NO. 103
Ameriška Domovina
m/a ERI GPk Hi— MOft/lF
AM6RICAN IN SPIRIT fOR€l«N IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 1, 1964
SLOV6NIAN
MORNING N€W6PAP€&
e
ŠTEV. LXII — VOL. LXII
Ds združene Afrike še
zelo dolga, dolga pol!
Pretekli teden je minilo eno leto od ustanovitve Organizacije afriške edinosti Adis Ab'ebi.
ADIS ABEBA, Abes. — Pretekli teden so praznovali tu prvo obletnico ustanovitve Organizacije afriške edinosti. Z Velikim naporom je bila ustanovljena na zborovanju pred sednikov vlad in držav afriških držav, ki mu je predsedoval in bil gostitelj abesinski cesar Haj-!e Selasije.
Organizacija je poskušala posredovati med Marokom in Alžirijo, ko je prišlo med njima do mejnih spopadov zaradi meje, prav tako je skušala rešiti spor in mejne spopade med A-besinijo in Somalijo. V prvem je uspela, v drugem ne. Ko je Prišlo do upora na Zanzibarju, je Organizacija molčala, ko se je uprlo vojaštvo v Tanganjiki, Keniji in Ugandi, so te države klicale na pomoč proti upornikom angleške čete, torej bivše sVoje kolonialne gospodarje, in ^e Organizacijo afriške edino-sti. Njeni napori za podelitev Neodvisnosti portugalskim kolonijam so ostali brez uspeha, Prav talko se Južna Afrika le 'Nalo meni :za njene grožnje in Nemoteno nadaljuje s svojo po-ktikc stroge ločitve ras.
V Kongu čuvajo red in mir vedno čete Združenih naro-'W, v bivšem francoskem Kon-in v Dahomey je prišlo do Prevratov, v Gabonu so tak predat preprečile francoske čete 114 poseben ukaz De Gaulla in ^hile na oblast predsednika
L
eona Mba.
V manj kot 15 letih 31 novih držav
K Afriki je 34 neodvisnih
av, ko so bile še pred 15 leti
drž,
E
°'Niaj tri. Nagla delitev neod-^sriosti bivšim kolonijam ev-^°pski'h držav se ni obnesla.
Nekatera ozemlja in pleme-119 za neodvisnost niso bila pripravljena, prav posebno velja ^ za črno Afriko južno od Sa-are. Arabsko-islamsUd del se je i tem pogledu izkazal malo jg Jse, čeprav je tudi tam veli-0 Notranjih prepirov in malo Porov za gospodarski in kul-NNi napredek. Edina resnično j^0derna država v vsej Afriki ^ dužno-afrišlka unija, kjer je i Sn v rokah belcev, nekdanjih }j^andskih in angleških prise-^ev, ki zavračajo mešanje s jrni domačini in skušajo te 'suiti v za nje določeno o-vJNlje pod njihovo lastno upra-’ Pa pod skrbnim nadzorom Mednje bele vlade.
^ 'Nika je razdeljena po rasi, s^. ° in kulturi, njen gospodar-'n kulturni razvoj je v posa-sto^ih predelih na zelo različni ^PNji. Pri takem stanju je pot kg resnKne edinosti brez dvo-2elo dolga, pa naj že Orga-n^iških držav dela, kar
Novi grobovi
Janez Stefančič
Guv- N' Rockefellerju [je Va|era pred$gdnjk se je rodil sinko - ,	. ...	.. ,
NEW YORK, N.Y. — Guv. N. JlSke, jfi 0SI 113 CblSKU
V petek popoldne je umrl 74 Rockefellerju in njegovi ženi WASHINGTON, D.C. — Prelet stari Janez Stefančič z 1139 Margaretti se je v soboto rodil tekli teden je imela naša admi-Addison Rd., rojen v vasi Artiče sinko« Nelson Rockefeller Jr. To nistracija v Washingtonu ne-j	___________
pn Brežicah živel od 1. 1920 do je njun prvi otrok, odkar sta se navadnega gosta, ameriškega e- pei injk; radio • objava dane da je ;nc Sufa, i. 1945 v Ribnici. V Ameriko je lam v maju poročila, ko se je migranta, ki je bil rojen v New!	, J ^
prišel leta 1949. Zapustil je ženo N. Rockefeller ločil od svoje že- Yorku, sedaj pa je predsednik Marijo, roj. Mrhar. Bil je oče ne> Mrs. N. Rockefeller pa od irske republike. Taka je bila pok. Janeza, pok. Josepha, Slav-1 sv°jega moža dr. J. S. Murphy- pač useda sedanjega glavnega ke Grili (v Jugoslaviji), pok. Ja-'ja- Ti ločitvi in nova poroka sta irskega politika De Valera. De neza, pok. Pavla, Vinka, Marije 8UV- Rockefellerju v javno- Valera je že v drugem letu svo-Vogel in po«k. Bogomira, štirikrat,m°čno škodovali v njegovem jega življenja zgubil svojega o-stri oče, brat pok. Franca, pok.	doseči imenovanje za četa, rodom Spanca, po poklicu
Pavla, pok. Justine in Marije|reiPu:blikanskega predsedniškega godbenika. Mati ga je prepelja-
1 kandidata.	1
Draškovič (v Jugoslaviji). Zaposlen je bil v Grdino vem kegljišču vse, odkar je prišel sem in dokler ni šel v pokoj pred tremi leti. Bil je član Društva Naj sv. Imena fare sv. Vida, Društva Kristusa Kralja št. 226 K. 3. K. J. in Društva sv. Katarine št. 29 ZSZ. Pogreb bo iz Grdi-novega pogreb, zavoda na St. Clair Ave. jutri, v torek, ob esmih zjutraj v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Christ Marc
V Glen Cliff Nursing Home je umrl v petek 76 let stari Christ Marc s 725 E. 155 St., rojen v vasi Dobravlje pri Ajdovščini, od koder je prišel sem leta 1911. Od leta 1957, ko mu je umrla žena Dorothy, roj. Sto-kelj, je bil vdovec. Bil je oče Dorothy Mlinar, Edwarda (solastnika Grdina Hardware), štirikrat stari oče, brat Louise Re-,j.a, Pauline Troha, Karla in Ivaniče Marc (zadnja dva sta v Jugoslaviji). Pokojnik je bil član Društva Vipavski raj št. 312 S. N. P. J. in Društva Kras št. 8 3. D. Z. Pogreb bo v sredo iz
la na Irsko k stari materi in Jutri se bo Rockefeller me-j tako je postal navdušen pri-ril pri primarnih volitvah v Ka-jstaš irskega osvobodilnega gi-liforniji s svojim glavnim tek- banja. V njem je kmalu prevzel mečem konservativnim repub- vodilno vlogo, ki ga je prisilila, Ukancem sen. B. Goldwater- da je pred 45 leti prišel tajno v jem. Trdijo, da bo senator brez našo deželo, da nabira denar za težave imenovan na republikan- svoje osvobodilno gibanje. Slabo se mu je takrat godilo, toda nabral je za svojo “stvar” vendarle 6 milijonov.
Danes je bil po 45 letih seveda sprejet čisto drugače. Ne samo predsednik Johnson, ampak vsi Irci so kar tekmovali, da mu priredijo čim prisrenejši sprejem. Johnson mu je poklonil kopijo rojstnega lista"iz 1. 1882, Irci so ga pa obsuli z irskimi zastavami. Našemu državnemu tajništvu se je pa ravno pri zastavah pripetila smola. V posebnem skladišču ima narodne zastave 82 držav. Nekatere med njimi so si podobne kot cent centu. Tako imata tudi narodni zastavi Irske in Slcvone kosti iste barve: rumeno, belo in
ski konvenciji prihodnji mesec, če bo jutri zmagal pri primarnih volitvah v Kaliforniji. Na Rockefellerjevo imenovanje za predsedniškega kandidata dejansko ne računa skoraj nihče več, pa četudi bi jutri v Kaliforniji zmagal.
Dirka v Indianapolisu se je končala z dvema mrtvima in 10 ranjenimi
INDIANAPOLIS, Ind. — Vsakoletna znana dirka “500” se je na Spominski dan končala z zmago- Teksanca A. J. Eoyta, zmagovalca iz 1. 1961, pa tudi s smrtjo tekmovalcev Eddija Sachsa in Dava MacDonalda.
cent Charity bolnišnici umrla 7 let stara Mrs. Mary Česen, rojena Nemec, z 1075 E. 61 St., do-
različen. Tega pa v skladišču niso takoj opazili in dali razo-
ma v Dobu pri Domžalah, od besiti zastave, ki veljajo za Slo-
RDEČI V LAOSU ODTEGNILI PRIZNANJE SUVANI FUMI
nuvong, vodnik levičarskega Patet Lao, pozval predsednika vlade princa Suvano Fumo, naj poskrbi za varen odhod njegovih ljudi iz Vientiana. Ti zapuščajo koalicijsko vlado princa Suvane Fume, ker je ta “postal ujetnik Združenih držav in njihovih lakajev”. — Posvet v Honolulu naj odloči o ameriški politiki v jugovzhodni Aziji.
! Iz Clevelanda
in okolice
TOKIO, Jap. — Komunistični radio v Peipingu je danes objavil sporočilo, da so levičarji izstopili iz koalicijske vlade v Laosu in da fe ne priznavajo več. S tem se je položaj znova obrnil. Doslej so bile v vladi vsaj na zunaj zastopane vse tri politične skupine, desnica, sredina (nevtralci) in levica. Po komunistični ofenzivi so se desničarji in oslabljeni sredinci združili politično in vojaško. To je sprožilo vrsto protestov od strani levičarjev, ki so v tem videli zmago desnice vsaj na političnem polju. Nadaljevali so svojo vojaško ofenzivo, zasedli skoraj v celoti Planoto vrčev in še nekaj drugih nevtralističnih in desničarskih postojank ter postali tako gospodarji skoraj dveh tretjin vse dežele. Sedaj so vladi princa Suvane Fume odrekli priznanje in bodo nemara v najkrajšem času proglasili svojo lastno vlado. S tem bo delitev Laosa dokončna tudi' na zunaj.	------------------
I
Komunisti so v Laosu večji del svojih vojaških operacij u-slavili. Bolj verjetno sta temu vzrok monzumsko' deževje in. dosega postavljenih ciljev, kot zahteva laoške vlade, da morajo levičarji ustaviti sovražnosti in. se umakniti na položaje pred sedanjim napadom, predno se
bo ta pripravljena udeležiti med-leno, le vrstni red' je'pr f obeh liar,;)dne konferenčen Laosu. To
koder je prišla pred 45 leti in. novo kost. šele zadnji trenutek Grdinovega pogreb, zavoda objkjer zapušča sestre Mihelo, Ro- je nekdo opazil napako. Zasta-osmih zjutraj v cerkev Marije U0 in Franco ter brata Antona ve so bile zamenjane samo ne-Vnebovzete ob devetih, nato na Nemec. Njen mož August je kaj minut Kalvarijo.	^ umrl v letu 1957. Tukaj zapušča Valere.
Mary Taucher	sina Augusta, hčer Daniello Av- Drugače je pa obisk potekal
V petek je umrla v Doctors'sec in pet vnulkov. Bila je čla- P° načrtu. Poznalo se je pa na
oolnišnici 68 let stara Mrs. Mary
stališče laoške vlade so odločno podprle tudi Združene države. Je in Velika Britanija so pritisnile tudi na Moskvo in Peiping, naj posredujeta v Laosu, da pride do pomiritve v skladu pred prihodom De'2 ^enevskim sporazumom o nevtralizaciji Laosa iz leta 1962.
Konferenca negotova
Laoška vlada je predložila po-
a°če at-
K ' 1X1J eni stvaritelji so prav ° Prišli do tega zaključka, obstso se po enem letu njenega š6n-°^a znebili nujnega navdu-
..Ja-	, i i ji'

Vremenski
prerok
pravi:
Veči;
te
eiNp>eratura 60.
jo rmoma oblačno z mo-žnost-
^ežja ali pršenja.
NajVišja
niča Podr. št. 25 SŽZ in Dru- vsakem koraku, da je pri tej svet zastopnikov 14 udeležencev Taucher, roj. Hrast, z 9418 Eli- štva George Washington št. 180 prihki manjkalo glavne osebno- ženevske konference v Vientia-zabeth Avenue. Bila je članica LaBZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob,3^ pokojnega predsednika Ken- nu. Na predlog so pristale le Društva Danica št. 34 SDZ in;9.30 iz Zakrajškovega pogrebne- nedyja> k' Je lan' He Valero po- Združene države, Tajska, Južni
Društva Na Jutrovem št. 477 S. N. P. J. Pokojna je bila vdova po pok. Johnu. Tukaj zapušča sinove Johna, Franka in Stan-levja, hčere Victorio Kayackas, Mary Krametz in Sylvio Ferra-
ga zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija.
Paul Molan
V četrtek je umrl v Madisonu,
vabil v Ameriko.
Ni nevarna
Zavarovalni zastopnik: Sedaj, ko ste se oženili, bi vam pripo-Obio, na Middleiidge Rd. 84 let rodil, da se zavarujete za živ-ra, vnuke in pravnuke, v starem stari Paul Molan, rojen v Av- ijenje.
kraju pa sestri Barbaro in L j ud- striji, mbž Rose, roj. Vidmar, oče J Mladi mož: No, doslej še ne
Pavla in Mrs. Rose Bohinc. Po-j jiZgieda, da bi bila tako nevar-
greb je danes iz Behmovega po- na, torej ni zavarovanje nujno. Fistrov 14 držav, ki naj bi se greb. zavoda v Madisonu v cer-
milo. Pogreb je danes zjutraj ob 0.30 iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Mary Česen
V soboto zjutraj je v St. Vin-
Vietnam in Vel. Britanija. Francija je sporočila, da sice«r nima nič proti takemu posvetu v Vien-tianu, na katerem naj bi posamezne vlade zastopali njihovi poslaniki, da pa ne verjame, da bi mogel prinesti kak uspeh. Tega bi bilo mogoče doseči le na splošni konferenci zunanjih mi-
kev Brezmadežnega Spočetja ob
I znova kot leta 1962 zbrali v Že-
— Po« podatkih Lloyda v Lon- nevk V Washingtonu in Londo-desetih, nato na pokopališče v'donu je bilo leta 1954 zgrajenih nu za tako konferenco niso po-Sev. Madisonu.	Ina vsem svetu 1,233 ladij.	sebno navdušeni, ker bi ta nu-
Danes bo podpisana konzularna pogodba med Ameriko - Rusijo
-MOSKVA, ZSSR. — Danes bo-, poklicne posle, kakšne pravice
naj imajo in kakšne dolžnosti
dila komunistom in De Gaullu le priložnost za propagiranje njihove rešitve sedanje krize v jugovzhodni Aziji.
Konferenca v Honoluluju
WASHINGTON, D. C. — Danes se začenja v Honoluluju, gl. mestu Havajev, posvet vodnikov Združenih držav o položaju v jugovzhodni Aziji in o potih in načinih, ki naj ta del sveta zavarujejo pred komunističnim pritiskom in osvojitvijo. Jedro posvetov bo posvečeno položaju v Laosu in Južnem Vietnamu, v razpravo pa bodo vključene tudi vse druge države tega prostora, kot Kambodža, Burma, Malezija in Indonezija.
Posvetov se udeležujejo drž. tajnik Dean Rusk, njegov pomočnik za Daljni vzhod G. Bundy, direktor Osrednje obveščevalne službe (CIA) McCone, obrambni tajnik McNamara, načelnik skupnih glavnih stanov gen. M. Taylor s svojimi ožjimi sodelavci, poslanik Henry C. Lodge in drugi ameriški poslaniki v glavnih mestih jugovzhod. Azije.
Ne brez stalnega bivanja
Nobena oseba, ki nima dovoljenja za stalni bivanje v deželi, ne more dobiti državljanstva Združenih držav.
Zlata poroka—
Jutri, 2. junija, bo 50 let, odkar je pok. msgr. J. Ponikvar poročil pri Sv. Vidu Mr. in Mrs. John Svete z 18127 Neff Road. John je bil star 18 let, njegova nevesta pa je prav dopolnila 16 let. Zlatoporočenca imata hčerke Mrs. Florence Vratoric, Mrs. Lillian Pertekel in Miss Evelyn ter vnukinjo Miss Sandro. Mr. J. Svete je bil rojen v Preserju ped Žalostno goro in je prišel v Ameriko, ko je bil star 13 let. Do svoje upokojitve je delal 25 let pri Aluminum Company of America, njegova žena pa 37 let pri General Electric Co., dokler ni lani stopila v pokoj. Zlato poroko sta Mr. in Mrs. Svete praznovala včeraj z zahvalno siv. mašo ob enajstih dopoldne v stolnici sv. Janeza, nato pa s skupnim slavnostnim obedom v Hellriegelovi restavraciji v Pai-hesvillu. Čestitamo in želimo zlatoporočencema še obilo zdravih in zadovoljnih let!
K molitvi—
Aktivni in pomožni člani Marijine legije pri Sv. Vidu so vabljeni, da se nocoj ob 7.30 zberejo v Grdinovem pogreb, zavodu na E. 62 St.-k molitvi za pok. Janeza Stefančiča.
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida in Podr. št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pek. Mary Česen.
Seja—
Podr. št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, redno mesečno sejo v SDD na Recher Ave.
Tri milje daleč plaval jio pomoč
Raymond C. Melvin z 833 E. 14.3 St. je plaval včeraj tri milje daleč po pomoč, ko se je prevrnil čoln, v katerem so lovili ribe on, dva njegova prijatelja in njegov 7 let stari sin. Po skoraj dveh urah plavanja se jo Melvinu posrečilo dobiti pomoč, ko je kakih 200 jardov pred Euclid Beachem naletel na čoln Johna Domorackega s 5034 Philip St., Maple Heights. Ta je do konca utrujenega Melvina vzel v svoj 17 čevljev dolg čoln in po 20 minutah dosegel prevrnjeni čoln ter rešil ponesrečence, ki so se ga držali, iz vode.
sta podpisala naš poslanik v Moskvi Kobler in ruski zunanji minister Gromiko prvo konzularno pogodbo med ZDA in ZSSR. Pogajanja zanjo so se vlekla dolga leta in so bila velikokrat pretrgana radi mednarodnih političnih dogodkov. Prave konzularne pogodbe namreč sploh še nismo imeli, dasiravno smo z Rusijo obnovili diplomatske stike že leta 1933. Parkrat so bili o tem predmetu doseženi začasni sporazumi. Na njihovi osnovi smo imeli v Rusiji tudi par konzulatov, toda zmeraj se je pokazalo, da Moskva ni hotela trajnih konzularnih stikov.
Konzularna pogodba vsebuje celo vrsto predpisov, kako naj konzuli, naši v Rusiji in ruski v7 naši deželi, izvršujejo svoje
morajo izvrševati. Za našo diplomacijo je posebno važen dogovor, da bo morala Rusija (in seveda tudi naša federalna uprava) tekom treh dni obvestiti naše konzule o vsakem primeru ameriških državljanov. Tekom nadaljnjih 4 dni pa bodo konzuli imeli pravico, da obiščejo naše priprte državljane. Na to točko so ruski komunisti le neradi pristali, naši diplomatje so jim morali dati posebno koncesijo: vsi poklicni konzularni u-radniki bodo glasom pogodbe imeli pravice in dolžnosti rednih diplomatov. Policija jih bo morala torej obravnavati kot uradnike našega poslaništva v Moskvi.
Naše državno tajništvo je le nerado pristalo na to rusko zahtevo, ker se upravičeno boji, da bodo tudi vse druge države zah-
tevale iste pravice za svoje poklicno konzularno osobje. Ne j bodo pa teh pravic imeli začas-1 no ali slučajno nastavljeni urad-1 niki, ki jih je na vsakem konzulatu tudi zmeraj precej. Naši konzuli bodo imeli tudi pravico, da branijo interese naših državljanov pred vsemi ruskimi oblastmi, upravnimi in sodnimi.
Rusi so pristali na sedanjo pogodbo, ker bi radi dobili nekaj konzulatov, ki bi opravljali za ruska podjetja vse vrste zastopniških poslov. Sedaj mora to delo opravljati rusko poslaništvo v Washingtonu.
Nova pogodba bo dosti koristila kakim 15,000 našim državljanom, ki gredo vsako leto na Rusko kot turisti. Z ruske strani jih pride letno samo kakih 2000. Le 200 med njimi so zasebni turisti, 1,800 jih pride v uradnih misijah ali pa kot člani raznih delegacij.
Da postane pogodba pravo-močna, je treba, da jo odobri naš senat z dvetretjinsko večino. Senator Mansfield pravi, da bo pogodba gotovo odobrena, čeravno jo bodo nekateri senatorji kritizifali. Senat jo bo začet obravnavati v 10 dnevih.
Ko bo pa pogodba pravomoč-na, bo sklenjen še poseben sporazum o posameznih konzulatih. Naša dežela bo dobila pravico za konzulat v Moskvi, morda tudi v Leningradu, Vladivostoku in Odesi, Rusi bodo interesirani za konzulate v Washingtonu, Chicagu, San Franciscu in Los Angelesu.
Dolgo časa so v Washingtonu tudi mislili, da bodo lahko ob enem sklenili pogodbo o letalskem prometu. Pa se je zadeva zataknila. Ni pa pokopana. Upajo, da bo kmalu dosežen sporazum vsaj za letalsko progo New York—Moskva.
Zadnje vesti
NEW YORK, N. Y. — Dve tolpi mladih črnih divjakov sta napadali včeraj belce v Brook-lynu in v nižjem Manhattanu. Policija jih je večje število prijela.
LOS ANGELES, Calif. — Ugotavljale! razpoloženja volivcev trdijo, da ima guv. Rockefeller boljše izglede za zmago pri jutrišnjih primarnih volitvah v Kaliforniji kot njegov tekmec sen. Goldwater.
CLEVELAND, Ohio. — Število smrtnih nesreč v prometu na cestah od preteklega petka zv. do zadnje polnoči je preseglo 400, pa vendar ni doseglo onega, ki ga je Varnostni svet napovedoval.
MANILA, Filip. — Filipinski poslanik Lopez je izjavil, da je odprta pot k sporazumu med Malezijo in Indonezijo, ko so se vlade Indonezije, Malezije in Filipinov dogovorile, da se bodo predsedniki teh treh držav zbrali 8., 10. ali 15. junija v Tokiju na razgovor o spornih vprašanjih.
V Tuniziji bo precej katoliških cerkev spremenjenih v muzeje in knjižnice
TUNIS, Tuniz. — Dokler je j bil Tunizija francoska kolo«ni-ija, je tam živelo kakih 320,000 I katolikov, danes jih je tam o-stalo samo Okoli 40,000. Zato je j veliko župnij ostalo brez verni-ikov, cerkve so pa zaprte.
Tunizijska vlada je sedaj sklenila z Vatikanom sporazum, da bodo zaprte vse tiste cerkve, ki nimajo več župnij in vernikov. Tunizijska vlada bo za cerkve in cerkvena poslopja, kar jih katoliki več ne rabijo, plačala odškodnino, cerkve pa spremenila v muzeje in iknjižnice.
Kar je še katoličanov v Tuniziji, živijo v glavnem v mestih Tunis, Bizerta in Soussa. Seveda nimajo več tistih predpravic, ki so jih imeli pod francosko kolonij alno upravo.
Niti desetino v suhi obliki
Okoli 100 funtov mleka je potreba za izdelavo 11 funtov nemastnega mleka v prahu.
g'
£ »MEHIŠKA DOMOVINA, JUNE 1, 1964
m-M /liiEBaSKA Bomovim
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
'La Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Zs Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months
Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio________
"No. 108 Mon., June 1, 1964
Nehru in njegovo delo
S pokoinim indijskim državnikom Nehrujem je izginila s svetovnega odra zadnja velika politična osebnost, ki je bila nepretrgano na oblasti celih 17 let, in ooenem bila nesporna voditeljica največje svobodne države na
svetu.	.	...
Za tako vlogo se Nehru ni pripravljal, namenila mu
je usoda, ki mu je dala priliko, da spozna človeško naravo od vseh plati, dobrih in slabih. Čeprav se ni rodil na^dnu indijske družbe, je vendarle živel vedno na robu revščine, da jo je lahko od blizu opazoval in premišljeval o njenih vzrokih. Premišljevanje je bila tista njegova lastnost, ki
ga je dvignila tako visoko.
Že zgodaj je prišel na angleške šole in tam videl tudi angleško revščino. Imel je odprto oko tudi za angleško družbo v začetku našega stoletja, presojal jo je po njepih delih in to ga je napeljalo, da se je predal vplivu angleškega socijalizma, ne pa morda angleške socijalistične, odnosno delavske stranke. Prepojen s tem in takim socija-lizmom je po svoji vrnitvi v domovino padel pod vpliv svojega učitelja in vodnika Ghandija in mu zvesto sledil do učiteljeve smrti. Pod Ghandijevim vplivom je spoznal vse temne strani nasilja in tako postal nedostopen za vse nauke, ki so pridigovali, da je za boj proti revščini neob-hodno potrebna socijalna revolucija in diktatura proleta-rijata, torej dve najbolj ogabni formi političnega nasilja.
Nehru je bil seveda tudi otrok svoje domovine, dasi-ravno se ji je v svojih idejah velikokrat odtujil. Kot tak je visoko cenil indijske verske tradicije, dasi osebno ni veroval vanje. Bil je obenem tudi ponosen na indijsko kulturno tradicijo, manj na njeno maderijalno, več na njeno duhovno plat. Pri vsem tem je bil po naravi rojen vodnik, njegova osebna avtoriteta mu je pomagala tam, kjer ni zalegla njegova zgovornost.
Vse te nrirojene in privzgojene lastnosti so ga postavile na čelo indijskega gibanja za osvoboditev. Ghandi je bil bolj duhovni vodja, Nehru pa mož realnosti. Oba sta se tako lepo spopolnjevala, kot se to le redko pripeti v politični zgodovini. Na ta način ni bilo nobenega “prehoda oblasti in vpliva od Ghandija na Nehruja. Prehod je Indija smatrala kot nekaj, kar je samo ob sebi umevno, potrebno in koristno.
Ko je Nehru prevzel oblast v 1. 1947, je bila Indija vse drugo kot konsolidiran narod, konsolidirana država in konsolidirana javna uprava. Edino, kar je kolikor toliko bilo solidno postavljeno, je bila indijska kongresna stranka, ki je kot vodilna sila v osvobodilnem gibanju tudi postala najmočnejša stranka in ostala to do danes. Nehru je hitro uvidel, da mora konsolidirati narod in državo in da mora usmeriti tudi razvoj svoje stranke v pravilno smer.
Da začnemo pri indijski kongresni stranki! Stranka je res bila in je še zmeraj številčno in politično najmočnejša v Indiji, toda notranje strnjenosti ji v mnogih slučajih manjka. V tem oziru trpi pod isto boleznijo kot vse velike stranke v vseh velikih državah. V okviru velikih strank se politične osebnosti nepretrgano trejo med seboj, zmeraj razdirajo strankino enotnost pereča vprašanja dnevne politike, stalno se pojavljajo nove struje, ki grozijo obstoju stranke same. Vse te bolezni pozna tudi indijska kongresna stranka, ki ima pri tem še posebno nadlogo:	radi po-
manjkljive narodne ^edinosti ne poznajo posamezne struje v stranki prave meje in hromijo aktivnost stranke in učinkovitost njenih sklepov in naporov. Kot strankin načelnik se je Nehru pokazal pravega mojstra. Ni zatiral strujar-stva, toda zmeraj ie v pravem trenutku rekel svojo besedo, ki so jo spoštovali vsi pristaši vseh struj.
Motil bi se, kdor bi mislil, da je indijska narodna zavednostma vrhuncu. Mnogi celo dvomijo v njen obstoj. Obstojajo pa temelji take zavednosti v bogati kulturni zgodovini, dobro ohranjeni, čeprav ne posebno globoki verski zavednosti in družbeni skupnosti, ki ji je dala angleška kolonijalna uprava priliko za širok razmah. Kar je Indiji manjkalo po drugi svetovni vojni, je bila bolj politična neodvisnost kot pomanjkanje politične svobode. Ko je postala Indija 1. 1647 neodvisna država, se je čutilo na vseh koncih in krajih, kaj ji še vse manjka do popolne narodne zavednosti. Saj ta narod nima še danes skupnega narodnega jezika še zmeraj prevladuje angleščina kot občevalni jezik in družabna vez gornjih plasti indijskega naroda. Nehru je postopal pri konsolidaciji narodne zavesti skrajno previdno, da ne zadene ob plemenske občutljivosti, zato pa je svobodni svet tako malo slišal o njegovem delu na tem polju. Pomen tega dela se bo pokazal šele po njegovi smrti.	! '
Nehru je stal 1. 1947 tudi pred izredno težavnim vprašanjem, kako naj organizira novo državo. Centralizem je zavrgel v samem začetku, odločil se je za federalizem, toda za kakšnega? Koliko naj bo federalnih edinic, kakšne meje naj imajo, kakšna naj bo mejo med pristojnostjo fe-
deracije in federalnih edinic? Na vsa ta vprašanja ni mogel Nehru dati še do danes vseh potrebnih odgovorov. Poleg tega ga je pa gospodarska zaostalost dežele in ne obupno socijalno stanje milijonov navadnih Indijcev silila, da je nalagal državi mnogo nalog, ki bi jih lahko dobro izvrševala samo dokončno dograjena javna uprava. Ta pa še ni, ker nekatera vprašanja o federativni ureditvi še zmeraj niso rešena.
Nehrujeva politična osebnost se pa ni samo uveljavila v Indiji, je vplivala na vso politiko v jugozhodni Aziji. Ko so nove države v tem delu stale na razpotju, kam naj gredo, ali v komunizem ali v socijalizem, je Nehrujeva politična filozofija toliko vplivala nanje, da so se odločile za socijalizem. V tem oziru so Nehrujeve zasluge za svobodno demokracijo neprecenljive, mnogim pa še zmeraj nerazumljive. Nehru je res rad igral na nevtralno strujo v mednarodni politiki, toda kdo naj mu to zameri? Ako ga je “kapitalizem” posadil v njegovem življenju kar devetkrat v ječo, vendar ne bo simpatiziral z njim. Na drugi strani je bil pa Nehru do zadnjega nevtralen do komunizma, kar so mu mnogi hudo zamerili. Pozabili so pa pri tem, da je Nehru vedel, da bi s preostrim nastopom proti komunizmu lahko pognal marsikatero državo v Aziji ravno komunizmu v naročje.
Amerika je mnogokrat ostro kritizirala Nehrujevo domačo in zunanjo politiko. Včasih je bila kritika upravičena, velikokrat pa tudi ne. Sedaj je prišel čas za hladno presojo njegove politike do Amerike. Do sedaj smo ga velikokrat hudo kritizirali, morda bomo morali nekatere naše kritike spremeniti v hvale. Kdo ve, ali njegovi nasledniki ne bodo delali še hujših napak ravno takrat, ko bodo mislili, da delajo usluge naši deželi.
ŽilicilElSRžl U[f0sis¥a Šmarne gore. Na katarinsko ne-l	I v ,	deljo v jeseni je ibilo k Sv. Ka-
SCrls	tarini nekako romanje. Ker je
Chicago, 111. — V soboto, dne sv. Katarina priprošnjica za 6. junija, ob pol osmih zvečer pravo pamet, so ljudje zelo radi priredi slovenska šola pri Sv. hodili na to nedeljo k Sv. Kata-Štefanu v veliki farni dvorani rini molit. Bilo pa je že kar v zaključno šolsko prireditev, po-’ljudski govorici, da kateri so se svečeno slovenskim materam v ustavili po sv. maši na Grabcih Ameriki.	j da so še tisto pamet, ki so jo s
Slovenska šola je ena najvaž- seboj nesli, izgubili, vsaj, za-nejših kulturnih ustanov, je te- časno. Na Grabcih so na kata-melj, na katerega gradimo našo rinsko nedeljo popoldan in se-slovensko bodočnost. Zato vabi- ’ veda tudi pozno v noč plesali in mo vse zavedne Slovence, da se pili, tako da ni ibiloi nič čudne-te prireditve udeležijo in tako'ga, če so šli od Sv. Katarine z oddolžijo naši mladini in tistim,'manjšo pametjo, ki se z njo ukvarjajo. Poleg u-j iz Grabcev vodi pot (steza) čiteljstva sodelujejo pri tej pri- p0 severni strani, nad pose-reditvi še drugi kulturni delav- stvom Vrlbež, skozi hrib na Grči. Posebnost bo letos nastop u- mado, 898 m in mimo Grmade v
čencev klavirske šole prof. Fi-šingerja. Pestremu programu, ki je sestavljen iz. prizorov, deklamacij, petja in rajanja, bo sledila večerja pri pogrnjenih mizah.
Želimo, da bi se te prireditve udeležili vsi zavedni Slovenci v bližnji in daljni okolici. Pokažimo, da nam je pri srcu naš najmlajši rod, ki se z veliko muko uči slovensko govoriti, pokažimo, da cenimo skrb slovenske matere, kateri je posvečen ta večer.
Slovenska šola
Polhov Gradec. Tudi Grmada je bila včasih zelo priljubljena izletniška točka. Ime je dobila za časa turških vpadov po Sloveniji, ker so ob bližajoči se turški vojski zažigali kres (grmado) na Vrhu hriba.
Nato pisec omenja v spominih Dvor in okoliške vasi. Tukaj je bila mala pomota. Vas Dvor je soseska, ki spada pod župnijo Polhov Gradec, v sosesko Dvor spadajo vasi Dolenja vas, Belca, Babna gora, Log in Hrastenice, vasi Bezenica ni. Bezenica je dolina, po kateri teče voda po grabnu izpod Babne gore-Zibeli mimo Bezeničarja pod Škodnikom in se izteka v graben, ki priteče od Lesnega brda pod vasjo Podovnca, skozi vas Brezje, naprej pod vasjo Dobrova, skozi vas Razore, in se izliva pri Bokaicih v Gradašči-co. Tam, kjer sta posestnika Be-zeničar ih Škodnik, je Dolenja vas.
,V vasi Dvor sta, kakor je že pisec spominov omenil, dve cerkvi, ena velika mogočna cerkev sv. Petra, druga manjša cerkev sv. Nikolaja - Miklavža. Zakaj sta dve cerkvi tako blizu skupaj, je vsakdo radoveden, kdor ju vidi. Pisec spominov je zapisal, da so najprej sezidali veliko cerkev, ker je ostalo kamenje, so pa še ta malo. Nekdo je pa rekel, da so sezidali najprej malo cerkev, ker je kamenje o-stalo, so pa še ta veliko. Ta je bil seveda šaljivec, ker je velika cerkev stara 439 let, mala pa 192 let. Zakaj sta dve cerkvi tako blizu skupaj, se ne ve, govorili sc pa, da je voda iz hribov zalivala in so tedanji ljudje sezidali malo cerkev v čast sv. Nikolaju.
Velika cerkev je zelo znamenita. Ko so, hodili izletniki še v stari Jugoslaviji na izlete v Pol-
znali, ne vem, mogoče so bili talki kot tisto dekle, ki je šla iz kmetov v Ljubljano služit, po treh mesecih pa ni znala več slovenško. Menda je bila služkinja. Ko v kuhinji niso: imeli ure, je pa vprašala: Wieviel is die Uhr na grad? Najsibo kakorkoli že, v takih slučajih je cerkovnik-mežnar v e d n o šel klicat nekega moža, po imenu Grušev Loj z. On je v stari Avstriji služil na Dunaju pri dra-gonarjih-konjenici. Tam se je naučil toliko nemško, da je za na silo pretolmačil. On je bil čevljar, pa seveda samo za stare čevlje popravljat. Stare skarpe šiva, so ljudje rekli, pri tolmačenju mu je pa še po strani padlo kaj v žep, za zdravila pri želodčnih krčih.
Pisec omenja posebnosti v tej cerkvi, namreč Marijo, ki visi od stropa sredi cerkve v začetku ladje, ki je na obe strani enaka. To je zares krasen kip. Pripovedovali so stari ljudje, da so to Marijo prinesli vipavski romarji. Nato pisec piše, da je v tej cerkvi pet ali šest oltarjev. Teh je osem, in sicer glavni ali veliki oltar, v katerem je sv. Peter in še razni drugi svetniki. V začetku ladje je na vsaki strani po en balkon, v vsakem balkonu sta po! dva oltarja, na levi strani (ženski) je v enem oltarju sv. Lucija, v drugem sv. Boštjan. Na desni (moški) ali južni strani so v oltarjih pod balkonom, v enem sv. Neža in sv. Marjeta, v drugem spreobrnjenje sv. Pavla, s sv. Vidom, potem sta dva oltarja, na dveh stebrih po eden, in to na prvih dveh stebrih, ki sta pto sredi cerkve, na enem je na moški strani sv. Družina, na ženski strani sv. Ana z Marijo, seveda je še več drugih svetnikov v oltarjih, opisani svetniki so glavni svetniki v oltarjih. Nekaj jih je bilo pa menda pokradenih že v času nove Jugoslavije. Na moški južni strani je oltar, ki je pa velik, v tem je sv. Valentin z drugimi svetniki.
Zanimivo je, da je to cerkev popravljala vlada že v komuni-
Snežnik — naravna znamenitost
Izvršni svet v Ljubljani je z odredbo razglasil področje Notranjskega Snežnika za naravno znamenitost. Izdanje take odredbe je narekovala poveča-turistična in rekreativna funkcija te gore, pogojena z zgraditvijo1 koče na Velikem Snežniku ter naraščajoči obisk domačih in tujih turistov. Vse to bi utegnilo ogrožati nenavadno bogato planinsko floro na Notranjskem Snežniku. Zavarovano1 področje zavzema vrhova in pobočja Velikega in Malega Snežnika nad gornjo gozdno mejo in obsega približno 196 hektarjev. Notranjski snežnik je naj višja slovenska izvenalpska gora z edinstvenim pogledom na Notranjsko1, Istro, Kvarnerski zaliv in Gorski Kotar. Visok je 1796 m.
Gradbinci v stiski
Na posvetovanju predstavnikov sindikata gradbenih in o-pefearskih podjetij Dolenjske s sedežem v Novem mestu so go>-vorniki opozarjali, da je položaj industrije gradbenega materiala in gradbenih podjetij nasploh “težaven”. Industrija gradbenega materiala je namreč glede dajatev izenačena z ostalo industrijo, čeprav dejansko dela samo 9 mesecev v letu. Prav tako so ugotavljali, da je v obeh panogah “zelo močna fluktuacija delovne sile, ki v posameznih podjetjih dosega skoro 100%. Temu so vzrok slabi delovni in življenjski pogoji ter majhni osebni dohodki, kakor sami odkrito priznavajo.
Slovenec postal član Ruske AZN
Vseuč. prof. dr. Bogdan Brecelj, predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani in član Slov. akademije znanosti in umetno-
sti, je postal dopisni član Aka-stični Jugoslaviji, sicer ne zato, kemije medicinskih znanosti
1 spaminam L. JUreica
Milwaukee, Wis. — Menda je vsak človek tako ustvarjen, da rad obuja spomine iz otroških let in iz poznejše dobe ali pa prebira take spomine, posebno še, če se spomini dogajajo v krajih, kateri so bralcu znani.
Tako sem tudi jaz z veseljem prebiral spomine L. A. starejšega, ker so mi kraji, katere opisuje v svojih spominih, dobro znani, tudi osebe, katere omenja, sem po večini poznal.
Tako opisuje Sv. Katarino in bivšega njenega župnika, nato Grabče, Dvor in vasi, ki spadajo pod sosesko Dvor, dve cerkvi v Dvoru in njih znamenitosti.
Sv. Katarina je lep izletniški kraj za Ljubljančane, seveda tudi za druge, saj so hodili k Sv. Katarini od vseh strani.
Ljubljančani so hodili skozi št.
Vid, med Guncljami in Staniča-mi čez hrib v dolino, imenovano Babni dol. zelo znano po izdelovanju lanenega olja in preš, pc katere so ljudje hodili, za priboljšek krme prašičem in drugi živini. Dolina pelje iz vasi Medno pri Medvodah do pod hriba Toško čelo, nato se nagne na desno med hribom Ravnik
in hribom, za katerim je na hovgrajske Dolomite, je vsak drugi strani Sv. Marjeta, nato hotel videti cerkev tudi znotraj.
da bi imela cerkve toliko v časti, temveč, ker spada ta cerkev v vrsto kulturnih spomenikov.
V spominih pisec omenja tudi nekega Tomažka. On je bil dobričina. Bil je krojač (Žnidar), delal je tudi kovtre. Po prvi svetovni vojski je bil zelo zaposlen. Ko so se vračali vojaki z italijanske fronte, so puščali in metali proč vsakovrstni material. Ljudje so nabrali dosti celten in plaht od streh od vozov (trena), on je pa iz teh celten in plaht delal srajce in hlače. Niso1 bile mehke, bile so pa, kar je glavno za tisti čas, ko se ni dalo med vojsko dobiti nobenega blaga. Tomažk je bil tudi navdušen pevec. V jeseni, ko je bila koruza zrela, SO' ljudje ob
v hrib do Sv. Katarine. Sv. Katarina leži 738 m. nad morsko višino in je 71 metrov višja od
Bilo je pa med Ijubjanskimi izletniki tudi nekaj takih, ki niso znali slovensko? Če res niso
Sovjetske zveze. Zadevno diplomo mu je izročil sovjetski poslanik v Beogradu Puzanov.
Mednarodni znanstveni kongres v Ljubljani
V Ljubljani bo od 2. do 8. avgusta XV. mednarodni kongres za uporabno psihologijo. Predsedoval mu bo zagrebški vseuč. prof. Zoran Buj as. Na kongres bo predvidoma prišlo od 1200 do 1500 delegatov. Od teh jih bo 110 iz ZDA, 100 iz Jugoslavije, 39 iz Italije, 75 iz Francije, 9 iz Poljske, 7 iz Japonske. Med temi bo okoli 200 vseučiliških profesorjev za psihologijo. Za kongres je predvidenih do 20 sim-poziumov, 5 plenarnih referatov, 4 razprave za okroglo mi-
Maščevanje malomarnosti
Po poročilu uradne titovske poročevalske službe Tanjug prinaša ljubljansko Delo 12. aprila letos poročilo pod gornjim naslovom, kjer pravi tudi: Obseg porušen j a in poškodovanja objektov v Skoplju bi bil znatno manjši, če bi bili v praksi pravilno uveljavili predpise s področja tehnike in gradbene regulative. Razen tega so omalovaževali tudi ukrepe, ki zagotavljajo zaščito potreb in materialnih dobrin pred rušilnim u-činkom potresa.
Če ne boš tiho, ti bomo razbili vsa okna
Mladina v Mostah je precej podivjana, kot kaže poročilo Terezije Burgar z Bojčeve ceste 23. V tej ulici se mladina igra vsak dan, pri tem pa se malo meni za okna na hišah. Tako so Tereziji razbili otroci med igro okno. Ko jih je ta na to o-pozorila, je dobila odgovor: “Če ne boš tiho, ti bomo razbili vsa okna!”
Terezija se sprašuje, če je zaslužila to na stara leta in kaj pravijo k temu starši in šola-Piše, da je v Mostah igrišč več kot dovolj in se otrobom ne bi bilo treba igrati na cesti, žal le ni nikogar, ki bi jim to dovolj “prepričljivo” povedal.
Izgloda, da tudi v Mostah o-troci ukazujejo staršem namesto obratno, kot je v navadi tudi ponekod v naši deželi.
Če ni njihovo
Neki F. Kačar se pritožuje v ljubljanskem listu nad otroci, ki uničujejo grede in zelenje v stanovanjskih naseljih, takole: Stanujem v naselju “Rozeta” na Šišenski cesti. Naselje je zelo lepo projektirano, toda lepo namišljeni in urejeni zeleni PaS bo popolnoma uničen, če ne bo nihče zanj skrbel. Zelenice neusmiljeno teptajo in spreminja' jo v blato ... Čudno se mi zdi> da starši, ki vidijo, kako se vse uničuje, kar je lepega in za kar so investirali velika finančna sredstva, ničesar ne ukrenejo-Včasih imam občutek, da je lju' dem vseeno, ali bo okrog bloka blato ali zelenje... “Skupn0 last” skušajo- vsi izkoriščati, nih' če pa ni voljan za njo skrbel1' tako pač mora iti v nič! Kačar' jev poziv staršem in stanovanj' skim odborom, naj vendar dajo, da “zelenice ostanejo žele-nice”, zato ne bo dosti zaleg61'
Blejsko jez'ero “zdravijo’
večerih ikoruzo slačili, pravijo 20 in okoli 180' krajših indivi-tam okrog, drugod, pravijo, koruzo ličkati. Pri tem delu se je
veliko, prepevalo. Ko je bilo konec pesmi, se je pa ponavadi Tomažk oglasil pod oknom in rekel: “še dejte, še dejte, ki je tako lepo, ojejhata, ojejhata, kako lepo!” Seveda so mu takoj odprli in on je bil takoj med pevci in je rekel:	“Sedaj
pa še dajmo, jaz bom pa tenor pel!”
Tudi Kozjeka sem poznal iz Belce, on je žgal apnence. Vsako. leto v zimskem času je naredil vsaj eno apnenco in tako zalagal okoličane z apnom. Kako se je počutil v ledeni kopeli, ko si je zdravil revmatizem ali išijas, kabkoli je že imel, spominjam se pa, kako so se ljudje čudili, da si ni nakopal še večje bolezni, kot jo je imel.
Toliko k spominom gospoda L. A. st. Lepi spomini in lepi kraji! Prepričan sem, da bi pisec spominov še kdaj rad gledal od Sv. Katarine proti svojemu domu, ali obratno. Pisca prav lepo pozdravljam.
Jože Kozjek,
1219 W. Walker. St, Milwaukee 4, Wis.
7	0
bo po sodbah strokovnjalkov P magala Blejskemu jezeru Z°P
tični položaj na trgu z mesom'
lo ugodne izvozne konjunkture.1 bo voda pritekala vedno v Že lani smo v interesu domače hih količinah. V jezero so
stili
idi
dualnih referatov.
Prevelik izvoz mesa
Ljublanski list Delo piše 12. aprila letos pod gornjim naslovom med drugim: Pomanjkanje govejega mesa občutimo zlasti
v Sloveniji, kjer odpade, v na- ■ --------, -------- -- - e,
sprotju z ostalimi republikami Ijali po rovu, dolgemu 570 izredno velik odstotek celotne trov, do Gorij, od tam pa p° fG potrošnje mesa na govedino; selbnem cevovodu Prern ,a, namreč okrog 75%. Sedanji kri- 75 centimetrov 2,470 metrov
leč do jezerske obale. Vis1113 _
Po desetih letih raziskav dela so koncem aprila spu: v Blejško jezero, ki je: žara" pomanjkanja sveže vode že Ja časa umiralo in je bilo. v neva^ nosti, da izgubi vse življenj6 sebi, svežo vodo iz Radovne.
>0' el
do zdravja, do življenja, ki Je^ spodnjih vodnih plasteh 'že ^ sto izginilo. Radovno so v Grabčah, od koder so1 j°
ni samo posledica zaostajanja,razlika od zajetja do obale f proizvodnje za rastočo domačo ša 130 metrov. Zaradi Prl 1 $e, potrošnjo, ampak v znatni meri bo priteklo v jezero vsako ^ tudi posledica pretirane usme- kundo 2 kub. metra vode. ^ ritve podjetij za izvoz spričo ze-Ssebne naprave bodo skrbele;
eIia'
vod0
VOV0'
preskrbe planirali, da se izvoz.sPe-Ua-b z obale po dveh ce ^ proizvodov živinoreje ne pove-'dih. Pri daljši, v dolžini -ča. Kljub temu se je ta izvoz v ie speljan v smeri vzhodne Sloveniji povečal za 43%...lle Proti centru Bleda, d ^ Predvsem izvažajo meso, ki sO;krai®i, v dolžini kakih 60 ga “proizvedli” na državnih ve- .v smeri Velike Zake. Oba c e-leposestvih, ker ga" je za izvoz v°da sta položena po dnu ^ mogoče prodati po precej višjih |ra' na koncu pa dvignjeua^.^ cenah kot doma. Vprašanje po- Gšino 14 m pod jezersko treh domače “socialistične druž-,no- Po teh cevovodih bo ^ be” za vodnike državnih vele- Pritekala s hitrostjo 4 m posestev ni važno., ko gre za de- kundo ter nato krožila v ^e,
nar, posebno za funte, franke,1 smerelh okoli Jezera vse do
pa seveda tudi lirce!	igovega izteka v Mlinem-

iiimiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinir
ROKOVNJAČI IZPOD TATRE
iimmMMiimiimmiHimimimmmmmmiiHMimimmmiiimiiiimmmmiiimiiii
Ko je bilo meso kuhano in so se bili vsi najedli, so polegli okrog ognja in si zažgali pipe, Zoška prav tako kot drugi. Malokdo je znal izpuščati take kolobare dima kot ona.
Zvezde so že prihajale na nebo in svetile noter skozi špranje v strehi.
Bil je topel večer v juniju, sem od gora je popihaval ve-terček in šumel po drevju tako veselo, kakor bi bil vesel lastnih kril in leta.
Joahim, ali Johim Topor Jasica Gacek, je ležal blizu ognja, ker se je rad grel tudi V topli noči. Držal se je če stare šege, kajti na vratu je nosil še vedno niz kamenčkov in koščic, na glavi pa visoko, šiljasto ovčjo kučmo, ovito z Vrsto majhnih školjk. Glavo je imel podobno glavi čuka z Velikimi, ven štrlečimi očmi, in dolgi zalisci so mu obdajali glavo v velikih kodrih. Spominjal se je mnogo starih stvari in še od mladih nog se je spominjal loka v koči na steni, s katerim so svoj čas njegovi predniki hodili na lov. Do poznih let je znal tako ročno metati sekiro, da je odsekal vejo, katero je hotel. V tej umetnosti mu je bil enak samo rajnki Zgornji Košla.
Starši so mu zapustili nekaj Posestva, njiv in živine, ki se je pasla poleti po Vaksmuncl-ski hali, jeseni pa po zasekah okrog Toporovih jezerc; on je imetje razširil, a je napravil to neumnost, da je vse razdal otrokom, ko so odrastli, in otroci, namesto da bi bili skrbeli zanj, kakor so obljubili, so ga pognali od hiše. Zato se je potepal in največ družil z razbojniki, kajti čeprav je bil star in ni bil več bogve kako močan, se je lahko kosal z mladci v hoji in tudi v teku, ^azven tega pa je imel poseb-Po izkušenost v kraji, ki si jo je bil pridobil od mladih nog vse svoje dolgo življenje.
“Še osemnajst let nisem bil Star”, je pripovedoval, “ko sem že utekel k njim, tako me je vleklo, škoda se mi je zde-
posedati doma, kadar sem slišal, da gre kdo ropat —Bog Pas varuj! Pri Goseničjih rib-Pikih je bil pastir Jan Bircož,
8 tem sem šel prvikrat. Ta Pikdar ni vzel s sabo orožja, Pmpak samo grčavo palico, a kadar jo je zavihtel — hej! Prijatelji — takrat je vselej 0dletelo od njega nekaj goz-^arčkov. Ni ga bilo hetmana, kot je bil on .. . On je. bil prvi, ki sem z njim hodil ropat. Že ^olgo je . . .”
Tisti večer je bil Johim Dacek slabe volje.
“Otroci so me zapodili, po-P°či se vlačim okrog, Gacek (Petopir) mi pravijo”, je pripovedoval. “Imel sem štiri kčere in pet sinov, trije otroci so umrli, šest jih pa še živi, ePa hči in sinovi. Vnukov in Pravnukov imam pol kope, če Pe več. Haj! Od kraja so skr-koli zame, dobro se mi je godilo, h kateremu sem prišel, ^am sem sedel. Kar sem po-kolel, so mi dali. Hej, še ne Poz dve leti pa se je vse izpre-Pienilo — pognali so me. Ko 80 bili še mladi, sem sodil o Pjih, da ne bo prida iz njih. ^a nič niso bili, niti za lov, niti krajo, samo za njivo in za *00je, drevje so sekali in seno kosili. Nič prijetnega jim ni kdo mari. Mislil sem, da bo Vsaj iz enega kaj na tem sve-Di- Hej! Bog nas varuj! Vsi so ‘v,b na polje — kmetje. Berači
te bodi”, pravijo, “ti stari razbojnik, rokovnjač! Ej! Ko bi jaz ne bil kradel, bi vsi skupaj ne imeli za konje in krave, dragci! Dosti opank sem ponosil v vašo korist in več kot dvajset let sem za vas presedel v ječi. In koliko sem jih dobil s palico na Luptovu, na Oravi, na Spiži, v Novem Trgu —več kot tisoč. Danes bi nič ne bilo vaišega, ko bi mene ne bilo. Celo s Hrvaškega in iz Bosne sem nosil denar, če mi pride na misel, bom še njim junce izpeljal iz hleva. Naj le gledajo! Miško, ali je še kaj žganja?”
Kaminski mu je pomolil steklenico in je pil.
Pljunil je, si usta obrisal z rokavom: “Dobro je! še daj!”
In je zopet pil.
Odtrgal je od ust in godrnjal: “Naj pazijo, otroci! Jutri zgodaj je junček že jahko tu! Haj!”
In je pil. Obraz mu je zardel, velike, izbuljene oči poleg krivega nosa so se zaiskrile, ozke, dolge, v kotih doli viseče ustnice so se pričele tresti.
“Hej, sinčki, gruntarji! Toplo vam je! Baba posteljo greje! Haj!”
V glavi se mu je pričelo mešati.
“Hej, Luščikova Bleskotca, Jožek in Stašek, to sta vam bila drugačna fanta ... Ta dva sta postavila to rokovnjaško kočo ... To sta bila “hlo-pa” . . . Luščikova Bleskotca... Nekoč sta ne daleč od Kokave napravila tak žar, da je objel vse nebo . . . Haj!”
“Luščikova Bleskotca! Hej! Ko bi vsaj enega mogel poslati k sinovom gruntarjem .. . Baba posteljo greje . . . Bog-me . . . Kako bi se posvetilo.”
Naglo se je dvignil z ležišča.
“Grem.”
“Kam?” so vprašali tovariši.
“V Grobo.”
“Zakaj?”
“Pri otrokih bom prenočil. Zdravi ostanite, dragi moji!”
Predno so se ozrli, je že odšel. Zahreščalo je grmovje za kočo, zašumela je trava —. Izginil je v gozdu.
Kaminski in Vala spe. Gluha noč je bila. Zoška Movar-na, ki je ležala poleg Zaruc-kega, kajti on je imel rebra kot iz jekla, ga je dregnila in rekla: “Klimek, poglej! Zarja je na nebu, ali kaj? Saj se še ne svita. Voz stoji še visoko na nebu.”
Klimek pogleda in pravi: “Žari se! Nekje gori!” In je zopet zaspal.
A Zoška Mocarna je videla skozi strešne šperovce, kako je žar rastel in zalil nebo z grozno rdečico, da so zvezde ugašale.
“Gacek se je spomnil Lušči-kovih Bleskotcev. Nekje v bližini gori.”
Dimgega dne, ko je bilo že svetlo, se je Mihael Kaminski baš pritoževal, da mu je Gacek zvečer izpil žganje, ko se je med vrati rokovnjaške koče pojavil Gacek. Zdelo se je, kakor bi se mu bila vzravnala upognjena pleča in iz oči mu je žarelo.
“Ali ste videli?” je vprašal zasopljen, a s povzdignjenim glasom.
“Pozdravljen, kum. Kaj naj bi bili videli?”
“Pri otrokih sem prenočil. Ali ste videli?”
a° postali. Sejejo, orjejo, vla-'Aio — da bi bili “hlopi”, še j tod? Misliti ni. Pognali so me. “Fej '
Kako bi mogli videti
(Dalje prihodnjič)
Romunija se je uprla
DUNAJ, Avstr. — V zadnjem času so prispele sem zanesljive vesti 01 romunsko-ruskem sporu, ki je bil v zadnjih mesecih vedno bolj očiten in je bil jasno in odločno opisan v znani “izjavi neodvisnosti1* romunske partije 22. aprila letos. Romunski partijski vodniki hodijo menda po
dolže Romune, da hočejo njihove rojake romanizirati.
-------o-------
Angleška kraljica Elizabeta obišče prihodnje leto Zahodno Nemčijo
LONDON, Ang. — Angleška vlada je tudi po' zadnji svetovni vojni nadaljevala s politiko, da
vpreže svojo dinastijo v propa-deželi in razlagajo ljudem, kakojS311^0 za angleške narodne in-so Rusi skušali Izkoriščati Ro-1 terese. Zato so v Londonu že munijo, pri tem namigujejo tu-;	premišljevali, ali ne bi
di na možnost potrebe obrambe kazalo, da obišče kraljica Eliza-
romunskih koristi z “vsemi sredstvi”.
Trdijo, da je bil Nikita Hru-j ščev letošnjo pomlad dvakrat tajno v Romuniji in je romunskim partijskim vodnikom gr o- nie ni bilo ravno navdušeno nad zil s silo, če se ne uklonijo, ru- nemškim gostom, kar je vlado ski agenti pa so baje poskušali spravilo v veliko zadrego. To je sedanje vodnike spraviti z obla-j bil tudi razlog, zakaj je bil biv-sti tudi s kovanjem zarote. Ro- ši angleški ministrski predsed-
beta tudi Zahodno Nemčijo in tako vrne obisk predsednika nemške republike, ki se je vršil že pred par leti.
Takrat angleško javno mne-
muni so končno malo popustili in so pretekli teden poslali v Moskvo delegacijo na razgovore, podobno kot je preje odšla delegacija v Združene države,
nifc zelo hladen, kadar mu je kdo govoril o potrebi po takem obisku.
Za obisk ni bil navdušen tudi nemški kancler dr. Adenauer.
da bi v okviru trgovinskih po- Ne more odpustiti Angležem, da
gajanj dobila potrebno moralno in politično oporo za boj Romuni j e za: neodvisnost.
Zanimivo v tej zvezi je tudi, da je prišlo do javnega prepira med Romunijo in Madžarsko zaradi Transilvanije ali Er del j a, predela zahodno in severno od
so ga kot okupatorji takoj po koncu vojne odstavili ko‘t mestnega župana v Koelnu “radi nesposobnosti”. Svoj vpliv je pri odločanju o obisku imela tudi politika De Gaulla. Dr. Adenauer in De Gaulle sta velika prijatelja, pri čemur pa Adenauer
glavnega karpatskega grebena, |nima v Angliji nobenega oseb-kjer živi poleg Romunov tudi nega prijateljstva.
veliko Madžarov in nekaj drobcev drugih narodov. Madžari
Sedaj se je položaj spremenil. Macmillana ni več v angle-
ZA K VODO IN ZA NA OBALO — Dekle na sliki ima preko kopalne obleke nekako belo bombažno bluzo z rdečo ovratno šerpo. Oboje lahko rabi tako v vodi kot na bregu. Menda predstavlja to privlačno novost letošnje kopalne mode.
KLJUB LETOM ŠE KAR TRDEN — Znani pisatelj Sommerset Maughan je star že 90 let. Na sliki ga vidimo ko zapušča svoj dom v Nici na Francoskem, kjer živi zadnja leta, na poti v Italijo, kjer je bilo v zgodnji pomladi toplejše.
strožji. Ne zahteva samo, da je Več zanimanja za zmrznjene zdravilo neškodljivo za zdravje, ^	jagode
mora biti tudi učinkovito sred-1	----
stvo za zdravljenje.	| Poraba zmrznjenih rdečih ja-
Federalna uprava za kontro-: §°d Je porasla v letih po drugi lo hrane in zdravil je sedaj skle-'svetovni vojni za 200 odstotkov,
ški vladi, dr. Adenauerja ni več v nemški vladi, De Gaulle pa nima več tako velikega vpliva na Nemčijo, kot ga je imel pod Adenauerjevim režimom.
Zato misli sedanja angleška vlada, da je čas pripraven za obisk. S tem se strinja tudi sedanji predsednik nemške vlade dr. Erhard.
Obisk je predviden za maj 1965.
------c------
Uprava za hrano in zdravila bo revidirala vrednost vseh farmacevtskih predmetov
WASHINGTON, D.C. — Za dobra zdravila je naš Kongres uzakonil dva zakona, prvega 1 1938, drugega pa L 1962. Prvi zakon postavlja le zahtevo, da nobeno zdravilo ne sme zdravju škodovati. Ali mu kaj koristi, zato naj se bolnik sam briga. Drugi zakon je v tem pogledu
nila, da bo na osnovi novega zakona prekontrolirala vsa zdravila, ki so danes v prometu, ali so kaj vredna za zdravje, in ne samo, ali nič ne škodujejo. Farmacevtske tovarne se protivijo kontroli, toda ne bodo dosegle ničesar. Tovarne so že dobile poziv, naj predložijo seznam vseh zdravil, ki so jih proizvajale pred 20. junijem lanskega leta, in naj dajo obenem tudi podatke o učinkovitosti zdravil. 20. junija 1963 je namreč stopil v veljavo sedanji novi zakon. Ker bo kontrola zelo natančna, se bo vlekla morda kar par let. Imela bo to dobro stran, da bo s trga izginila cela vrsta zdravil, ki nimajo prav nobene vrednosti za zdravljenje.
v istem času je poraba svežih padla za 50 odstotkov.
MALI OGLASI
V	najem
E. 58 St., 4 sobe, zidano poslopje; opremljene sobe $65.00, neopremljene $45.00.
Kličite 881-7138.	(108)
V	najem
Oddamo 5 sob in kopalnico, zgoraj, na novo prenovljeno, velik porč. $50.00. Odraslim. Kličite po 4:30 uri EN 1-2985. Na 1067 E, 78 St. —(109)
V' najem
Štiri lepe čiste sobe spodaj se odda, furnez na plin in vse udobnosti; odraslim. Na 1109 E. 63 St. HE 1-2242.
(29 maj, 1,5, jun)
--------o--------
Drobne žuželke prenašajo množično smrt
Mestece Itacambria v brazil- ze po vsem telesu, s tem se po-ski državi Minas Gerais je vrveča neposredna smrtna nevar-očeh medicinskih raziskovalcev'nost.
sprehajališče smrti. Zahrbtno in j Za zdaj je bolezen v glavnem nepričakovano zamahuje smrt s še zavita v skrivnost; znano je kosoi v tej družini vzame otro- ^ da obstaja ena obliika! ^ ne kom mater, v oni odtrga očeta !ogroža grca_ Rešitev problema od dela spet drugod pokosi _ splošno iaboljšanje higien-
pravlkar doraslega sina ali pa hčer tik pred poroko. Ta smrt se ne prikrade v človeka počasi; nasprotno, na vsem lepem napade ljudi, ki so bili še včeraj polni življenja: tega pokosi na
sikih razmer — se zdi na pogled preprosta, toda kdor bi hotel v hipu zatreti vir zla, se pravi podreti “favelas”, kakor pravijo Brazilci naseljem iz vegastih kolib v nezdravem okolju (brez
prašni cesti, drugega na polju' de ipd-)! bi vzel mnogim dru tretji zaspi in se ne prebudi več. žinam še zadnjo sJed tistega; če
Če bo šlo tako naprej — pravijo statistki — bo Itacambria v dogledni prihodnjosti brez prebivalcev.
Vzrok je znan:	gre za ščur-
kom podobne, v več mačicah nastopajoče insekte, ki jih tamkajšnje prebivalstvo označuje s skupnim imenom “barbeiro” (v portugalščini: krivec). V cestnem prahu, 'na njivi ali v pesku ždi z glavo navzgor, proti soncu, na glavi ima nekakšno želo, bosa noga stopi nanj, v človeško telo pride strup, ki prej ali pozneje prinese smrt — tem prej, čim šibkejši je organizem, takšnih ljudi pa v tej brazilski pokrajini spričo nizke življenjske ravni ni malo. Potek bolezni je svojevrsten:	še danes se
lahko človek, v čigar boso nogo se je zarila tista bodica, počuti
mur se reče streha nad glavo Raziskovalci ugotavljajo, da b: le splošno izboljšana življenjske raven prizadetega prebivalstvi zatrla hudo bolezen, ki jo prenaša barbeiro.
— Vsake tri sekunde se zgod nekje na cestah Združenih dr žav prometna nesreča.
Moški dobijo delo
Snažilec oken
dobi stalno zaposlitev. Se n; sme bati višine. Redna plača dobri delavni pogoji, nešteti drobnih koristi, 40 ur, 5 dn tedenski. Mora biti US držav Ijan. Zglasite se v persona nem uradu Federal Reserv Bank of Cleveland, E. 6
kar dobro, naslednji dan 23° že SuPerior Ave- od 8.30 do 1 ni več.	d°P- ali od 1- d° 3. pop. c
Znanost za zdaj še ne pozna Ponedelj'ka do Petka- (H2 sredstev proti nadlogi, ki jo prinaša barbeiro. Le najmočnejši človeški organizem ima nekaj upanja, da prenese bolezen, imenovano “mal de chagas”. če se srce upira učinku bolezenskih klic približno deset let, lahko prizadeti upa na ozdravitev. E-
Ženska dobtje delo
Gospodinja
Iščemo, gospodinjo, ki j dobra kuharca, za župnije Nič težkega čiščenja. Kličit HE 1-6216.	—(Ill
dino sredstvo, ki ga j 0 znanstvenikom doslej uspelo “iznajti proti tej bolezni, je razme-loma silno preprosto1, vendar za Itacambrio vsaj takoj še ni u-iesničljivo: izboljšati zdravstvo-ne ^cizniGrG nasploh in spremo-niti življenjske navade; kraj je tropski, ljudje hodijo bosi, potrebna bi bila zaščitna sredstva pred pikom barbeira v nogo in v druge gole dele telesa.
nedavno pregledali v Itaca brii skupno 360 prebivalcev; 324 ljudi iz tega mesteca bi b vsakršna pomoč bržkone p: pozna, toliko jih je namreč zaznamoval “mal de chaga Itacambria je izjema je v ti smislu, da je v mestecu in ol lici prišla bolezen najbolj do raza, v vsej pokrajini pa b beiro neposredno ogroža r šest milijonov ljudi. Insekti, bodisi tičijo v pesku, bodisi preletavajo med grmičevjem tropskem podnebju, pikajo Iji v spanju. Njihovo želo sprav človekov krvni, obtok strup “1 panosoma cruxi”. Bakterije razmnožujejo v organizmu, posebej pa se nabirajo v srcu v drugih notranjih organih, mestu pika nastane mehurč ob pritisku nanj se strup ra;
ZA NA SONCE — Na sliki vidimo dekleta v novi 0-blekci za na sonce na morskem obrežju iz belega in črnega krepa, kot so jo kazali nedavno v New Yorku.
V najem
E. 58 St. 3 opremljene sobe, udobnosti vključene, $65. Pripravno za zakonski par, 2 moška ali 2 ženski. Kličite za sestanek 881-7138.	(108)
fzvršafejno eemenfna j
ifpljS Dovozne P°n. pločnike, | : tiSSa brezplačna ocenitev. s
I JOHN ZUPANČIČ, KE 1-4993 j
Hiša naprodaj
7-sobna hiša, brez kopalnice, zidana cementna garaža, 2 akra zemlje; blizu Rt. 6— Montville. Kličite po 6. uri 968-3663.	(112)
Dve hiši naprodaj
na enem lotu. Sprednja enodružinska, zadnja dvodružin-ska-zidana. Vsaka ima klet, novi furnezi, aluminijasta okna in vrata. Na 7708 Aberdeen Ave. Cena samo $18.500. Kličite WO 1-6122.	—(110)
Farma naprodaj
Farma, 75 akrov, 1800 čev. pročelja na Route 322. Dobra hiša in farmarsko poslopje. 60 akrov za oranje; se lahko razdeli. 3 milje od Orwell. Kličite 422-3139, Colebrook.
(112)
V najem
4 sobe na prvem ali drugem na 972 E. 69 Pl. $35 mesečno. Penzijonisti ali samci dobrodošli. Opremimo. HI 2-2829.
(112)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupili posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
m, GLOBOKAR
986 E. 74tb St HE 1-6607
i
IZDFLTJ.l EMO in nopravljamo strehe, žlebove, dimnike, ve-randne zastore, furneze, itd.
FRANK KURE
E.F.D. 1, Rt. 44, Newbury, Ohio tel. JOrdan 4-5503
PrijafsFs Fharmssy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Za RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTION,'-St Clair Ave. & 6štb St.. EN 1-4? ?

V BLAG SPOMIN
DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA BRATA
Frank Yert Jr.
ki je preminul 1. junija 1952.
Prešlo je naglo v večnost dvanajst let.
odkar si zapustil ras in svet, ali nismo nk Te pozabili. Žalujoči:
JOSEPHINE TURK, sestra in družina
Cleveland, O., 1. junija 1964.
HENRIK SIENKIEWICZ:
S
s
i
1
KRIŽARJI

“Kuno Lichtenstein, ali me poznaš?”
On pa je namnščil obrvi, zapičil svoj pogled v Matkovo obličje in rekel čez hip:
“Videl sem te na dvoru v Plocku.”
“Ne,” je odgovoril Matko, “videl si me že poprej! Videl si me v Krakovu, ko sem te moledoval za življenja svojega nečaka, ki je bil zaradi nepremišljenega napada n a tvojo osebo obsojen na smrt. Takrat sem obljubil Bogu in prisegel na viteško čast, da se spoprimem s teboj na smrt in življenje.”
“Vem,” je odgovoril Lichtenstein in ošabno napel usta, dasi je hkrati močno prebledel, “toda sedaj sem tvoj ujetnik in osramotil bi se, ako bi dvignil meč name.”
Na to se je Matkov obraz zlovešče nakremžil in bil popolnoma podoben volčjemu gobcu.
“Kuno Lichtenstein,” je rekel, “meča ne dvignem na neoboroženca, toda povem ti, ako mi odrečeš boj, te dam obesiti na vrvi kakor psa.”
“Nimam izbire, postavi se!” je zaklical veliki komtur.
“Na smrt in ne na ujetništvo!” je še enkrat pripomnil Matko.
“Na smrt!”
In čez hip sta se spoprijela v navzočnosti nemških in poljskih vitezov. Kuno je bil mlajši in spretnejši, toda Matko je po moči rok in nog tako presegal nasprotnika, da ga je, kot bi trenil, zvalil na zemljo in mu pritisnil trebuh s kolenom.
Komturju so od strahu izstopile oči.
“Usmili se me!” je zastokal, a iz ust so se mu pocedile sline in pena.
“Ne!” je odgovoril neizprosni Matko.
In nastavil je mizerikordijo nasprotniku na vrat, sunil dva-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP (COUPLES)
.. ANTED — Retired couple, manage and maintain College dormito-ry-Co-ed. Furnished apt. included. References. Lombard, 111. 7 days a week. Phone 629-2000 inquire Dr. Haber.	(108)
APARTMENTS FOR RENT
WELL KEPT QUIET BUILDING 4 Lge. light rms. 3rd. floor $80. 2nd floor 4 rms. Tile kit. and bath $95. Heated. 20 Mins, to Loop. All transp. shops, Lake & Park. Parking avail. 5336 N. Winthrop, UP 8-4699. (108)
REAL ESTATE FOR SALE
KEENEYVILLE — BY OWNER, 6 rooms, 3 bedrooms, IVz baths, full basement, 100x200’ lot. Side drive, S&S. Enclosed large porch. $19,900, Roselle Area, 894-9103.	(108)
WOOD DALE — 7 Rms., 3 bedroom, Cape Cod. Large fenced in lot. S&S. Att. IY2 car garage. Excellent location. By owner $20,000. POrter 6-5483.	(108)
ROSELLE — BY OWNER, Brick ranch, Att. 2 car gar. Full bsmt. ta acre landscpd. lot. 3 bdrms. IVz baths, Cab. kit, w/built-ins. Vacant. In 20’s. 1 Mile North of Roselle. Call for appt. YO 7-5320.	(109)
krat, a oni je grozno zahropel : curek krvi mu je bruhnil iz ust, smrtni drget je stresel njegovo telo, potem se je iztegnil in velika pomirjevalka vitezov ga je umirila za vedno. * * *
Bitka se je izpremenila v klanje in pogon. Kdor se ni hotel podati, je poginil. V tistih časih je bilo na svetu mnogo bitk in prask, toda nihče izmed živečih ni pomnil tako strašnega poraza. Pod nogami velikega kralja ni padel samo križarski red, ampak tudi vsi Nemci, ki so s svojimi najsi-jajnejlšimi vitezi pomagali tej tevtonski “sprednji straži”, ki se je vse globlje zadirala v slovansko telo.
Izmed sedem sto “belih plaščev”, ki so kot poveljniki načelovali tej germanski povodnji, jih je ostalo komaj petnajst. Nad štirideset tisoč trupel je ležalo v večnem spanju na tem krvavem bojišču.
Različni prapori, ki so še opoldne vihrali nad neizmerno križarsko vojsko, so vsi padli v krvave in zmagovite roke Poljakov. Ni ostal, ni se rešil niti edmi in poljski in litovski vitezi so jih metali pred noge Jagiela, ki je pobožno dvigajoč oči k nebu ponavljal z ginjenim -glasom: “Bog je hotel tako!” Vodili so predenj tudi odličnejše ujetnike. Abdank z Gor je pripeljal ščetinjskega kneza Kazimira, češki vitez Trocnovski kneza na Olešnici, Konrada, a Pšedpelko Kodlovski grba Drija težko ranjenega Jurija Gersdorfa, ki je pod prapo-
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
E'ormer Cheese Factory with walk-in cooler and two - truck garage. Living quarters above. Priced for quick sale by owner. $12,900. — Contact — H. Roegner, 1825 N. Morrison, Appleton, Wis., A. C. (414) RE 3-1435.	(109)
REAL ESTATE FOR SALE
OAK LAWN — MUST SELL — $14,500 — BY OWNER 5 Rm. brk. ranch, 2 car gar. All appl’s. & Crptg. Close to school, transportation. PH. 425-3256.	(109)
BUILDING AND BUSINESS, — CURTAIN & DRY CLNRS., Long established. Retiring. Priced for quick sale by owner. S.W. HE 4-5293.	(108)
ARLINGTON HEIGHTS — 3 bdrm. brick & frame ranch. 2 baths. Large fam. rm. Att. gar. Lot 66x150, built-in kitchen, concrete patio, $23,500, consider rent with optional to buy. 1531 N. Kaspar. — 392-1553.	(109)
FOR SALE OR RENT ON CONTRACT
6 Room ranch in Fox River Grove. 3 Bedrms. 2 baths, full bsmt. Large rumpus rm., att. gar. River rights. Auto h. w. ht. ME 9-9233.	(110)
DOWNERS GROVE —BY OWNER 3 Bedroom Cape Cod. Early American Decor. 1% baths, recreation and dining room, fireplace. 180x132’ lot. $23,900. WO 8-7140.	(110)
LITTLE FLOWER PAR. 4 BDRM. BRK., Lge. Liv. & din. rm. W-W. eptg., Lge. attic & full bsmt., 2 car garage. Many extras. By owner. Nr. 81st & Wolcott. HU 3-1863.
(Ill)
rom sv. Jurija vodil vse križarske viteške goste.
Dvaindvajset narodov se je udeležilo te vojne nemškega viteškega reda proti Poljakom, a sedaj so kraljevi pisarji zapisovali ujetnike, ki so, klečeč pred kraljem, prosili usmiljenja in dovoljenja, da se smejo po odkupu vrniti domov.
Križarske vojske ni bilo več. Poljaki so pri zasledovanju uplenili ogromni križarski tabor, a v njem neizmerno število voz, naloženih z vrvmi za Poljake, in z vinom, privra-vljenim za veliko gostijo po zmagi.
* * *
Sonce se je nagibalo k zatonu. Padel je kratek obilen dež in spral prah. Kralj, Vitold in Zindram so se pravkar pripravljali, da odjezdijo na bojišče, ko so začeli znašati prednje trupla padlih vojskovodij. Litovci so prinesli^ s sulicami prebodeno, s prahom in krvjo pokrito truplo velikega mojstra Ulrika von Junginge-na in ga položili pred kralja, a on je žalostno vzdihnil in gledaje na ogromno truplo, ležeče vznak na zemlji, je rekel :
“Glejte, to je tisti, ki je še danes zjutraj menil, da je višji od vseh vladarjev sveta.” Nato so mu začele po licih kapati solze kakor biseri in čez hip se je iznova oglasil: “Toda umrl je junaške smrti, zato bomo slavili njegovo junaštvo in mu priredili dostojen krščanski pogreb.”
In izdal je takoj povelje, da so v jezeru skrbno umili njegovo truplo, ga preoblekli v lepa oblačila in ga pokrili, preden pripravijo krsto, z redovnim plaščem.
Medtem so prinašali vedno nova trupla, ki so jih ujetniki spoznali. Prinesli so velikega komturja Kimona Lichtenstei-na, ki je imel z mizerikordijo strašno presekano grlo, in križarskega maršala Friderika Wallenroda in velikega obla-čilnika grofa Alberta Schwarzberga in velikega zakladnika Tomaža Marcheima in grofa Wendeja, ki je padel po roki Povale iz Tačeva, in nad šest sto znamenitih kom-turjev in bratov. Služinčad jih je polagala drugega poleg drugega, oni pa so ležali kakor posekani panji, z obrazi, obrnjenimi proti nebu in belimi kakor njihovi plašči, z odprtimi steklenimi očmi, v katerih sta ugasnila srd in ošabnost, bojna sthast in strah.
Nad njihovimi glavami so zataknili uplenjene prapore— vse! Večerni veter je zvijal in razvijal barvasto platno in šumljalo je nad njimi, kakor bi legli počivat. Od daleč so se videli v večerni zarji litovski oddelki, kateri so vlekli uplenjene topove, ki so jih križarji prvič rabili na odprtem polju, a niso napravili zmagovalcem nobene škode.
Na griču so se zbrali okoli kralja največji vitezi in sopeč iz trudnih prsi so gledali na te prapore in na ta trupla, ležeča pred njihovimi nogami, kakor gledajo spoteni ženjci na požete in povezane snope. Resda je bil težak in strašen uspeh te žetve, toda prihajal je veliki božji, veseli večer.
Neizmerna sreča je torej razjasnila obraze zmagovalcev, ki so vsi razumeli, da je bil to večer, ki je napravil konec trpljenju in muki ne le tega dne, marveč celih stoletij.
Kralj pa, dasi je razumel važnost poraza, je vendar nekako začudeno zrl predse in končno vprašal:
“Ali leži tu ves križarski red?”
Na to je rekel podkancler Nikolaj, ki je poznal prerokovanje sv. Brigite:
“Prišel je čas, da so polom-
Ijeni njih zobje in jim odsekana njih desna roka!...”
Potem je dvignil roko in začel blagoslavljati ne le tiste, ki so ležali v bližini, ampak tudi vse polje med Grumval-dom in Tannenbergom. V žarki večerni svetlobi in od dežja očiščenem zraku se je natanko videlo ogromno, kadeče se krvavo bojišče, pokrito z zlomljenimi sulicami, kopji, kosami, s kupi konjskih in človeških trupel, med katerimi so štrlele kvišku mrtve roke, noge, kopita — in to žalostno polje smrti z deseterimi tisoči trupel se je vleklo dalje, kamor je mogel seči pogled.
Na tem neizmernem pokopališču se je pripogibala služinčad, ki je pobirala orožje in jemala oklepe padlih mož.
A gori na rdečem nebu so se že podile in krožile jate vran, krokarjev in orlov, kričeč in veseleč se glasno ob pogledu na plen.
v * m
In ne le verolomni križarski red je ležal pobit pod kraljevimi nogami, marveč tudi vsa nemška sila, ki je dotlej kakor val zalivala nesrečne slovanske pokrajine, se je na ta dan rešitve razbila ob poljskih prsih.
* * *
Tebi pa, velika, sveta preteklost, in tebi, žrtvovana kri, bodi čast in slava na vse čase!
mojster, a skozi druga priha-i jal na čelu svojih vojsk polj-j ski vojvoda, da je sprejel v kraljevem in kraljestva imenu v posest mesto in vso pokrajino tja do sivih valov baltiškega morja.
KONEC
Matko in Zbiško sta se vrnila v Bogdanjec. Stari vitez je živel še dolgo, a Zbiško je dočakal v zdravju in sreči tistega trenutka, ko je skozi ena vrata s solzami v očeh odhajal iz Malborga križarski veliki
SPOMIN NA ŠPANIJO? — Črno in belo progasto 0-bleko iz bombaža dopolnjuje spodaj širok rob črnih čipk, ki spominjajo na staro Španijo. Na to spominja tudi črno-belo progasto 0-grinjalo.
®||a Are there... with vour help
Vesela, ker je poslušala
mamo
Gospa F. Eigenbauer iz Chicaga, Ul., piše: — Moja mama je uporabljala vaše zeliščne čaje skozi 22 let, vse dokler ni mirno umrla v starosti 85 let. Ona se je ves ta čas zelo dobro držala in bila je navajena reči, da ji nobena reč ni tako pomagala, kot vaš čaj. Mnogo let mi je mama pripovedovala, naj tudi jaz začnem uporabljati vaše zeliščne čaje, ali takrat sem bila mlada in. nisem cenila, kaj mi je govorila. Sedaj, ko sem starejša in uporabljam ta naravna zdravila že skozi zadnjih pet let, pričnem uvidevati, da bi bila morala poslušati nasvet moje matere že pred 15 leti. Ti zeliščni čaji pri meni odlično delujejo, kot tudi pri drugih, katere poznam. Moj mož jih uživa vsak dan in jih ne more dovolj pohvaliti. Pošljite mi še 6 škatel raznih vrst, ker jih jaz skupaj zmešam in take uporabljam. Zahvaljujem se Vam in ostajam
Vaša vedno vdana,
Gospa F. Eigenbauer
* * *
ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po-vzroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? Če so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih o’ajsate ali odstranite, če temeljito očistite svoje telo in da drugi organi delujejo pravilno. Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA št. 1, za 60 skodelic, $1.10.
*	*	*
PECTORAL	PRSNI	ČAJ št. 2. Znan-
stvena mešanica najbcljših zelišč za začasno olajšanje kašlja, ki je vzrok prehlada. Imamo ga na zalogi. Zavitek $1.10.
*	*	*
REMOLEK ČAJ št. 3. Znamenita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1.10.
*	*	*
EMATEA ČAJ št. 4. Prirejen iz tekom razdobij preiskušenih zelišč, ki jih cenijo še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju; zavitek $1.10.
*	*	*
RENEX ČAJ št. 5. Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi zaradi njegove zdravstvene in prirodne dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1.10.
*	*	*
ZESTEA ČAJ št.	6.	Slastno prijeten čaj,
uporaben kot običajen čaj. Mešanica najfinejših naravnih zelišč. Zdravilen -r- ne odvajalen. Odličen vroč ali mrzel. Zavitek $1.10.
*	*	*
Vsak zavitek čaja stane $1-35, ŠEST ZAVITKOV KATEREKOLI VRSTE $7.00, vključno poštnina (prihranite $1.10),	12
zavitkov za $13.50, vključno poštnina (prihranite $2.70). Za Kanado dodajte pri vsaki škatlji lOc za poštnino. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročila naslovite takole:
Tatra Company, Dep3. !C
Box 60. Morrisville, Pa.
^	' ' :,ar , , , / •
		
	__ JUNIJ ; 3u jM»[To 1 'ik j- h ]'lM: h.	rsf* immmm 2*i2§p, f [ 't	KOLEDAR društvenih prireditev
JUNIJ
7.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima piknik na društvenih prostorih na White Rd.
14.—Slovenska pristava priredi na svojih prostorih otvoritveno veselico.
20.	—Slov. telovadna zveza priredi telovadne tekme na Slovenski pristavi. Začetek ob desetih dopoldne.
21.	—Slovenska telovadna zveza priredi velik telovadni nastop na Slovenski pristavi. Začetek ob pol štirih popoldne.
28.—Prireditev Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slov. pristavi.
21.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti naredi izlet k jezeru Pymatuning, na meji držav Ohio in Pennsylvania.
JULIJ
13. - 16. - 17. - 18. - 19. — Letni
farni karneval pri Sv. Vidu.
26.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi letni piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
9.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi piknik v parku društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J.
SEPTEMBER
19.—Slovenska moška zveza ima konvencijo v SDD na Recher Avenue. Zvečer ob osmih ples in prosta zabava. Igra E. Rabatov orkester.
OKTOBER
3.—Slovenski dom na Holmes Ave. priredi vinsko trgatev v svojih prostorih.
10.—Društvo slov. protikomunističnih borcev priredi Družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
17.	—Oltarno društvo pri Mariji
Vnebovzeti priredi zabavni večer (card-party). Začetek ob sedmih.
18.	—Slovenski dom, 15810 Holmes Ave., praznuje 45-Ietnico
- obstoja.
25.—Ohijska federacija K.S.K.J. društev priredi proslavo 70-letnice K.S.K.J. v S.N.D. na E, 80 St. Opoldne sv. maša pri Sv. Lovrencu, nato banket v S.N.D. na E. 80 St.
£5.—Cerkveni pevski zbor Ilirija pripravi svojo običajno Jesensko prireditev.
NOVEMBER
1.—Glasbena matica poda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue opero “La Traviata.”
15.—Pevski zbor “Jadran” poda
koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Začetek ob 3.30 popoldne.
DECEMBER
0.—Pevski zbor Slovan priredi
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
RUDY KRISTAVNIK COMPANY
GRADBENA DELA ® MIZARSTVO 5908 Bonna Ave. — Tel. zvečer po 5. uri HE 1-H08, podnevi HE 1-0965 Najmodernejša okna NA ALUMINIJASTIH TRAKOVIH namesto vrvi sa odpiranje. Notranji obod popolnoma obložen z aluminijem. Barvanje popolnoma odpade. Odpiranje in zapiranje je brez-- Mbno gladko, o Cena z delom po $8.00 za okno navadne velikosti.
¥ BLAG SPOMIN
OB TRETJI OBLETNICI ODKAR SO UMRLI NAŠI STARŠI
Joseph In Anna Sribar
Oče so zatisnili oči in odšli v večno življenje dne 23. maja 1961, njegova soproga, naša masna, pa dne 12. junija 1961.
Zdaj le spomin ostal je nam, zdaj le ljubezen veže, molitve kliče in solze hvaležnosti in vere:
Ti se jih, Gospod, usmili, vso dobroto jim povrni, ljubi Jezus, Ti jim daj rajski mir na vekomaj.
Žalujoči:
sin JOSEPH, snaha ANTONIJA ter ostali sorodniki.
Cleveland, Ohio, 1. junija 1964.
■
IZGLED JE VAŽEN! — Emily Wilkins uči dekleta, ki prihajajo k njej po nasvete, naj skrbe najprej za dostojen izgled, nato pa naj se temu primerno vedejo, če hočejo, da jih bo družba spoštovala in jantje radi imeli.
DVOJNA SLIKA — Slavna cerkev Notre Dame v P®' rižu se zrcali v vodi reke Seine, na katere bregu stoji.