OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA časa in truda - odkrivanje, kaj že obstaja, kaj kak člane k vsebuje v čem je posameznikov prispevek V njej bodo našli tudi strnjeno znanje o gradivu in raziskava li. A tudi tisti, ki ne bodo preučevali po stopinjah Dapitove knjige, ampak bodo samo pozorno listali po njej. bodo v njegovih kratkih, skrbno napisanih in strokovno kritičnih povzetkih, ki vsi skupaj pred- stavljajo izvirno besedilo, našli odsev žive podobe Beneške Slovenije. Več kol posrečilo se mil je upanje, izraženo v uvodu, tla bo njegovo tlelo "ne le raziskovalni pripomoček, temveč ititli konkreten prispevek k ovrednotenju Beneške Slovenije", in želimo, tki bi našlo odziv, kot želi avtor, predvsem med beneškimi ljudmi. Nataša Jager helena ložar podlogar, v v adventu snubiti - o pustu zeniti. svatbene šege ziljanov. Mohorjeva založba. Celovec - Ljubljana - Dunaj, 1995, 116 str. ISBN 3 85013-402-4 Helena Ložar 1'odlogar se v knjigi V adventn snubiti - oh /nista zeniti loteva ženitovanjske tematike, in sicer svatbenih seg Ziljauov Za ziljsko oheet (vclsiit) meni, tla je "med najlepšimi žeriitovanji .Slovencev sploh" (S) in da je "z narodopisnega vidika vredna podrobne obdelave, saj je bila prav ziljska vascit vedno odsev načina življenja Ziljanov in je že zgodaj zbudila pozornost različnih avtorjev" (7). Pomen knjige je v zbranih in kritično pretresenih obstoječih virih ter opisih svatbenih šeg Ziljanov. Končni cilj, ki si ga a vi urica zada, pa je poskusiti v opisu ohranili, kar je danes o Oljski svatbi še mogoče ugotovit i" (S) To je še zlasti pt imenitno zalo. ker "viri in spisi o slovenskih ženitovanjskih šegah se niso kritično pretreseni" (S). Ob preverjanju že obstoječih virov in sodobnih opisov ¿¡liskih svatbenih šeg je delo razdeljeno na dve temeljni poglavji: Pretres poroči! ¿svatbi pri Ziljauiii (k! konca 18. stoletja 'In danes in Ziljska svatba v spomina ZUjaniili. ^ preglednem poglavju Pretres poroči! o srathi pri ZUjanih oc l konca AS', siolel/itcio din les avtorica natančneje razčlenjuje vhe, ki |i]i ¡<_. na veda Že \ predhodnem kratkem bibliografskem pregledu. Iz tlel. predstavljenih v kronološkem zapo-'edju. navaja podatke, ki se navezujejo na ziljsko oheet, in nekatere tudi dobesedno citira. Vse to omogoča primerjavo, na podlagi te pa ovrednotenje verodostojnosti oz. nezanesljivosti poročil posameznih piscev. Meti avtorji, katerih razčlembe poročil najdemo v knjigi, so: H. G, Schlegel, k Wernvr. B, Hacquet. U. Jarnife, A. A, Sehmidi, J, Wagner. M Majar, J. Gilbert in G, C. Churchill. l| Saitori. F. Franziscij, H, Leitgeb. M. Potočnik. ti, Graber. F. Mamlt. Z. K u mer. P. Za blatni k. Avtorica navaja vzroke za določena odstopanja in ugotavlja, tla prihaja do razlik tudi med interpretacijami posameznih šeg v okviru svatbenega obreda Jako npr. J. Gilbert in G,C. Churchill v delu HkDolomiteMouiitains navajata, da naj bi kokoš, d i« vržejo nevesti čez glavo preden vstopi v svoj novi dom, simbolizirala Svetega Duha (26). medtem ko naj bi po naved 11 F Franziscija (in Še nekaterih drugili avtorjev) kokoš nase IIELENA l.OŽAR - PODLOGAR V ADVHNTU SNUBITI - O PUSTU ŽENITI SVATBENE i EC F ZILJANOV L prevzela vse slabo, kar so nevesti namenile zle sile (31). Prvo trditev avtorica ovrže, slednjo pa v drugem poglavju omenja tudi sama. Ob koncu poglavja so strnjena zapažanja in ugotovitve o tem, da so nekatera poročila dovolj izčrpna in druga omejena le na opise nekaterih značilnosti, tako .'tla lahko izvemo marsikaj o snubljenju, vabljenju, sprejemu neveste na ženinovem domu in jedeh na gostiji, medtem ko je podatkov o plesih in pesmih manj (57). V poglavju Ziljska svatba v spominu Ziljanov je zgodovinska slika dopolnjena "z opisi ziljskega Ženitovanja, kakor živi še danes, če drugače ne, vsaj v spominu Ziljanov" (58). Opis je zasnovan na podlagi terenskih raziskav, anketnega gradiva 52 GLASNIK SED 36/1996, št. 2-3 OBZORJA STROKE - ETNO IZLOŽBA in odgovorov informatorjev ter terenskih tonskih posnetkov. Tu je izčrpno predstavljena vsaka šega posebej, od sprejema mladeničev v fantovsko družbe), vasovanja, snubljenja, ok-licevanja. ogledov, vabljenja, pripravljanjairiprevoza nevestine hale, pa vse do poročnega dne, ko se pred nevestino hišo odvija dvigovanje oziroma klicanje neveste, čemur sledi sprevod svatov, zapenjanje, poročni obred, "sejanje drobiža", sprejem neveste na ženinovem domu, gostija in nazadnje "Torijeve noči". Avtorica večino nekdanjih šeg primerja z današnjim časom pri Čemer opaža izrazite spremembe oz. opuščanje določenih navad Npr. "To dogajanje pred nevestino hišo je zadnja leta (tam, kjer so se starih šeg še držali) pomenilo le zabavo, s kalero se je začenjal poročni dan. Ob dejstvu, da ta navada ni bila te šega, /,,./ pa moramo pomisliti, da se "vzegvanje' neveste nekoč morda ni odvijalo le za zabavo, ampak je prav gotovo imelo globlji pomen - zadrževanje neposrednega prehoda iz samskega v zakonski stan" (77). Ali pa: "Taka razporeditev svalov v sprevodu je veljala tudi v primeru, če so se v eei kev vozili z vozovi m velja še danes, ko se je poročni sprevod spremenil v kolono okrašenih avtomobilov" (78. 79). V uvodu je navedeno, tla je "razkroj slovenskega življa na Zilji .. seveda nujno tudi podobo ziljske svatbe zadnjih desetletij spremenil v dokument" (7). Posebno mesto odmerja avtorica tudi zapisu besedil pesmi, ki so jih ob določenih svatbenih Šegah recitirati ali peli. in pri slednjih dodaja celo notne zapise. Manj se ukvarja s plesi ki jih le navaja (polka, valček. Stajriš, povštertanc). 1 lelena Ložar Pod logar je z iskanjem po literaturi in arhivih evidentirala vire, ki so ji bili dostopni, in iz njih črpala zlasti tisto, kar je bilo še neznano oziroma prvič omenjeno, Te spise je nato razčlenila, na podlagi primerjav in novih terenskih virov pa ugotavljala morebitne nezanesljivosti. Posamezne podatke iz. starejših virov je ob tem izključila kot neutemeljene m izmišljene (H) Na podlagi lastnih terenskih raziskav m odgovoro\ na anketo Inštituta za slovensko narodopisje pri znanstvenoraziskovalnem centru SAZt je nato predstavila sodoben opis slovenskih ženilovanj.skih šeg na Zilji ( 5). Pomen dela Vadventlt snubiti - <> pustu ženiti te predvsem v tem. da: - je to knjiga, ki je v bistvu reakcija na avioričino ugotovitev, tla viri o slovenskih žeiiitovanjskih šegah še niso kritično pretreseni, in koi taka p pni eni pomemben premik k zanesljivosti in obogatim slovenskega etnološkega znanja: - je v knjigi pozornost usmerjena tudi na zapis ziljskih svat benili pesmi, katerih besedila sta po avtoričinih ugotovitvah do sedaj prispevala le Potočnik in Marolt. < )h upoštevanju teh ugotovitev, izčrpnosti besedila in izjave kriegla o "doslej najbolj verodostojnem prikazu ziljske svatbe" (5) lahko I rdim. tla je avtorica v delu zelo uspešno uresničila lo, kar si je uvodoma zastavila. Polona Korez, Kebeka Kranjec mirko ramovš, polka je ukazana. plesno izročilo na slovenskem. bela krajina in kostel. I/dala Glasbenonarodopisni inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Založba Kres. Ljubljana 1995, 244 str., kinetogrami, notni zapis, il„ Na knjižnih policah se je konec lanskega leta (1995) pojavila Že druga knjiga iz zbirke slovenskih ljudskih plesov Polka je ukazana. Kakor prva knjiga s plesi Gorenjske, Dolenjske in Notranjske tudi druga knjiga ni bila deležna takšne pozornosti etnološke stroke, kot bi si jo zaslužila Takt) so knjigo veselo pozdravile zlasti folklorne skupine, ki so z njo dobite nov vir zapisanih plesov iz tega dela Slovenije. V delu želi avtor podati podobo plesnega izročila v Beli krajini in Kostelu, kot so jo raziskovalci Oilasbenonarodopisnega inštituta ugotovili v raziskavah med leti 1946 in ]995. Uvodoma avtor predstavi dosedanje raziskave in zapise ple- sov v Beli krajini ler Kostelu. Čeprav je bil ples s tega območja zapisan že v !7. slolctju ( |. W Valvasor opisuje v Slavi voj- 50 GLASNIK SED 50/1996, št. 2-3