbljeno s stani Kmetijske zadruge in Preste, muzikantje pa so bili pripravljeni zabavati prek tristo ljudi, ki se jih je ta večer zbralo na hribčku.
In potem... Potem se je ulil dež, kar pa ni motilo nekaterih najvztrajnejših, ki so dan državnosti pričakali v zgodnjih jutranjih urah.
M. K.
VAŠA BLIŽNJICA DO BANKE
Imate osebni računalnik z dostopom do interneta? Postanite uporabnik spletne poslovalnice Klik NLB, ki je za vas odprta vse dni v letu, 24 ur na dan in Vam omogoča:
-	vpogled v stanje in promet na vaših računih in računih, na katerih ste pooblaščeni
-	plačevanje obveznosti prek osebne in splošne položnice ter virmana
-	prenos sredstev med računi
-	pošiljanje in sprejemanje sporočil v in iz banke
Prihranili boste čas in denar, kajti plačilo obveznosti prek Klika stane samo 30,00 tolarjev, čakanje v vrsti, pred bančnim okencem, pa bo za Vas samo še preteklost.
In še to!
Če boste zahtevek oddali do 31.07.2000, Vam bomo uporabne spletne strani poslovalnice Klik NLB odobrili brez plačila pristopnine.
©banka velenje
Banka Velenje, d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Dobro se z dobrim povrne
ravijo, da je čas, ki ga živimo, čas tekmovalnosti in ozkosrčnosti. Zaradi pozitivnega odziva Slovencev na številne dobrodelne akcije pa podoba slovenske družbe le ni tako neprijazna. Solidarnost in pomoč nam nista tuji vrednoti, kar je dokazal tudi ansambel Šaleški fantje ob 30-letnici svojega delovanja. Ustanovitelj in vodja ansambla Franc Žerdoner je že v marcu 2000 predlagal, da bi ta jubilej proslavili z Večerom Avsenikovih melo-dij, izkupiček večera pa namenili kot prispevek za posodobitev endoskopskega laboratorija za preglede dihal in prebavil v Bolnišnici Topolšica. Koncert se je zgodil v mesecu juniju v beh dvorani, kamor je privabil številne prijatelje, tako ansambla kot bolnišnice.
Janez Pukl, pomočnik direktorja Bolnišnice Topolšica, ki usklajuje akcijo zbiranja denarja, nam je 17. julija povedal, da akcija zelo dobro kaže, da denar še vedno priteka in da so doslej zbrali več kot pet milijonov SIT, kar je polovica zneska, ki ga potrebujejo. Do konca septembra letos, ko bo akcija zaključena, pa imajo podjetja in članice GZS - Savinjsko šaleške območne zbornice še čas za nakazilo svojega prispevka. Šaleški fantje in številni občani smo lahko ponovno pokazali, da imamo svojo bolnišnico radi.
Šaleškim fantom ob jubileju iz uredništva Lista iskreno čestitamo in želimo še veliko let uspešnega glasbenega ustvarjanja.
MaM
Zbiranje prispevkov
Donatorske prispevke za nakup dodatne, nove endoskopske video linije za preglede dihal in prebavil zbira Bolnišnica Topolšica na Ž.R. 5288 - 603 - 39063, pripis “Humanitarni prispevek”.
KULI	r u i	\ j	L
RISBA IN GRAFIKA V MAVERJEVI VILI
UTRINEK IZPRED (SKORAJ) 40 LET
PRAZNOVANJE OR DNEVE DRŽAVNOSTI
Podelitev certifikatov kakovosti in priznanj
okviru projekta Zlata paleta 2000, ki sodi v okvir Zveze likovnih društev Slovenije, je bila v Mayerjevi vili 28. junija otvoritev razstave pod skupnim imenom Risba in grafika. Sodelovalo je 32 avtorjev, ki so prispevali 15 risb in 42 grafik. Strokovna žirija v sestavi: Milena Koren Božiček, Alojz Zavolovšek in Tatjana Vidmar je izbrala devet najboljših del osmih avtorjev za podelitev certifikatov kakovosti Zveze likovnih društev Slovenije. Hkrati je predlagala tudi dva avtorja za najvišje priznanje Zlata paleta 2000.
VEČ KOT FILM
Slavnostni govornik je bil predsednik ZLDS mag. Lojze Capuder, ki je tudi podeljeval certifikate in priznanja. Certifikate so jprejeli: Vlado Kovač, Boris Štrukelj, Anka Rangelov, Anka Rakun, Danica Janžovnik in Zdenka Petek, dobitnika najvišjega priznanja Zlata paleta 2000 pa sta Zlatko Kraljič za risbo Jezus kot ljudski junak in Anton Kastelic za grafiko Soline. Slednji je svojo grafiko poda-ril Občini Šoštanj oziroma županu, ki je bil prisoten na otvoritvi razstave. Župan Milan Kopušar je skupaj z zahvalo gospodu Kastelicu izrazil naklonjenost tovrstnim prireditvam.
MiKo
IT soboto, 10. junija, sem se I odzvala vabilu za brezplačen I ogled filma Jezus, ki je bil sinhroniziran v slovenskem jeziku. Vsebina filma sledi Lukovemu evangeliju. Predvajali so ga še bolj na star način, ker je bilo treba občasno menjati trakove. V vmesnem času pa so trije fantje, eden že mož, opisovali svoje življenje. Najprej Jože, [totem Jovo in še tretji. Moram priznati, da me je Jovova zgodba pretresla do dna duše. Za razliko od ostalih dveh ni odraščal v krščanski družini, nikdar poprej ni bil pri maši in podobno. Vendar so bili njegovi starši urejeni in so skrbeli, da je imel vedno svojo žepnino. Tudi kasneje, ko je študiral; vendar je kljub temu zašel na kriva pota, se pretepal, kjer koli je naneslo popival, kasneje pa zapadel v mamila ter vsled tega tudi preprodajal droge. Naneslo pa je, da so mu nekateri govorili, da bi se preizkusil s cerkvijo božjo
pomočjo. Spočetka ni hotel o tem nič slišati, saj je vedel, da nekaj takšnih počne enake stvari, skratka, da niso nič boljši. V roke pa mu je prišla krščanska literatura in tako je začel vedno globlje razmišljati v to smer. Tako se je počasi začel spremi-njati, začel je verjeti, da je Jezus na križu umrl za nas, da bi nas odrešil hudega. Sedaj obsoja še posebej tiste, ki preprodajajo mamila ter si na tako umazan način služijo denar. Sedaj tudi priznava, da je to največje zlo tega časa. Vesel pa je, da se je njemu s pomočjo vere v Jezusa posrečilo zopet zaživeti zdravo, predvsem pa pošteno.
Tudi ostali zgodbi sta bili zanimivi in poučni in film je bil vsekakor vreden ogleda. Presenečena sem bila, da so bili med obiskovalci tudi mladi, pa čeprav je bilo ta večer v šoštanjskem bazenu nočno kopanje.
Magda Lampret
ŠPORTNO DRESTV0 OŽIVLJA P0HRASTN1K
A
prila 1999 so mladi po srcu ustanovili Športno društvo Pohrastnik. Imeli so željo, da šport-lo in družbeno življenje v kraju ■budijo iz večletnega zimskega spa-ija. To jim je tudi uspelo. Najprej o obnovili športno igrišče, ki je eener druženja mladih in malo starej-ih, tako da sedaj lahko zopet gosti azlične prireditve, ki jih izvajajo. • )ružabne igre, turnirji v nogometu er odbojki in kolesarski izleti so že »ostali del rednega repertoarja, etos pa nameravajo zdrav duh v dravem telesu razširiti na še več portnih zvrsti. Skrbijo tudi za čisto lodobo domačega kraja, zato so larca očistili potoke vseh grehov, ki ih ljudje odvržejo na napačno nešto.
Lepo je bilo opazovati, da je tudi širša skupnost s simpatijo sprejela ta prizadevanja, saj so krajani na prej omenjenih prireditvah dobili možnost, da se zopet srečajo in spregovorijo kaj prijetnega.
Ne glede na to, ali so imeli udarniške akcije ali kakšen športno družabni dogodek, pa je vse predstavljalo prijetno obliko druženja in utrjevanje prijateljskih vezi, ki obstajajo tudi izven meja športnega igrišča. Kar pa je najpomembnejše, kajne?
Povsem na koncu se “mladi športniki” zahvaljujejo najprej KS Skorno-Florjan, pa tudi posameznikom, brez katerih beseda ne bi meso postala.
za ŠD Pohrastnik Matej Pirtovšek
?
oletno jutro se je pričelo čisto običajno.
Počitniško poležavanje je motilo le drdranje ročnih vozičkov po granitnih kockah Glavnega trga. V tistih časih je bila namreč v Šoštanju navada, da je marsikatera gospodinja umesila kruh doma in ga nato na ročnem vozičku odpeljala v mestno pekarno, kjer so ga spekli, nato pa ga je okrog 11. ure kdo od domačih šel iskat.
Peki so kruh označevali in pečenega zavijali v prinešene prtiče, Id so prej prekrivali sklede s testom. Ti prtiči so bili nekaj posebnega in vsaka gospo-dinja je pazila, da je bil njen prtič lepo izvezen in snežno opran, da se je lahko postavila z njim. Prav tako je bilo pomembno, kako je bilo umešano
testo, ali je bilo dodane dovolj bele moke, ali je bil hlebec dovolj visok in rahel.
Ne vem, če je bila taka peka kruha običajna tudi v drugih krajih. V Šoštanju se je zavlekla kar v 60. leta. Pričetek in vzrok takega načina peke je bil v prvih povojnih letih, ko so bila živila, med njimi tudi moka, na karte. Ker je bila moka torej dragocena, so gospodinje najraje same mesile testo. Redkokje v mestu pa so imeli doma krušno peč, zato so kruh, včasih pa tudi kako potico, vozili v mestno pekarno.
Taka “domača” peka je bila seveda le manjši del “proizvodnje” v pekami, saj je večina Šoštanjčanov kupovala v pekami narejen kruh.
Marija Lebar

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GABERKE - Nedelja, 23. julij - Praznik žetve in kruha
TURISTIČNO DRUŠTVO TOPOLŠICA VABI V ZDRAVILIŠKI PARK
-	Sobota, 29. julij, ob 17. uri - Nogometna tekma Debeli : Suhi. Po
tekmi živa glasba.
-	Nedelja, 30. julij, ob 14.30 uri - Povorka in ob 15. uri tradicionalna
narodopisna prireditev Veselje ob Toplici, nato veselica
PLANINSKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ PRIREJA
-	Študentski gorniški tabor v Podljubelju; 25. - 29. julij. Info: Barbara
(041) 934488.
-	29. in 30. julij - izlet: Kalški greben - Grintovec. Vodniki: E. Drvarič, J. Drev, M. Hudej. Prijave v cvetličarni Nahtigal do 26. julija. Zahtevna označena pot.
-12. in 13. avgust - izlet: Jalovec. Vodniki: M. Kortnik, B. Rotovnik in D. Čebul. Prijave v cvetličarni Nahtigal do 9. avgusta. Zelo zahtevna označena pot.
-	Dijaški tabor v Završnici od 13. -20. avgusta. Informacije: Matej (041) 391-369
uristično društvo Skorno je ob dnevu državnosti organiziralo slovesno prireditev v nedeljo, 25. junija. Proslava je potekala na prostoru ob spominskem obeležju NOB blizu cerkve sv. Antona, za katerega tudi sicer člani TD zgledno skrbijo.
Za pričetek uradnega dela je zaigrala godba Zarja. Nato je vse prisotne pozdravil predsednik TD Franc Skornšek, ki je tudi povezoval program. Med posameznimi točkami prijetnega kulturnega nastopa, ki so ga izvajali pihalni orkester Zarja, oktet Zavodnje, mladi glasbeniki in recitatorji iz Skornega, so se zvrstili kar trije slavnostni govorniki, pa povzemimo na kratko vsebino njihovih govorov.
Zupan občine Šoštanj Milan Kopušar je poudaril, da sedaj ni čas za notranje razprtije in da je potrebno strniti vse pozitivne sile za dobrobit občine in njenih prebivalcev, saj samo s skupnimi močmi lahko nekaj dosežemo. Več bo potrebno storiti tudi za promocijo naše mlade občine, kar pa TD Skorno uspešno dela že sedaj.
Predsednik Krajevne skupnosti Skorno - Florjan, dr. Valter Pirtovšek, je omenil, fla je dan državnosti vsekakor velik praznik in sicer zato, ker od takrat res živimo svobodno. Nikakor ne velja zmanjševati zaslug narodnoosvobodilnega boja, ki je naš narod osvobodil okupatorja, vendar pa je takrat sočasno potekala tudi revolucija, ki je na
oblasti ustoličila totalitarni režim. Svoboda ne pomeni, da se lahko gibaš prosto, da nisi zaprt ali v okovih, svoboda je to, da lahko misliš in govoriš svobodno in to so nam dali šele dogodki, ki se jih spominjamo danes. Predsednik Območnega odbora Zveze združenj borcev NOV, Povše, je poudaril pomembnost dneva državnosti, hkrati pa je dejal, da so govorice, da člani ZZB ne spoštujejo dovolj veteranov vojne za Slovenijo in njihovega prispevka v t. i. 10-dnevni vojni, neresnične. Vojna je vojna, ne glede na to, kako dolgo traja, saj nihče vnaprej ne more predvideti njenega konca. Vsaka vojna ima svoje strahote in žrtve, ki so vredne vsega spoštovanja. Seveda pa je v manj časa trajajoči vojni vsega hudega le manj. Poudaril je tudi, da člane njihove organizacije zelo moti, da se poskušajo izničiti dosežki NOV, ki jih je priznavala vsa civilizirana Evropa. Na koncu uradnega dela so k spominskemu obeležju slovesno položili žalni venec.
Čeprav je praznovanje potekalo pod dežniki, ni bilo zato nič manj slovesno. Njegovo slovesnost so še poudarili nekateri vidni gostje, podpredsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, poslanec DZ, prisotni pa so bili tudi predstavniki brigad 14. divizije s prapori.
Za vedro razpoloženje je poskrbel ansambel Faloti, počasi pa se je zjasnilo tudi nebo in veselo druženje je trajalo vse do poznih nočnih ur.
Marija Lebar
Še primanjkuje kulture in vljudnosti
TD Skorno je ob dnevu državnosti vabilo na srečanje občanov, članov ZB in veteranov vojne za Slovenijo. Pričakovali smo, da bo proslava prispevala k krepitvi nacionalnega ponosa in veselja nad lastno državo. Neprimeren govor predsednika OO ZZB NOV, ki je na račun mrtvih z govornice sejal sovraštvo, pa je dokazal, da so spominske slovesnosti res priljubljene arene za politične spopade, pa ne desne opcije, ampak kontinuitete.
MaM
Knjižni kotiček
NEKAJ KNJIŽNIH NOVOSTI ZA VROČE DNI
V teh poletnih mesecih je bolj malo knjižnih novosti, pa vendar nekaj jih je. Mario Benedetti pripada generaciji Carlosa Fuentesa in Joseja Cartazarja. Njegova uspešnica Hvala za ogenj je prevedena v 24 jezikov. To je psihološka drama o odnosih med očetom, sinom in vnukom, polna razmišljanj, spominov in ljubezni.
Anne Finn se na naših policah predstavlja s kar dvema knjigama. Spretna Tulip je pripoved o dveh navihankah in njunih vragolijah, ki sčasoma prerase okvir dovoljenega. Dojenčki iz moke pa je hudomušna pripoved o odraščanju in seznanjanju z odgovornostjo. Knjiga pa razkriva tudi muke šolskih učiteljev. težave starševstva in zanke otroških prijateljstev.
In kaj priporočamo knjižničarke in knjižničarji v branje v teh poletnih mesecih:
Orianna Fallaci, Neki človek, avtobiografski roman italijanske novinarke, znane po agresivnih intervjujih.
Alessandro Baricco, Svila. Pisatelj, muzikolog pripoveduje zgodbo s pretehtanimi besedami, ki zvenijo kot svila.
Anita Davies, Poletno sanjarjenje. Zasanjana najstnica med poletnimi počitnicami preživi ljubezensko razočaranje in spozna, da ni edina, ki si namesto bežne avanture žrli resničnega prijateljstva.
Margaret Clark, Nu novi poti, je pripoved petnajstletnega dekleta, ki ve. kaj je življenje, saj je ostala brez staršev, zapade skušnjavi omame in poskuša iz nje tudi zbežati.
Če želite še kakšno dobro knjigo, se oglasite v knjižinici. Želim vam prijetne počitnice.
Marjanu Borutu
5
ČETRTEK. 20. JULIJ 2001	STRM
SPORT
VTISI Z MEDNARODNIH IGER V KANADI
ln tudi o goveji juhi, ki je v Kanadi najboljša
II prejšnji številki smo s kratkim napovednikom spremili na pot v kanadski IJ Hamilton dva mlada Šoštanjčana, Dunjo Tinauer in Matjaža Verbiča.
Skupaj z dvanajstimi športniki iz velenjskih klubov sta se udeležila 32. mednarodnih iger šolarjev, ki so namenjene šolarjem do petnajstih let. Letošnje so bile naj večje doslej, saj se jih je udeležilo prek 70 reprezentanc z vsega sveta. Velenjska ekipa se je dobro izkazala v vseh diciplinah in tudi medalje so bile. Spektakel je bil podoben olimpijskemu; še polna vtisov in razburljivih dni pa sta doživetje opisala Dunja in Matjaž.
Od staršev sta se poslovila v četrtek. S kakšnimi občutki sta sedla na letalo in kakšno je bilo potovanje?
Matjaž: Razburljivo, polno pričakovanj. Prvič sem šel sam z letalom in Kanada ni tako blizu. Za nameček je bila ob pristanku nevihta, tako da smo čakali eno uro, da smo se izkrcali. Pa še zmeda okrog nastanitve je bila, vendar smo zvečer že mirno spali v sobicah v študentskem naselju.
Dunja: Pristali smo v Torontu, tam so nas pričakali gostitelji, ki so nas napotili v avtobuse, s katerimi smo se odpeljali v eno uro oddaljen Hamilton. Zvečer v sobici, ki sem jo delila še z eno deklico, je bilo že vse v redu.
Kakšno mesto je Hamilton?
Matjaž: Nekaj takega kot Ljubljana. Vendar novejše, z ogromnimi stolpnicami in železarsko industrijo. Podnebje v Kanadi je približno takšno kot pri nas, tako da smo se hitro klimatizirali.
Kaj pa hrana?
Matjaž: Moram reči, da sem se hrane naveličal. Tam prevladuje v glavnem fast food in ni čudno, da smo srečevali veliko debelih ljudi. Način njihove prehrane ni zdrav.
Povabljeni smo bili tudi na slovensko srečanje z našimi ljudmi, ki tam živijo in so nam postregli z govejo juho, krompirjem. Doma mi takšna hrana ne diši preveč, tam pa je bila kot mana iz neba.
Dunja: Meni je hrana tam, kjer smo prebivali, še kar ugajala. Motili so me le lunch paketi, ki smo jih dobivali, ko smo šli na tekmovanje in na kakšen ogled. Tekmovanje je bilo v ponedeljek in torek. Kaj ste počeli do takrat?
Dunja: V petek je bila povorka in mesto nam je izkazalo prisrčno dobrodošlico.
V	soboto je bila uradna otvoritev iger v hokejski dvorani. Tam smo prižgah pravi olimpijski ogenj in na splošno je bilo zelo svečano.
Rekla sta, da so vas na tekmovanja vozili?
Matjaž: Da. In to z rumenimi šolskimi avtobusi, vozile pa so izključno ženske. Tekmovali smo kakih pet kilometrov iz mesta, tako da smo se stalno vozili in je bilo na splošno vehko čakanja.
V	ponedeljek ste torej pričeli s tekmovanjem?
TRIM KOLESARJENJE
V	GABERKAH
Dunja: V ponedeljek sem odigrala eno tekmo od štirih, potem pa je bil dež. Matjaž: Jaz pa v ponedeljek sploh nisem igral, tako da sem moral vse štiri tekme odigrati v torek. Sistem je bil namreč tak, da je vsak odigral štiri tekme, bilo pa nas je 32. Jaz sem eno izgubil, tri pa zmagal.
Torej si dosegel dober rezultat?
Matj až: Niti nisem bil obremenjen z rezultatom. Bil sem peti, kar je zelo dobra uvrstitev, vendar so priznanja dobili samo prvi trije.
In ti, Dunja, si bila sedma?
Dunja: Cesar sem ravno tako vesela. Tudi jaz sem bila na igrišču popolnoma sproščena in zmagala dve tekmi, dve pa izgubila.
Rezultat torej ni toliko štel kot sodelovanje!
Matjaž: Drži! In enkratna priložnost, da si malo ogledaš svet, tudi nekaj velja. V sredo in četrtek smo si ogledali še Niagarske slapove in mesto Toronto.
Kaj ti je bilo tam najbolj všeč?
Dunja: Slapovi so seveda zelo lepi, škoda, da je bilo rahlo megleno. V Torontu smo se povzpeli z zunanjim divigalom na neko stolpnico in imeli z vrha fantastičen razgled. V glavnem vse zelo lepo in tudi več priložnosti za spoznavanje, čeprav kakšnih večjih stikov nisem navezala.
Bi šla še enkrat na pot?
Dunja: Vsekakor bi si še želela doživeti kakšno podobno izkušnjo in tudi svojim prijateljicam jo privoščim. Hvaležna sem tudi našim trenerjem in spremljevalcem in vsem tistim, ki so nam mladim omogočili udeležbo na teh igrah.
Pa ti Matjaž?
Matjaž: Bilo je odlično, lepo in nepozabno.
MiKo
TABOR MLADIH PLANINCEV -ZAVRŠNICA 2000
e ko so prva lepa sončna popoldneva vabila stran od televizorja, je SD pod vodstvom Petra BoUie priredilo trim kolesarjenje.
Dobili so se pri Goriškem kozolcu. Tokrat je bila kolesarska steza speljana proti Družmirju, po obronkih šoštanjskega jezera, po nekdanji stezi proti Ležnam, kar je bila včasih za marsikoga bližnjica za na delo na Rudnik ah v Gorenje. Seveda je zdaj zaradi ugrezanja vse spremenjeno, sicer pa je to lepa in mirna kolesarska steza. Vseh skupaj je bilo 40 kolesarjev. Najmlajši vozač, Luka Bolha, je imel le štiri leta in pol. Med dekleti sta bili najmlajši Suzana Podvinšek s šetshmi leti in njena sestrica Liljana z desetimi. Med ženskami je bila
najstarejša 73-letna Marija Žerdoner; človek kar ne bi mogel verjeti, da ima toliko kondicije. Med moškimi je bil najstarejši 68-letni Lojz Mikek.
Kolesarjenje je potekalo v veselem ter šaljivem vzdušju. Zraven je bila tudi prva pomoč, za kar sta skrbela Tomislav Zajc in Boštjan Borovšek. Vse skozi sta vozila med zadnjimi, da sta imela v glavnem vse na očeh. Seveda je kolesarje tudi tokrat spremljal gasilski kombi.
Po povratku do Goriškega kozolca je čakala pripravljena okrepitev; pijače vseh vrst ter okusno pecivo. Tam se je nekaj pogumnih odločilo še za trim do Rihterja v Velunji pa nazaj, drugi pa smo se prijetno utrujeni vrnili domov.
Magda Lampret
nedeljo, 16. juhja, so se mladi planinci Planinskega društva Šoštanj odpravili na četrti tabor mladih planincev, ki letos poteka v dolini Završnici na Gorenjskem. Enotedenskemu potepanju po gorah, dodajajo obilo zabave, kopanje na Bledu, zanimive goste in še in še aktivnosti. Letos so medse povabili še mlade iz PD Sloga Rogatec iz Rogatca in mlade iz PD Zagorje iz Zagorja ob Savi. Tako je na izmeni še bolj zabavno iz živahno.
Naj povemo še to, da planinski tabor v Završnici stoji že od konca junija in bo ostal postavljen do dvajsetega avgusta, ko se ga bo iz različnih planinskih
društev celjske regije udeležilo okoli 350 mladih planincev. Društva se na tem tabornem prostoru izmenjujemo vsako nedeljo.
Naš tabor so podprli in se jim za vso podporo zahvaljujemo: OS KDK Šoštanj, OS Bibe Roecka Šoštanj, Papirnica Pero Šoštanj, TE Šoštanj, Pekarna Presta Velenje, Žagarstvo in profilirani elementi Mešič Skorno, Bistro in trgovina Cigler Ravne, Foto Tekauc Velenje, Lekarna Velenje, Občina Šoštanj, Zveza za šport otrok in mladine Slovenije, Zavarovalnica Triglav, Muca copatarica Šoštanj, Servis avtogum Vrčkovnik Florjan in PD Šoštanj.
Matej Kortnik
DRŽAVNI TABORNIŠKI MNOGOBOJ 2000
N
ajvečje taborniške akcije - državnega mnogoboja tudi letos Šoštanj ski taborniki niso izpustih. Nasprotno, udeležili so se ga v zelo velikem številu. Iz našega rodu je sodelovalo kar deset ekip.
Letošnji mnogoboj je organiziral rod Gorjanskih tabornikov iz Novega mesta na idiličnem Otočcu ob Krki. Ekipe rodu Pusti grad Šoštanj so prispele tja že v petek, saj so morale postaviti šotore, v katerih so prenočevali. Uradni del tekmovanja se je začel v soboto zjutraj. Medvedki in čebelice so se pomerili v naslednjih panogah: kurjenje ognjev, lov na lisico, postavljanje šotorke, premagovanje ovir in boj med dvema ognjema. Za najmlajše so bile organizirane delavnice in zabavne igre ves dan in seveda osvežilno kopanje v Krki. Gozdovniki in gozdovnice so tekmovali v orientaciji, postavljanju šotorke in signalnega stolpa ter lokostrelstvu in signalizaciji. Kar se zabave tiče, so prišli na svoj račun zvečer, ko je koncert priredila
novomeška skupina Društvo mrtvih pesnikov. Mlajše pa je bolj zabaval komik in požiralec ognja na kolesu. Seveda so zvečer zakurili tudi ogenj in rajali okrog njega. V nedeljo dopoldne se je tekmovanje zaključilo - za naše vsekakor uspešno. Vse ekipe medvedkov in čebehc so bile na tekmovanju zelo uspešne, ekipa mlajših gozdovnic je zasedla 5. mesto, ekipa starejših gozdovnic je zasedla 3. mesto, ekipa starejših gozdovnikov pa 7. mesto. Vehko ekip se je mnogoboja udeležilo kar za zabavo in druženje. Vsi pa so odšli domov polni lepih vtisov.
Naslednja taborniška akcija je vsekakor letno taborjenje v Ribnem, za katerega se še vedno lahko prijavite in doživite taborniški utrip z rodom Pustega gradu iz Šoštanja. Taborjenje bo potekalo od 24. 7. do 2. 8. 2000. Vse informacije dobite pri mentorici Heleni Urh, tel. 882 - 125.
Taborniški pozdrav Z naravo k boljšemu človeku!
Andreja Gomboc
LEP USPEH SAHISTA HUSKICA
Ob dnevu državnosti se je na močnem hitropoteznem šahovskem turnirju v Ravnah na Koroškem šahist Šahovskega kluba Šoštanj Mehmed Huskič med 44 konkurenti uvrstil na odlično 7. mesto z 8,5 točke.
V okviru praznika KS Šoštanj pa je v tednu športa potekal moštveni šahovski turnir v Šoštanju. Med tremi ekipami je zmagala ekipa ŠK Šoštanj s šestimi točkami, pred ekipo KS Šoštanj s petimi točkami in Topolšico s štirimi točkami.
Grega Rupnik
VRSTA AKTIVNOSTI IN USPEHOV SPINA
4. juhja so člani NTK Spin sodelovali na 50. obletnici kluba upokojencev Maribor. Ob ostalih športnih dejavnostih so priredili tudi tekmovanje v namiznem tenisu. Ekipno so osvojili prvo mesto v obeh konkurencah. Kot posamezniki so v ženski konkurenci osvojih prvo in drugo mesto, v moški pa vsa tri prva mesta. V ženski konkurenci sta nastopih Irena Klosternik in Boža Meža, v moški pa Janko Novak, Jože Katic, Roman Goršek, Milan Holmec, Ivan Žlender in Tone Leber.
Dne 8. juhja so naši igralci sodelovah na turnirju ob občinskem prazniku na Gomilskem. Zastopali so nas tudi mladi člani, katere je bilo veselje pogledati, saj so glede na pokazano zelo napredovali v igri. Od starejših članov je Ivan Zera osvojil prvo mesto, v mešanih parih pa Ivan Zera ravno tako prvo, Jolanda Belavič pa drugo mesto.
Ob 89-letnici mesta Šoštanj in dnevu državnosti je bil v Šoštanju organiziran turnir v namiznem tenisu, kjer so se pomerih med seboj igralci Spina. Najbolj aktivni za zeleno mizo so bili invalidi in upokojenci. Vzdušje ob tem pomembnem dnevu je bilo enkratno.
Žal moramo sporočiti, da nas je zaradi prestopa k NTK Fužinar zapustila naša najbolj nadarjena mlada igralka Ivana Zera.
PREDSTAVITEV STROJEV ZA SPRAVILO KRME S TRAUMA
Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali razstavljeno mehanizacijo
Spravilo uvele trave s samohodnim kombajnom Claas
Gora, gora v temi, ti si visok, mračen bog, ki ga molijo tisti, ki so sami - kot ti, gora, gora v temi.
Strašna kot sanje ljudi, nežna kot glas slepe ptice, težka kot stolp mesečine, ki straži jesenske noči...
(Gregor Strniša)
Gregor Strniša v svoji pesmi opeva že jesen. Saj bo kmalu med nami v vsem svojem barvnem sijaju, vendarle pa se je poletje pravzaprav šele dodobra začelo. Planinska sezona je ravno v teh dveh poletnih mesecih (julij in avgust) na višku. Hoja v visokogorja je brez snežnih nadlog, sonce pa zna pokazati svojo moč. Pa kaj moremo, ko pa smo ljudje predvsem sončna bitja. Gore v vzhajajočem ali zahajajočem soncu so nekaj posebnega. Tudi zato radi gorniki zelo zgodaj oprtamo nahrbtnike z malico in odrinemo novim dogodivščinam naproti. Hoja v gore vedno znova preseneča. In kakor letni časi prehajajo iz enega v drugega, se hribi, predvsem pa kar njim daje življenje, nenehno spreminjajo. In to daje čar ter neustavljivo privlačnost. Kar vprašajte ta zagnane gornike.
Letošnje poletje boste lahko skupaj s planinskim društvom Šoštanj osvajali in osvojili nekaj markantnih slovenskih vrhov. Osnovnošolci so v nedeljo, 16. julija, pričeli s 4. taborom za mlade planince v dolini Završnici na Gorenjskem in njihovi predvideni cilji so Stol, Vrtača, Begunjščica. Potem pride čas, ko študentje iz Šoštanja, Velenja in okolice združijo skupne moči in čas ter odrinejo na 3. študentski gorniški tabor - tokrat v Podljubelj. Okoliški hribi so dovolj markantni, da cilji ne bodo dolgočasni. Gorski prelaz na eni strani zapira Košuta, na drugi pa Begunjščica in Zelenica. Tabori še ne bodo čisto pri koncu, ko se boste lahko pridružili 29. in 30. julija Evgenu, Miranu in Juretu pri osvajanju najvišjega vrha v Kamniško Savinjskih Alpah, Grintovca (2558 m) prek Kalškega grebena (2224 m). Kalški greben je najvišji vrh v stranski verigi Kamniških Alp. S svojimi 2224 m krepko presega sosede na jugu, hkrati pa je najjužnejši dvatisočak v celotni skupi-
ni. Vzpon na vrh z juga, s Krvavca, je enostaven. Pot prek skalnega grebena Ježa med Velikim Zvohom in vrhom Korena nudi obilo užitkov v razgledovanju po bližnji in širši okolici. S Kalškega grebena sledi spust pod Kalško goro na Kokrsko sedlo. Zaradi izpostavljenosti je to tehnično bolj zahteven del poti, ki pa je na najzahtevnejših mestih primerno zavarovan. Spanje bo v Cojzovi koči na Kokrskem sedlu. Naslednji dan bomo osvojili še Grintovec in nato sestopili v Kamniško Bistrico.
Čas hoje: 4- 5 ur (Krvavec- Kalški greben), 2.30-3.30 ure (Kalški greben- Kokrsko sedlo), 2 uri (Kokrsko sedlo- Grintovec)
Z mesecem avgustom prestopimo že v drugo polovico leta. Naj vas ne bo strah, da bi društvo zaspalo. Že 12. in 13. avgusta bo organiziralo morda najzahtevnejši, a zato tembolj prijeten izlet na Jalovec (2634 m). Jalovec je naša najlepša gora. Tako vsaj pravijo.
Ker je vodniška ekipa številčna (Matej, Bojan in Danilo), poti na Jalovec pa kar nekaj, bo dokončna odločitev kod gor in kod z gore, padla po ogledni turi. Toda plan, ki ga brez tehtnih razlogov ne bomo spreminjali, je tak, da se prvi dan odpeljemo do Vršiča, se povzpnemo na Malo Mojstrovko in po spustu nazaj na Vršič nadaljujemo proti Spički, kjer bomo prespali. Naslednji dan bo sledil vzpon po JZ grebenu na vrh Jalovca. Sestopili bomo proti Jalovški Škrbini in sicer skozi
Jalovški ozebnik ali pa po JV strani Goličiče. Od Škrbine se bomo spustili proti dolini Tamar oz. dolini pod Poncami, kot jo poznajo ljubitelji smučarskih skokov.
Število udeležencev ture je zaradi težavnosti le-te in pa mahnega števila ležišč na Zavetišču pod Špičko, omejeno na 20. Tura je zelo zahtevna in je zaradi tega primerna za izurjene in vešče hoje po zavarovanih in izpostavljenih poteh. S tem vas ne želimo prestrašiti, vsekakor pa ni odveč, če se na takšne ture dobro pripravimo ter damo v nahrbtnik tudi vponke in pomožne vrvice. Kdor pa ima plezalni pas in čelado, pa mu na teh poteh ne bosta odveč. Naj še spomnim vse zagnane dijake, da se boste tudi vi lahko udeležili dijaškega tabora v mesecu avgustu.
Naj bo dovolj! Prostora že zmanjkuje, zato naj vse ljubitelje gora, hoje, druženja, povabim z nami - PD Šoštanj na poletna potepanja. Saj vsi vemo, da ni pomembno, katere vrhove smo osvojili, ampak to, da znamo prisluhniti naravi in sočloveku. Takšen posluh pa si izostrimo nikjer drugje kot na planinskih izletih.
Želim vsem VAREN KORAK!
Brina Jerič
V pričakovanju starta
in četrto mesto. Glavni sodnik je bil že po tradiciji Frenk Oblak, z dobrimi komentatorskimi vložki pa je pripeljal igre do konca Rajko Zaleznik. Za sprostitev napetosti med posameznimi tekmami, so z glasbo poskrbeli mladi umetniki Matic Mežnar, Nina Berložnik, Matic Golavšek in Uroš Supovec. Po končanih igrah in podelitvah zasluženih pokalov se je tekmovalni del prevesil v zabavnega.
Zal je organizatorje in seveda različne sponzorje, ki so prispevali za izvedbo iger, presenetilo slabo vreme, ki je v poznih večernih urah razbilo prijetno razpoloženje s hladno deževno prho,
MiKo
o
S
Ö
o
(g)
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
rizadevni člani Strojnega krožka Šaleška dolina so 24. junija 2000 na kmetiji Ročnik Jožeta v Zavodnjah organizirah predstavitev strojev za spravilo krme s travinja. Predstaviti so zeleh standardno mehanizacijo kot tudi specialno mehanizacijo za uporabo na nagnjenih terenih.
Na vabilo k sodelovanju pri predstavitvi so se odzvali domači proizvajalci tovrstne mehanizacije SIP Strojna industrija Šempeter in Agromehanika Kranj ter podjetje Zupan Trade s stroji Pöttinger, podjetje RE - KRI z gorskim traktorjem Reform, podjetje Servis vozil Ljutomer s stroji Claas ter podjetje Romax s stroji Vicon.
Sredi dopoldneva se je na prizorišču zbralo okoh 400 obiskovalcev, ki so prišli predvsem iz štajerskega dela Slovenije. Najprej je vsak predstavnik sodelujočega podjetja predstavil stroje, ki so jih obiskovalci z zanimanjem ogledovali, nato pa so si njihovo delovanje ogledah na bližnjem travniku.
Najprej so lahko med seboj primerjali delovanje rotacijskih kosilnic z gnetilnikom in brez njega. Temu je sledilo obračanje z obračalniki, ki je moralo bili še posebej intenzivno, saj sonce kar ni hotelo posijati izza oblakov in vsaj malo posušiti pokošene trave.
Med tem so svojo priložnost, da se izkažejo pri delu na strmih površinah, dobili gorski traktorji AGT, Impuls in Reform ter motorna kosilnica Twist. Zelo dobro se je pri delu izkazal traktor AGT proti gorskemu traktorju Reform. Vendar temu ni bil kriv traktor, ampak premalo izkušen voznik traktorja Reform. Kar se ni dalo pokositi s traktorjem, je tako rekoč z levo roko opravil upravljalec motorne kosilnice Twist.
V zadnjem delu predstavitve so svoje delo opravljah zgrabljalniki in med obiskovalci je bilo slišati, da so bili najbolj zadovoljni z delom zgrabljalnika Claas. Uvelo travo je bilo potrebno še pospraviti. Tega dela smo se lotih z balirkama Simpa in Claas ter ovijalko Simpa, silažno nakladalno prikolico Pöttinger. Zaključili smo s pomočjo samohodnega silažnega kombajna Claas s pobiralno napravo za travinje, ki je prav tako vzbudil vehko zanimanja med obiskovalci.
Pri organiziranju prireditve so na pomoč priskočili sponzorji Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Hranilno kreditna služba Šoštanj, Mlekarna Celeia Arja vas, Pekarna Presta, Adriatic Zavarovalna družba ter občini Šmartno ob Paki in Šoštanj. Za postrežbo obiskovalcev je skrbelvAktiv mladih zadružnikov. Vsem se za pomoč iskreno zahvaljujemo. Še posebej se zahvaljujemo Ročnik Jožetu in njegovi družini, saj so nam za predstavitev dah na razpolago površine svoje kmetije in tudi aktivno sodelovah pri izvedbi prireditve. Hvala tudi vsem, ki so na kakršen koh način prispevali, da je prireditev uspela.
Lidija Diklič, kmet. inž.
rišel je čas vaških iger. Uspešno so jih zastavili člani SKD Mačji kamen iz Florjana, ki so 24. junija priredili že tretje te vrste. Kraj dogajanja je bilo igrišče v Florjanu, ki je poleg iger obetalo tudi zabavo ob živi glasbi Lokoviških fantov.
Za tekmovanje so se prijavile štiri ekipe: Lepa njiva, Bele vode, Florjan in Pohrastnik. Ekipe in posamezniki so se pomerili v šivanju gumbov, smučanju, zlaganju drv, igri siamskih dvojčkov in streljanju v tarčo. Na koncu je v zagrizenem boju zmagala ekipa Pohrastnika, s streljanjem z žogo pa so si razdelili tretje
Športno srečanje gasilskih veteranov
ot je v vsakem društvu pomemben podmladek, je tudi starejšim članom društva, ah kot jih tudi imenujemo, veteranom, namenjena posebna pozornost. Zato Gasilska zveza Velenje večkrat prireja razna srečanja za te člane in članice.
Tokrat so se zbrali 8. julija v Pesju na že tradicionalnem športnem tekmovanju, združenem s tovariškim srečanjem. Gasilsko društvo Pesje je namreč lani osvojilo prehodni pokal in tako bilo organizator letošnjega srečanja. Kot nam je povedal predsednik komisije za veterane pri GZ Velenje, Franc Glažer, se je tekmovanja udeležilo 16 ekip, skupaj 126 veterank in veteranov. Tekmovali so v metanju pikada, ruskem kegljanju in balinanju.
Da je celotno tekmovanje potekalo brez težav, so poskrbeli sodniki za posamezne panoge, pa tudi vodja tekmovalne komisije Koželj Karel in povezovalec programa Ivo Goro-granc, ki je svoje napotke spretno
prepletal z duhovitostmi ter tako poskrbel, da se tekmovalni duh ni preveč razvnel. Med prisotnimi velja omeniti tudi Miho Valencija, lastnika gasilskega muzeja v Velenju, ki tudi vedno poskrbi za dobro voljo.
Čeprav rezultati tokrat res niso bili najpomembnejši, pa le povejmo, da je bila konkurenca kar močna in je bilo med posameznimi ekipami le po nekaj točk razlike. Prehodni pokal pa je tudi tokrat osvojilo Prostovoljno gasilsko društvo Pesje, ki bo tako drugo leto spet organizator športnega srečanja.
Najstarejši udeleženec tekmovanja je bil Frane Melanšek iz PIGD Tovarne usnja Šoštanj, ki je prejel spominski pokal.
Čeprav je nagajalo vreme, so gasilski veterani dokazali, da so se v svoji dolgoletni praksi vode že navadili in se dežju niso dah motiti. Poleg malice je vsak udeleženec prejel še vrč piva, ki ga je nato lahko odnesel domov. Prazen vrč, seveda.
Marija Lebar
K0 ZAVIJEMO V GORE...
VAŠKE IGRE V FLORJANU
$
'ANJ
NASI SOLI
ŠOLSKI ZVONEC JE ODZVONI
ŠOLA BIBE ROCKA
V neskončnosti življenja se zdi vse popolno in dovršeno, kljub temu da se vsakodnevno spreminja. Ni začetka in ne konca, je le neprestano kroženje ter obnavljanje snovi in doživetij. Življenje nikoli ne obstane, vsak trenutek je nov in svež, vsak trenutek pomeni nov začetek, pomeni zapuščanje starega in srečanje z nečim novim.
Življenje je torej skupek trenutkov, srečnih in manj srečnih, nasmejanih, veselih, objokanih, trenutkov pač, ki se z leti kopičijo v našem spominu in v nas oživljajo pozabljena občutja. Teh občutij je veliko, a marsikomu se pogosto vračajo misli prav na šolska leta, na navidezno brezskrbnost, mladostno zaletavost, prvo zaljubljenost...
Nekateri imamo šolska leta v lepem spominu in nam misel nanja pričara na usta nasmeh, drugi se jih spominjajo z grenkim priokusom in želijo, da bi se bilo zgodilo drugače. Vsi pa smo verjetno enotni v mnenju, da je celo naše življenje ena sama šola - ni začetka in ne konca, je eno samo kroženje, katerega občutimo tudi tisti, ki delamo v šolstvu. Septembra spočiti in polni energije ter novih pričakovanj začenjamo šolsko leto, vmes uresničujemo premnoge zastavljene cilje, na koncu, v tistih prvih poletnih dneh, pa brez izjeme utrujeni željno stremimo k počitku. In ker imajo lepe stvari hitro opraviti z minljivostjo, je tukaj zopet september in z njim neumoren glas šolskega zvonca, ki nas zvabi nazaj, novim doživetjem naproti.
Z junijsko zaključno prireditvijo v Domu kulture Šoštanj se je za učence in delavce OŠ Bibe Rocka končalo še eno zanimivo ter zelo uspešno šolsko leto. Aktivnostim na različnih področjih -strokovnem, športnem, kulturnem in drugih so ob koncu leta botrovala številna priznanja našim učencev in brez pomislekov lahko trdim, da so bili odlični in je njihova volja ob strokovni pomoči učiteljev mentorjev zopet obrodila bogate sadove. Pohvaliti velja oboje - pridne in prizadevne učence ter njihove neumorne in vzorne mentorje, ki so marsikatero uro priprav na tekmovanja opravili brezplačno, torej zgolj s pedagoškim optimizmom ter upanjem na lep uspeh in obojestransko zadovoljstvo. Nanizati vseh uspehov, ki so jih v tem šolskem letu dosegali naši učenci, ni mogoče, vedeti pa moramo, da so vsi enako pomembni, pa naj bodo še tako majhni, posamezniku pomenijo zmago in novo izkušnjo v mladem življenju.
Zmagovalci smo torej vsi, ki smo v tem šolskem letu nabirali nova znanja in izkušnje, omenimo pa resnično najvidnejše rezultate in dejavnosti učencev OŠ Bibe Rocka.
Na šolskem tekmovanju iz znanja materinščine je letos sodelovalo 33 učencev, 23 osmošolcev in 10 sedmošolcev, 12 učencev pa je doseglo bronasto Cankarjevo priznanje: Tina Dobelšek, Doris Jurkovnik, Vesna Švare (7.r), Tajša Perovič, Aleš Koželjnik, Dominik Skornšek, Matjaž Verbič, Petra Radoja, Ana Tekavc, Matic Vrabič, Jasmina Imširovič, Gabrijela Tajnik (8,r). Na vseslovenskem tekmovanju so šolo zastopali: Jasmina Imširovič, Aleš Koželjnik in Matjaž Verbič, slednji pa je prejel tudi srebrno Cankarjevo priznanje.
Šolskega tekmovanja iz znanja angleškega jezika se je udeležilo 25 učencev, Dominik Skornšek, Matic Vrabič, Tajša Perovič in Uroš Mevc pa so bili uspešni tudi na državnem tekmovanju in prejeli bronasta priznanja.
Učenci so zelo uspešno tekmovali tudi pri naravoslovnih predmetih. Šolskega tekmovanja iz matematike se je udeležilo 12 šestošolcev, 12 sedmošolcev in 13 osmošolcev. Bronasta Vegova priznanja so osvojili: Nenad Latinovič, Jerica Koren, Roman Pergovnik, Jelka Tajnik, Janez Mjevc (6.r), Leopold Rezar, Mitja Meh, Tina Dobelšek, Vesna Švare, Martina Juvan (7.r), Tina Verhovnik, Matjaž Verbič, Dominik Skornšek, Gabrijela Tajnik (8.r). Regijskega tekmovanja se je udeležilo devet učencev, šest pa jih je osvojilo srebrno Vegovo priznanje: Nenad Latinovič, Roman Pergovnik (6.r), Leopold Rezar, Mitja Meh, Martina Juvan (7.r) in Trna Verhovnik (8.r). V mesecu maju je bilo še državno tekmovanje mladih matematikov, ki se ga je udeležil Leopold Rezar ter osvojil zlato Vegovo priznanje - med 226 tekmovalci sedmih razredov je bil na 43. mestu.
Tudi lizika je bda za naše učence zanimiva preizkušnja, šolskega tekmovanja se je udeležilo 12 sedmošolcev ter ravno toliko osmošolcev, Mitja Meh, Tina Dobelšek, Vesna Švare, Leopold Rezar (7.r) ter Matjaž Verbič in Tina Verhovnik (8.r) so bili najboljši in prejeli bronasto Stefanovo priznanje. Na regijskem tekmovanju so šolo zastopali Matjaž Verbič, Trna Verhovnik, Trna Dobelšek in Mitja Meh, slednja pa sta prejela srebrno Stefanovo priznanje ter se uvrstila na državno tekmovanje v Ljubljani. Mitja Meh je dosegel izvrsten uspeh z osvojitvijo zlatega Stefanovega priznanja.
Prav tako so mladi kemiki pokazali svoje bogato znanje, saj jih je kar 14 prejelo bronasta Preglova priznanja: Tina Dobelšek, Vesna Švare, Matic Meža, Martina Juvan, Leopold Rezar, Mitja Meh, Nina Pirečnik, Valerija Prosenjak, Vanja Kretič (7.r), Tina Verhovnik, Gabrijela Tajnik, Matjaž Verbič, Sonja Friškovec, Barbara Košarkoska (8.r). Srebrna Preglova priznanja so osvojili: Trna Dobelšek, Matic Meža, Vesna Švare (7.r), Trna Verhovnik, Gabrijela Tajnik, Matjaž Verbič (8.r), poleg njih pa sta na regijskem tekmovanju sodelovali še Martina Juvan (7.r) in Sonja Friškovec (8.r). Na državno tekmovanje so se uvrstili: Tina Dobelšek (7.r), Tina Verhovnik in Gabrijela Tajnik (8.r). Tina Verhovnik je bila odlična in osvojila zlato Preglovo priznanje.
Na šolskem tekmovanju iz logike je tekmovalo 16 učencev od 6. do 8. razreda. Priznanja so prejeli: Vesna Švare, Doris Jurkovnik (7.r), Trna Verhovnik, Jernej Zupevc (8.r) - vsi so se uvrstili tudi na področno tekmovanje - ter Jerica Koren (6.r). Tina Verhovnik je na tem tekmovanju dosegla peto mesto in se uvrstila na državno tekmovanje.
Letos je bila naša šola gostiteljica področnega tekmovanja iz znanja računalništva, natančneje oblikovanja s programom Microsoft Word. Šolskega tekmovanja seje predhodno udeležilo
osem učencev, Dominik Skornšek, Primož Grudnik in Tina Verhovnik so prejeli priznanja, slednja pa sta bila uspešna tudi na področnem tekmovanju.
Na OS Bibe Rocka pa se učenci vedno pogosteje odločajo za sodelovanje na tekmovanjih v znanju iz zgodovine in zemljepisa. Tema letošnjega zgodovinskega tekmovanja je bila Življenje v srednjem veku, šolskega tekmovanja pa seje udeležilo 35 učencev od 6. do 8. razreda. Sest učencev se je zelo uspešno vživelo v takratni čas, saj so prejeli bronasta priznanja za prikazano znanje: Matjaž Verbič, Jasmina Imširovič, Lidija Jezernik (8.r), Urška Verbič, Doris Jurkovnik, Valerija Prosenjak (7.r). Regijskega tekmovanja sta se udeležila Urška in Matjaž Verbič, slednji pa je prejel tudi srebrno priznanje.
Regijskega orientacijskega tekmovanja iz geografije so se udeležili trije osmošolci: Silvo Potočnik, Primož Grudnik in Dominik Skornšek ter dosegli četrto mesto.
Vsakoletno se naši učenci v velikem številu udeležijo tekmovanja iz Vesele šole PIL-a. Za CICI-veselo šolo je tekmovalo 118 učencev od l.do 3. razreda centralne in obeh podružničnih šol in vsi so prejeli pohvale. Na višji stopnji je bila konkurenca še hujša, saj je od 4. do 8. razreda tekmovalo kar 180 učencev, na drugo stopnjo tekmovanja pa se jih je uvrstilo 28. Jasmina Grudnik (4.r), Aleš Koželjnik in Matjaž Verbič (8.r) so bili najuspešnejši ter se uvrstili na državno tekmovanje, kjer pa so slednjima zmanjkale dve oziroma tri točke do naslova državnega prvaka.
Da so naši učenci pridni bralci, dokazujejo že vrsto let, saj uspešno tekmujejo za Kajuhovo in angleško bralno značko. Kajuhovo bralno značko je letos opravilo 310 učencev. Med njimi je kar 41 takih, ki so osem let vestno prebirali knjige. Angleško bralno značko je v 5. razredu osvojilo 22 učencev, v 6. razredu 24, v 7. razredu 17 in v 8. razredu 29 učencev. Najboljši so prejeli tudi knjižne nagrade - v 5. razredu 14 učencev, v 6. razredu 9 , v 7. razredu eden in v 8. razredu 4 učenci.
Učenci so se vključevali v različne dejavnosti; tako so v sklopu UNICEF-a prodajah Voščilnice in se udeležili akcije Kapljica vode za Afriko, ki je bila namenjena zbiranju sredstev za gradnjo vodnjakov, aktivno so sodelovali na šolskem, medobčinskem in državnem otoškem parlamentu, prispevali številne literarne in likovne izdelke za razne natečaje, s katerih so se pogosto vračah z nagradami, najuspešnejši so bili Tjaša Kopušar, Matej Srebre (l.r), Jasmina Grudnik, Lucija Rožič (4.r), Roman Pergovnik, Davorin Krt, Grega Hosner, Enida Husanovič, Andreja Cavnik, Nina Hriberšek, Nina Lešnjak, Nada Avdič, Lejla Trstenjak (6.r), Martina Juvan, Nermin Durič, Luka Vačovnik in Aleksandra Jelen (7.r), se udeležih Male Napotnikove kiparske kolonije, razstavljah hkovne stvaritve na Likovnem svetu otrok, v okviru dramskega krožka na centralni šoh ter na podružnicah Ravne in Bele Vode pa sodelovah na mnogih prireditvah - za borce, starostnike, sošolce, ob praznikih na občinskih in krajevnih prireditvah, na zaključni ter valetni prireditvi, aktivno sodelovah v Pikinih delavnicah in na festivalu uprizorili komedijo Pištek, sodelovah na dnevu odprtih vrat, pri različnih knjižnih kvizih, pri šolskem radiu, v otroškem in mladinskem pevskem zboru, na plesnih vajah plesne šole Step, recitacijskem, prometnem, kitarskem, ročnodelskem krožku, krožkih v TES, v rokometni šoh, pri zgodnjem učenju angleškega jezika, fakultativni obhki nemškega jezika, pri Rdečem križu in še kaj. Na šoh je že četrto leto potekalo organizirano prostovoljno delo, in sicer je devet srednješolk prostovoljk skupaj z učitelji tkalo mrežo solidarnostne medvrstniške pomoči učencev naše šole, ki je vedno dobrodošla.
Posebej izpostavimo še dejavnosti številnih tabornikov, planincev in športnikov.
Na OŠ Bibe Rocka je v šolskem letu 1999/2000 delovalo 14 vodov, vestni taborniki od 1. do 8. razreda pa so se udeleževah mnogih akcij na rodovnem, področnem in državnem nivoju. V mesecu juniju so se udeležih državnega mnogoboja na Otočcu pri Novem mestu in dosegli lepe rezultate - v svoji kategoriji je skupina prvošolcev zasedla prvo mesto, drugošolci z dvema ekipama drugo in tretje mesto, tretješolci drugo in četrto mesto, četrto- in šestošolci so bik peti, sedmošolci šesti ter osmošolci tretji.
Zelo aktivno je deloval tudi planinski krožek, saj so se številni učenci z veseljem udeleževah organiziranih izletov, snežkovanja, planinskega tabora in tekmovanj - na regijskem tekmovanju smo imeli tri ekipe, in sicer so Vili Mravljak, Jure Ostervuh in Grega Hosner dosegli šesto mesto, prav tako so bile šeste Vesna Švare, Tma Čebul in Nina Pirečnik, medtem ko so bik Silvo Potočnik, Primož Grudnik in Dominik Skornšek četrti. Omenimo, da so ekipe dopolnjevali Mitja Meh, Miran Kumer in Silvo Medved. Na državnem tekmovanju Mladina in gore so zasedb 49. mesto. Na koncu nizanja takšnih in drugačnih rezultatov dodajmo še tiste najmnožičnejše uvrstitve naših učencev na športnem področju. Učenci so tekmovah pri atletiki, odbojki, košarki, rokometu, odbojki na mivki, malem nogometu in še kje ter dosegah odlične rezultate.
Pri odbojki so se mlajše kategorije udeležile tekmovanj na medobčinskem nivoju, medtem ko so si starejši dečki z dobrimi igrami priborih nastopanje na področnem tekmovanju, kjer so zasedb tretje mesto. Še uspešnejše so bile starejše dekhce, ki so prišle vse do polfinala državnega tekmovanja.
Zelo marljivi in vestni so bik pri svojem delu tudi košarkarji, saj so na medobčinskih prvenstvih v kategorijah mlajših in starejših dečkov zasedb drugo mesto, pri mlajših dečkih pa je kar sedem naših učencev vključenih v širši izbor za sestavo slovenske reprezentance, devet pa jih že redno nastopa za mlado ekipo šoštanjske Elektre v l.B SKL.
V odbojki na mivki so starejši dečki zasedb tretje, dekleta pa prvo mesto in bile kasneje v polfinalu tekmovanja četrte. V malem nogometu so bik dečki sedmi, v rokometu starejši dečki drugi, kasneje v četrtfinalu tretji, dekhce tretje, mlajši dečki šesti. Tudi atleti so bik odhčni, saj so na področnem ekipnem
prvenstvu oboji zasedb drugo mesto, kasneje v polfinalu tekmovanja pa dečki prvo in dekhce šesto mesto, bik v krosu ekipno peti in z atletskih tekmovanj prinesli kar 14 kolajn, v finalu tekmovanja v Ljubljani pa so bik 4-krat uvrščeni med najboljših deset.
V okviru športnih aktivnosti smo izvedb zimsko šolo v naravi za petošolce, preverjanje plavalnih veščin pri peto- in sedmošolcih, dva atletska športna dneva, zimski športni dan, ogled EP v krosu ter akcijo Veter v laseh - s športom proti drogi, polepšah pa tudi zunanji izgled šolske telovadnice.
Odhčne rezultate so po tradiciji dosegah učenci tudi na šahovskih tekmovanjih, na centralni šoli omenimo odhčne dosežke Gabrijele Tajnik, Leopolda Rezarja in Janeza Mevca, prav tako pa so bik odhčni na podružnični šoh Ravne, kjer so na ekipnem regijskem tekmovanju dečki in dekhce zasedb prvo mesto ter se uvrstili na državno tekmovanje, tu so bik dečki 23., dekhce pa
Zadnji dnevi pouka so vedno poglavje zase: učenci zbirajo še zadnje atome moči za čim boljše ocene, učitelji pa še tiste skrite rezerve energije za zaključevanje in obvladovanje počitnic željnih učencev. Vse je še tohko težje, če poletje prezgodaj segreje učilnice, ki postanejo savne v pravem pomenu besede. Pa tudi ti dnevi so za nami. Učenci so odšh na zaslužene počitnice, učitelji pa smo uredili še vse potrebno, saj vojne s papirji nikoh ni konec. Se preden so se zaprla šolska vrata, smo v kulturni dom povabili vse tiste učence, ki so bik v letošnjem šolskem letu zaslužni, da se je ime šole KDK shšalo tudi zunaj meja naše občine. Ob prisotnosti njihovih staršev smo se jim zahvalili za prizadevno delo ter podelili priznanja, pohvale, diplome in tudi pokale. Poleg tistih, ki so šolsko leto zaključili z odhčnim uspehom (kar 149), smo na oder povabili še najboljše športnike in uspešne tekmovalce s številnih šolskih, področnih in državnih tekmovanj.
Da imajo naši učenci radi ANGLEŠČINO, so dokazah na tekmovanju za angleško bralno značko READING BADGE. Letos so se vključili tudi učenci tretjih in četrtih razredov in prav vsi prejeli priznanje. Med petošolci je knjižno nagrado prejelo kar 10 učencev: Nejc Pudgar, Žiga Drev, Sabina Šumnik, Dalibor Korač, Uroš Potočnik, Dijana Šmon, Simon Araus, Vid Lihteneker, Rok Hriberšek, in Vid Domuz. Značko in priznanje pa je prejelo 34 učencev. V šestem razredu so bile najuspešnejše: Sandra Ceru, Maruša Dreu in Nika Sešel. Značko in priznanje pa je osvojilo 18 učencev. Branje v sedmem razredu je še zahtevnejše, saj je knjižno nagrado osvojila le Ana Hozjan, priznanje in značke pa je osvojilo še 18 učencev. V osmem razredu je knjižno nagrado prejela Uršula Uršnik, priznanje in značko pa še pet osmošolcev. Mentorici Marjana Menih in Frančiška Rumež sta preverili tudi znanje iz angleščine od 5. - 8. razreda. V petem razredu je bil zmagovalec Nejc Pudgar, druga Ana Preglav, tretja Alja Gostečnik. Med šestošolci je zmagala Sandra Ceru, druga Nika Sešel, tretja Tanja Kolšek. V sedmem razredu je bil prvi Boris Ovčjak, druga Ana Hozjan, tretja Barbara Drev. Med osmošolci sta si prvo mesto delih Maja Goličnik in Ema Tamše, tretja Uršula Uršnik.
Učenci so se udeležih tudi tekmovanja iz GEOGRAFIJE pod mentorstvom Danice Naraločnik. Na šolskem tekmovanju so prvo mesto dosegle Anja Goltnik, Ana Hozjan in Saša Petrovič, ki so se udeležile tudi regijskega tekmovanja v Mežici. Tudi tam so bile uspešne.
V zanju so se pomerili tudi mladi FIZIKI pod mentorstvom Boruta Petriča in Armanda Gržiniča. Med sedmošolci so bronasta Stefanova priznanja osvojili: Boris Ovčjak, Dejan Arzenšek, Sabina Javornik in Saša Petrovič. Osmošolke, ki so prejele bronasto Stefanovo priznanje, pa so bile: Uršula Uršnik, Andreja Slapnik in Ema Tamše. Na področno tekmovanje so se uvrstili: Boris Ovčjak, Dejan Arzenšek, Uršula Uršnik in Andreja Slapnik.
Zelo uspešni so bik mladi KEMIKI pod mentorstvom Slavice Krebs. Bronasto Preglovo priznanje so prejeh: Sabina Javornik, Katja Ramšak, Luka Videmšek, Alen Zaveršnik, Jurij Tamše, Boris Ovčjak, Ana Hozjan, Barbara Drev med sedmošolci ter Klavdija Ločan, Vesna Zelenko, Mojca Andrejc, Ema Tamše in Andreja Slapnik v 8. razredu. Na regijskem tekmovanju pa so prejeh še srebrno Preglovo priznanje Ana Hozjan, Barbara Drev iz 7. razreda ter Mojca Andrejc, Ema Tamše in Andreja Slapnik iz 8. razreda.
Na šolskem tekmovanju iz LOGIKE so prejeh priznanje naslednji učenci: 5. r.: Janja Vodovnik, Tamara Es, Polona Pečnik, 6. r.: Zala Gumzej, Špela Tajnik, 7. r.: Karin Lambizer, Beno Srebemjak, 8. r.: Anja Urbanc, Uršula Uršnik, Ema Tamše. Petošolka Janja Vodovnik je prejela priznanje tudi na področnem tekmovanju iz logike. Mentorica je bila Albina Grabner.
Najboljši MATEMATIKI so prejeh Vegova priznanja. V drugem razredu je bilo takih 7 učencev, v tretjem 2, četrtem 7, v petem 12, v šestem 3, v sedmem 4 in v osmem 4. Na področno tekmovanje so se uvrstili: Sandra Ceru, Nika Sešel, Jona Mirnik iz
6.	r.; Saša Petrovič, Boris Ovčjak, Karin Lambizer iz 7. razreda ter Anja Urbanc in Ema Tamše in 8. razreda. Mentorici sta bik Albina Grabner in Irena Rotovnik Aplinc.
Osmošolci so se za tekmovanje iz MATERINŠČINE letos pripravljah na temo Prešernove balade in balada. Mentorica Vlasta Črešnik je bila z uspehi zelo zadovoljna, saj je sedem učencev prejelo bronasto Cankarjevo priznanje. Pet osmošolk je tekmovalo tudi na državnem tekmovanju, kjer sta Anja Urbanc in Ema Tamše osvojili srebrno Cankarjevo priznanje, Mojca Andrejc pa poleg srebrnega še zlato Cankarjevo priznanje.
To šolsko leto je potekalo tudi tekmovanje iz VESELE ŠOLE pod
L KONEC
šeste. Med posamezniki velja omeniti Jano Obšteter, Darjo Pergovnik, Tajdo Kavčič, Janija Rednaka, Klemna Mevca, Sašo Grobelnik in Nejca Hudournika.
Najprizadevnejše učence in učenke smo nagradili s pohvalami, priznanji in diplomami ter slovesno proglasih športnike šole. Športnica šole je postala Tina Verhovnik, športnik šole pa Matjaž Verbič.
Vsem našim učencem želimo prijetne počitniške dni vse do 4. septembra 2000, ko bomo šolska vrata za učence od 2. do 8. razreda odprli ob 8. uri, prvošolčke pa povabili k prvim resnim zadolžitvam pol ure kasneje, torej ob 8.30 uri.
Vsem bivšim osmošolcem želimo uspešno nadaljnje šolanje.
Za OŠ Bibe Rocka Danica Sovič
vodstvom mentorice Marije Jakopič. Med četrtošolci seje na tekmovanje II. stopnje uvrstilo 11 učencev, 5 učencev iz petega razreda, 3 učenke iz 6. razreda, 1 iz sedmega in 2 iz osmega razreda.JPodročni prvaki so poštah: Nejc Pudgar za peti razred, Sandra Ceru za šesti razred, Ana Hozjan za sedmi razred in Ema Tamše za osmi razred. Vsi so prejeh diplomo PRVAK ENOTE in se udeležih tudi državnega tekmovanja v Ljubljani.
Na LIKOVNEM področju so bili mnogi naši učenci zelo uspešni in smo o tem že nekaj poročah. Omeniti pa moramo še najuspešnejše hkovnike pod mentorstvom Alenke Venišnik. Pohvale za razstavljena dela na državni razstavi Likovni svet otrok so prejeh: Beno Srebernjak, Alen Zaveršnik, Katja Anželak, Anel Mujkič, Nina Rizvič, Rok Jelenko, Pavlina Pšeničnik, Janja Ločan in Janez Anželak. Anja Urbanc je prejela repubhško nagrado za hkovno delo na natečaju v Slovenj Gradcu ob dnevu OZN. Luka Jurkovič in Dalibor Korač sta prejela regijsko nagrado za skupno hkovno delo na temo Potres. Dejan Plavše in Luka Kugonič sta bila nagrajena na republiškem likovnem natečaju Otrok in umetnost v Mariboru. Tema letošnjega OTROŠKEGA PARLAMENTA je bila spolnost pod sloganom Imava se rada. Stahšča naše šole je v Ljubljani zastopala Mojca Andrejc pod mentorstvom Mire Novak.
Naši šestošolci so uspešno sodelovah še na tekmovanju MALE SIVE CELICE pod mentorstvom Jožice Andrejc.
Na šoh sta delovah tudi dve skupini šahistov pod mentorstvom Janka Novaka. Tekmovah so na regijskih tekmovanjih, kjer so mlajši šahisti dosegli 2. mesto, starejši pa 1. in se kvalificirah na državno prvenstvo. Tam so med 16 ekipami osvojih 7. mesto. Našo šolo so uspešno zastopali: Janez Konovšek, Davorin Maksimovič, Goran Zečevič, Mitja Terbovšek in Mitja Zupan. Tudi na ŠPORTNEM področju smo dosegh vidne uspehe. Nastija Lesnik je dosegla 1. mesto v smučarskem pokalu Sladkosned na državnem tekmovanju.
Pod mentorstvom Nataše Stevančevič so na novoletnem turnirju v Mislinji dekhce dosegle 1. mesto v odbojki. Starejši dečki so na medobčinskem tekmovanju v odbojki dosegh II. mesto, na področnem tekmovanju ravno tako II. mesto, na državnem četrtfinalu pa III. mesto. Starejše dekhce so bile na medobčinskem tekmovanju v odbojki L, na področnem tekmovanju 2., na državnem četrfinalu tudi 2. in na državnem polfinalu 4.
Mlajši dečki so bili na medobčinskem tekmovanju v odbojki L, na področnem prvenstvu pa 3. Mlajše dekhce so na medobčinskem tekmovanju dosegle 1. mesto, prav tako tudi na področnem prvenstvu.
Mlaj še dekhce so bile na medobčinskem tekmovanju v košarki 3. Tudi pri atletiki so učenci dosegh dobre rezultate. Nina Šerbec je na ekipnem atletskem tekmovanju in na medobčinskem atletskem tekmovanju v teku na 300 m dosegla 3. mesto. Sabina Halilovič je v krosu dosegla 1. mesto, Janez Napotnik pa 2. mesto. Katja Anželak je bila na meobčinskem atletskem tekmovanju 3. v metu žogice, Matic Zagorščak 1. Enis Mulavdič pa 2.. Na atletskem troboju je 1. mesto dosegla Tanja Strniša, 2. mesto Jasna Halilovič in 4. mesto Sabina Halilovič.
V namiznem tenisu je Tomaž Borovnik dosegel 2. mesto na državnem četrfinalu, Manja Fajdiga pa 4. mesto. Ekipno sta bila oba na tem prvenstvul. tudi na državnem polfinalu sta ekipno osvojila 1. mesto, v finalu pa četrto.
Naša odbojkarska ekipa je dosegla 1. mesto in se uvrstila na državno finale v športni akciji Veter v laseh. Danijel Cujež pa je osvojil 2. mesto v rolanju in se tudi uvrstil na državno finale.
Na šoh pridno dela tudi gimnastični krožek od 1. do 8. razreda, ki s plesnimi točkami pod mentorstvom Jelke Koren sodeluje na razhčnih proslavah.
Tudi letos smo podelili priznanja in pokale vzornim športnikom šole. To so bih Nina Šerbec, Janez Konovšek in Enis Mulavdič.
Kadar odrash spregovorimo o mladini, pogosto zmanjka besed za pohvalo. Raje najdemo na mladih kaj slabega, da jih lahko kritiziramo in tarnamo, kakšna je današnja mladina. Omenjeni dosežki pa naj bodo dokaz, da je v Šoštanju vehko mladih, ki so dobri in uspešni, če znamo usmeriti njihove potenciale v prave aktivnosti. Za te uspehe imajo zasluge tako starši kot učitelji, ki radi delajo z mladimi in se zavedajo, da so oni naša najboljša naložba.
Vsem kajuhovcem žehmo prijetne počitnice, tistim, ki so se letos poslovih od naše šole, pa veliko uspeha pri nadaljnjem izobraževanju.
Jožica Andrejc
/WV\
ŠOLA KARLA DESTOVNIKA KAJUHA
Predpoletno dogajanje v Športni zvezi Šoštanj
^tem kar malo pretoplem oziroma že kar prevročem predpo-letnem obdobju se je v okviru Športne zveze Šoštanj dogajalo kar nekaj zanimivih stvari.
Tako so člani Komisije za šport Občine Šoštanj ob koncu maja na podlagi prispelih vlog ocenili programe dela vseh športnih društev, ki so zaprosila za sredstva iz občinskega proračuna. Delo komisije je bila zgolj ocenitev programov in ne določanje višine sredstev, ki bi jih naj posamezni prosilci dobili. Le-to je v rokah občine, ki tudi določa višino sredstev za posamezne porabnike občinskega proračuna. Vsi prosilci bodo predvidoma do konca julija prejeli od občinske uprave sklep o dodelitvi sredstev ter ocenjevalni list, po katerem je bil ocenjen njihov program. Tako bo lahko vsakdo imel vpogled, za katere namene je prejel občinska sredstva in v kolikor te aktivnosti ne bodo izvedene, bo občina predvidoma temu ustrezno reagirala.
Na junijski seji predsedstva Športne zveze Šoštanj so obravnavali osem točk dnevnega reda in po potrditvi zapisnika pretekle seje ter po seznanitvi z delom Komisije za šport Občine Šoštanj obravnavali prispele kandidature za svete ŠZŠ. V maju smo med člani ŠZŠ izvedli javni razpis za sodelovanje v strokovnih svetih ŠZŠ in sicer v Svetu za šolski šport (prispelo pet kandidatur), Svetu za športno rekreacijo (prispelo šest kandidatur) in Svetu za tekmovalni šport (prispelo sedem kandidatur). Pri tem je potrebno poudariti, da so kandidature prispele iz skoraj vseh članic ŠZŠ. Tako so na podlagi evidenčnih listov in izjav predlagateljev imenovali sestavo Sveta za šolski šport (predsednik Boris Planiberger ter štirje člani) in Sveta za tekmovalni šport (predsednik Janko Zacirkovnik ter šest članov). Vsi, ki so bili imenovani v svete, so že prejeli pisno obvestilo o imenovanju, tako da ta dva sveta lahko pričneta z delom. Sestava Sveta za športno rekreacijo bo imenovana na naslednji seji.
Na podlagi dogovora z uredništvom Lista občine Šoštanj so v predsedstvu SZS pripravili posebni obrazec, s pomočjo katerega bodo lahko člani SZS posredovali Listu seznam svojih aktivnosti. Le-te bodo objavljene v posebni preglednici, tako da se bo dosegla večja stopnja poznavanja športnih prireditev v občini Šoštanj. Vsi člani ŠZŠ so ta obrazec že prejeli, tako da se obveščanje o aktivnosti lahko začne že z mesecem avgustom ali septembrom.
ŠZŠ se bo tudi aktivno vključila v mesec rekreacije z različnimi aktivnostmi, ki jih bodo organizirali njeni člani. Mesec rekreacije bo trajal od 22. septembra do 20. oktobra in bodite pozorni na posebne zloženke, kijih bo predvidoma prejelo vsako gospodinjstvo. Več informacij o mesecu rekreacije bomo poskušali objaviti tudi v prihodnjih dveh številkah Lista občine Šoštanj. Vabljeni, da se tudi sami udeležite katere izmed aktivnosti in tako krepite zdrav duh v zdravem telesu!
di nepripravljenega gradiva so obravnavo problematike doma TVD izan prestavili na naslednjo sejo. So pa obravnavali vlogo Karate i Tiger iz Velenja ter podali negativno mnenje k vlogi, saj se je sedstvo ŠZŠ zavzelo za enakopravne pogoje za vsa društva v občini
O B	ITI'	i E
m	U BéT . 1	
Š O !	M	N J
Narava je zakladnica
1	arava je za otroke največja igralnica in najbolje opremljena telo-
I	vadnica.
II	Narava, topli in sončni dnevi, poletje, počitnice. Sončenje, kopanje, izleti in pogostejša potepanja po lepi okolici s starši in prijatelji čakajo tudi otroke iz vrtca.
Potepanje po okolici so pripravile tudi vzgojiteljice v vrtcu Urška za otroke in starše vseh treh skupin kot zaključek druženja v letošnjem šolskem letu. Organizirale so ga v treh delih. Najprej v obliki orientacijskega pohoda s kažipoti in drugimi potnimi znaki ter z navodili za izpeljavo nalog na kontrolnih točkah. Naloge so otroci izvajali samostojno ah ob pomoči staršev. Prva skupina je v začetku malo zašla, potem pa je teklo vse lepo po načrtu. Čez slabo uro so se otroci in starši pričeli vračati z razgretimi lički in modro pobarvanimi prsti od borovnic.
Na igrišču so jih čakale nove naloge. Iz najlon nogavic, žagovine in semena trave so si izdelali lutko, ki bo rasla, če jo bodo pridno zahvali. Iz balonov in moke pa so si izdelali pajace, ki jih lahko uporabljajo za mečkanje, poljubno oblikovanje ali za sproščanje.
Ker vsi naenkrat niso mogli sodelovati pri izdelovanju lutk in pajacev, so medtem risah na asfalt, se igrah v peskovniku, v šotorih, plezali po pleza-lih in se igrah na drugih igralih.
Na koncu so jim vzgojiteljice pripravile še presenečenje - srečolov, pri čemer so nam pomagala podjetja Esotech, Gorenje, HTZ, Presta in LB Velenje s svojim reprezentančnim materialom, za kar se jim vzgojiteljice vrtca Urška Topolšica najlepše zahvaljujemo.
Štefka Kompan
sestdsdlci $0 SE SPOPADLI l NEVARNIMI odpadki
K

fcl.l
1 _ ■■ m	n
li-	DA I
	
ako ekološko osveščeni so naši otroci, nas vedno znova in znova preseneti in razveseh podatek, ki ga izkazujejo že nekajletni projekti Odpadek naj | ne bo samo odpadek. Projekt, ki ga za šestošolce že vrsto let pripravljata Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Inštitut za ekološke raziskave Erico, je tudi letos v celoti uspel. Letošnji projekt je slonel na nevarnih odpad- | kih in je poleg teoretičnega dela, v katerem so učenci spoznali komunalno odlagahšče, ■ zajemal tudi praktični del: namreč fizično zbiranje baterij. V projektu je sodelovalo tudi podjetje PUP. 506-im šestošolcem iz osmih osnovnih šol naše doline pa je uspelo zbrati 1 kar 265 kg starih baterij.	|
Vodja strokovnega dela projekta je bila Mojca Zevart iz Erica. Zaključna prireditev je bda konec maja v Mladinskem centru in tam so svoje delo predstavile tudi štiri, pri zbiranju baterij najuspešnejše šole. Predstavitev učencev je bila dobra, njihova iskrena prepričanost v uspešnost takih akcij pa prav vzpodbujajoča, je ob tem povedala Marjana Čelofiga, ki spremlja delo šolarjev v imenu Občine Šoštanj. Najuspešnejši so bdi šolarji OŠ Gustava Šiliha, ki so zbrali 74,80 kg baterij in bodo za nagrado lahko odšli na izlet.
Za njimi so 70,95 kg baterij zbrah šolarji OŠ Šalek, pridni pa so bili tudi šolarji naših obeh šol. OS Karla Destovnika Kajuha je bila pod vodstvom mentorice Anice Pudgar
v
z 48,20 kg zbranih baterij tretja, na OS Bibe Roecka pa so bili veseli četrtega mesta in dejstva, da so iz okolja izločili 38,95 kg nevarnih snovi.
Zbornik, ki je navadno predstavljen ob zaključku akcije, pa bo tokrat zagledal beli dan v okviru Pikinega festivala, katerega moto bo letos Pika za prijazno okolje.
MiKo
Letalsko modelarski klub Šoštanj


\ \ n š
NEVARNI > ODPADKIs«
jMERIJF
M


Vof/f®
l
etalsko modelarski klub Šoštanj deluje že vrsto let. Danes šteje 29 članov. Druži jih skupno veselje do modelarstva in vehko gibanja na svežem zraku. Vadijo na letališču v Lajšah pri Šoštanju, kj’er jih boste najlažje videli in spoznali. Člani v klubu izdelujejo letalske modele ter leteče makete jadralnih in motornih letalskih modelov ter hehkopterjev. Vehkokrat se udeležujejo tekmovanj z mednarodno udeležbo, kjer so dosegli že vrsto odhčnih uspehov v različnih kategorijah.
Torej, če vas zanima modelarstvo, se jim lahko pridružite. Najlažje jih poiščete v Lajšah ah pa v klubskih prostorih nad telovadnico Partizan.
Ob tej priložnosti se modelarji zahvaljujejo glavnima sponzorjema, Termoelektrarni Šoštanj in podjetju Lima - Višinska dela Lichtineker, ki podpirata njihovo delo in razvoj.
Letalski pozdrav!
Marx
MODELARSKI LETALSKI KLUB
Ut
\V:
V mesecu marcu je bil v Državnem zboru sprejet Nacionalni program za šport RS in ta dokument je za športne organizacije, lokalno skupnost in državne organe zelo pomemben. Kar nekaj let smo morali čakati na ta dokument in sedaj, ko ga imamo, ga bo potrebno tildi upoštevati. In prav zato bo SZS poskušala v jesenskem času organizirati javno predstavitev Nacionalnega programa za šport RS. Vabljeni vsi. ki vas zanima prihodnost športa v naši državi.
Naslednja seja predsedstva ŠZŠ bo predvidoma že konec avgusta, saj se mesec rekreacije nezadržno približuje in je potrebno postoriti še marsikaj. Še vedno velja poziv vsem zainteresiranim društvom za vključitev v SZS. Vse informacije o postopkih vključevanja v ŠZŠ ter druge informacije posreduje sekretar SZŠ, Nino Ošlovnik, dosegljiv na GSM: 041 759 435.
Bojan Rotovnik

* V 1 ° 1 ! L N 1 ^
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME_________________PRIIMEK_________
NASLOV	______________
LETNA NAROČNINA 1000 SIT
Ji
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg bratov Mravljak 7, p.p. 4,3325 Šoštanj • tel.: (063) 883-001, 40-310 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.
Tiskano na recikliranem papirju