S tvl R T F A S I Z :J U - SVOBODO NARODU !
MvSKlPOROiMlEČ
_GLASILO JU60SL0VAKSKEGA NARODNEGA ODBORA________
=Ji2=;L=*======«_______=__________D a chau^ _ dno_ J i. ma5 al 945______________	______BrojJ _
PARTIZAN!- ZGLED POZNEJŠIM POKOLENJEtl
POHVALA MARSALA TITA NftJHRABREJSIM J,EP HRABRIMI i ZAGREB JE PADEL BREZ BOJA
PFOGRAO. I1 .naj a.- ter sal Tito je izdal na vso armado jugoslo-	RADOST WD OSVOBOJENEM UUBLJAtt IN ZAGREBA
vansko vojsko dnevno povelje ob koncu zmagovito vojno in v
njem podčrtal veliki pomor zmage za Jugoslavijo. Naglasil je	BEOGRAD, 11.maj a, - Mb«H«>, ko so vsa jugoslovanska mesta
ž izraz! zahvale dela partizanov od počotka bojev do znagovl-	dajala z vollki,tI ^nifostacljami duška veselju nad osvo-
toga konca in jih postavil za zgled kasnejšim pokolenjem kot	b°iG"ieB Ljubljane In Zagreba, je prišla vrh tega se vest
znak veliko požrtvovalnosti Ir, zavesti, da ustvarjamo z veli-	0 povitem koncu vojne. Kakor elektrika je vest planila
kanskiml napori tensljo nove, mlade, demokratske federativno	md narode In 2e dru9f dan 80 30 vrsi,e ve|iko skuPsclno
Jugoslavije. Danes pa pričenja izgradnja te težko priborjeno	"aroda v skoP'iu' Podgorlcl In Ljubljani. Marsikje so gle-
državc. Potem, ko so se nam pridružili še Trst, Reka, Istra	dall3Ca Podila brezplačne slavnostne predstave v pro -
in primorje, bo troba storiti vse, da so na vseh poljih zagt-	s,avo te9a veiike
tov I napredok vseh jugoslovanskih narodov In ob enem mirno In	8E0GRAD'11^^>» ' Iz V°3askvih kro9ov se dozvnava> da i» 2
prijateljsko sožitje vseh balkanskih ljudstev.	osvoboditvijo Ljubljane 1n še nekaterih manjših krajev na
BE0GRAD.11.maja,- ter Žal Tito je Izrekel 2.,3. In skupini od-	razn,h konclh Izvrse"° prv?I<rat zodlnjenjo vseh slovenskih
dolkov I.in 2.armade zahvalo zaradi velikih uspehov,ki sc	Pokrajin v svobodni federativni demokratski Sloveniji z
jih doseglo v zadnjih dneh vojne. Druga armada jc najprej	9lavnim mestom Ljubljano, zibelko partizanskega gibanja, '
počistila ozemlje med Uno In Kolpo In potem račd Savo in Krko	mestofr» kI 3e Potrpelo vse muke^okupaclje, Progo«ov,stre-
pod vodstvom gen.por.Koce Fopovl'ca In gen.mjr.VukanovI'ca in	lia"3' ,n koncentracijskih taborišč, ker je verjelo v zmago
Vuckovi'ca; tretja armada je izvedla obsežne operacije sever- •	p™ice. Bogato je sedaj poplačana ta vera.
no Save odBjelovara vse preko Var^dlna In Ormoža do Ptuja ■	PGRAD,11.majat - Pri poročilu o zavzetju In zasedbi Za -
In Krapi no. Armadi poveljuje gen.por.Kosta Nadz !n'sodeluje-	9reba J° tukaj sni radio zlasti naglasil, da se je pri tem
jo general Jerkovl'c in poik.Šibelj. Skupina I.In 2.armade je	°c"'kovaU 45.jugos|ovanska divizija,^sestavijo« večinoma
potom s hitrimi pokreti objela zagrebško področje In prisili-	h	Pod poveljstvom generala Koco Popovi'ca. Toda ugc-
la Zagreb h kapitulaciji, festo je padlo v jugoslovansko roke	tovitev, da se je prav tako pri svojecasnlh bojih in zased-
brez boja In nepoškodovano. Skupini je poveljeval gen.por.	bi Beograda najbolj Izkazala l3.proletarska brigada,ki so KoČa PopovI'c ob sodelovanju gen.mjr.Galcevi'ca, Vukanovi'ca,Vuc- tvorili najboljši hrvatski partizani, je ponoven dokaz,
kovi'ca, i/orace, Todorovi'ca In polk.Lomparja.	da 50 ^snicno odločeni vsi narodi Jugoslavije,da vzajemno
BEOGRAD, 11.maja, - Slavni stab javlja, da zasledujejo naše	in s|ozno oc5stv,iJ° vs0 drzav0 neljubega tujca In domačih
cote umikajoče se Nemco proti zapadu In so dosegle črto Oar?-	^e90vIh Privržencev in podrepnlkov. bor - Lipnica. Popolnoma razbita je bila 4I.neitska In 13. (ENERAL KVEDER C TRSTU ustaški polk j ostali deli umikajoče se skupine so se razšli v v
neredu.	LOIWi.H.maja, - Dpplsnlk „Times* terrlson prlobcuje izja-
v	vo komandanta Trsta,gen,por.Dusana Kvedra, o pripadnosti
''ORIS KIDRIČ - PREDSEDNIK PRVE NARODE VLADE ZA SLOVENIJO	tega mesta Jugoslav! j ¡.General Kveder je Izjavil,da bojrst
LJUBLJANA,11 .maja, - V Ljubljani se jo osnovala prva narodna	zavzcBal v okviru ^oslavije popolno avtonomno staUŠČo ob
vlada za Slovenijo, katere predsednik je tov.Boris Kidrič.	poPo|nI enakopravnost! slovenskega in Italijanskega zlvlja i MLJANA.11.maia. - Včeraj, lO.maj a je bi! na Kongresnem trgu jezika.Frlhod No voze I and cev v mesto Ima popolnon^nepoll-
ocjromen narodni zbor, ki se ga je udeležilo vse mesto. Bela	ticer' »»«j	rMm> da za9°tovt s^pomocjo tržaškega
Ljubljana doslej se nikdar nI doživela takega slavja in navdu-	Pristanišča po zeleznlcah in cestah, vodecih izjrsta, nemo-
Šonja, kakor to pot, ko je vse prebivalstvo Slovenije ob Prl-	ten0 PravMn0 oskrbovanj ejing leskih In ameriških zasedbe-
sotnostl svoje narodne vlade vzklikalo demokratski federatlv-	nih žet v Avstriji. Koncu resi tev tržaškega vprašanja pa Itak
nI Jugoslaviji, maršalu Titu, rdoc! vojski, Stalinu, zaveznl-	Vsebuj° f™"1 sporazurt, ki ga je potrdila konferenca v
kom ir, zedlnjenl, nikdar vec deljiv! Sloveniji.	San Franciscu. General Kveder je se dodal, da jo bil Trst
ZAGREB, 11.maja, - VČeraj je zagrebški radio pozval vse drŽav-	zascden P° jugoslovanskih četah 4.armade, ki so osvojile do
no In samoupravne nuoscmce Ir, tudi vse ostale, kjerkoli z*.	Pr!hoda novozelandskih cet vse mesto,pobile nad 4000 Nemcev
poslene delavce In obrtnike k rednemu delu po uradih In obra-	!rV'h	ujele.San» tržaško trdnjavo pri Sv.Justu In
tih, kor jo napočil čas resnega, neprekinjenega deta. Tukaj -	°Pcif5e 50 P0,ra9ali »vozelandcl zasesti, toeo čete sc nona-
šnja radijska postaja je oddajala ob 21,oo lopo aranžiran .	don;a predrle vjrst, potem ko so na mimohodu mimo Reko Pro-
koncert kult.-prop.odseka 2.jugoslovanske armade.	magalo dve nemški diviziji.
Dachau, dne 11,maj a 1945
ZAHVALA MARSALA EISEHHOV.ERJA PARTIZANA ZAP ADM IH NARODOV Delež francoskih, belgijskih, luksenbursklh in nizozemskih partizanskih oddelkov na zmagi
LQNOQ1U1 jnaia - Vrhovni poveljnik zavezniških cot na zapa- lOMbCfj.ll.rtaja - Zavezniške četo so prispele v Oslo In Bor-du, maršal Eisenhower, je naslovil na vodstva francoskih, gori ter zasedle Narwik In 'Drontheim, Vse nemško čete so bij. belgijskih, luksenburskih in nizozemskih partizanskih oddel- razorozeno. - JJemlkc čete odhajajo iz Belgije, Nizozemske in 'kov toplo pisano dnevno povelje, v katc-rerr, Jesti ta part i za« Danske nemške, po Angležih zasedene pokrajine, kjer bodo no» na osvoboditvi njihovih domovin In jim izreka zahvalo Za	•
neprecenljive zasluge, ki-so jih izkazali zavezniškim armadam z bojnimi, sabotaznimi in drug 1'mt dejanji. LONDON.11.maja - Min. predsednik Churchill bo Imel svoj govor ob priliki petlotnice predsedovanja angleškemu ministrskemu svetu v nedeljo ,ob 21.00.
LCH0CN.11.naja - Vojna Angliji nikakor ni prizanesla. Po poročilih, ki so ;bila sestavljena na osnovi izvidov pri poškodovanih hišah, jo bilo skupno porušeno okoli 5 milijonov his, ki se bodo morale sedaj obnoviti. Za to namene bodo porabili razna gradiva, med njimi tudi aluminij; iz aluminijskih p lose'nameravajo postaviti nad 5o tlsoif his. Pri o-bnovltvenlh delih-bodo prvenstveno zaposleni nemški vojni ujetniki. Prehranjevalno ministrstvo bo pričelo polagoma
v
zviševati prehranitvon! obrok za posameznika, ker se pričakuje, da bo dotok hrane v najkrajšem Jfasu pričel, LONDON.11 .maja - Prihodnji teden bosta obe zbornici angled kega parlamenta naslovili na kralja Jurija VI, spomenico hvaležnosti vsem evropskim narodom in ga naprosili, da se z njo soglast, nakar bo odposlana vsem evropskim narodom oziroma njihovim narodnim zbornicam,
L0tjDCN.11 .maja - Britanski veliki vojni svet je izdal posebno spomenico angleški vojski; v njej izreka vsem angleškim vojakom in zlasti vodstvu vojske toplo zahvalo za vse Yrtve In napore mod vojno, ki se je tako zmagovito končala. Spomenica zlasti podertuje dejstvo, da jo vojska tudi v najtežjih trenutkih ohranila razum in s tem pripomogla v znatni meri za premaganje to^koc,
popolnoma razorozeno, v
•USODA C E T H I K 0 V
v ✓
LfffDON.11 .maja - V Gorici se je predalo ameriškim četam
1 b.CCC Miha j lov i cev ih cetnikov, i« I h a j lovlca pa ni bilo zra-
v	v
ven. Fc razorozitvi so bilf cctniki odpeljani v internacijo
v Italijo, Zavezniki so sklenili, da bodo vse jugoslovanske oboroženo oddelke, ki ne pripadajo v okvir armado Maršala Tita, In jih odvedli v Internacijo Izven Jugoslavije. LONOCf^H.traja - h glavnega poveljstva poročajo, da je preseglo število nemških vojnih ujetnikov na zapadneir bojišču cd pricetka Invazije 6,junija 1944 do konca vojne 4 mi lijone vojakov, podčastnikov trt lastnikov, VOJNA NA DALJNO,! VZHODU
v
Komaj sta minila dva dneva po koncu vojne v Evropi, ze se ka?e, da so zavezniki trdno odločeni, pospositi tudi na Daljnem Vzhodu konec vojne in poraz Japonske, I z izjav vodilnih moz Anglije In Amerike se dado napraviti zaključki, ki potrjujejo to domnevo. Vojne z Japonci so bo udelc-zila tudi Francija z večjim številom prostovoljskih divizij, Vojna, ki je do danos ze vos cas v znamenju vedno ožjega obkrozevarja japonskega matlcnoga otočja In zasedenih kitajskih pokrr.j;,. jc stopila po zasedbi Btrmanije v odločilni stadij glede u--sode Malajskega polotoka tn po približanju avstralskih in aftor T Ik i h cot velikim otokom Java, Borneo tn Celebos.in .po skoraj popolni zasedbi Filipinov v izhodni položaj zr. 'nas;-: na Japonsko, V kratkem smemo, pričakovati, da bodo armade maršala. Mac Arthurja in brodovja admirala Ni en i t za priprav
LONDON. 11.maj a - Splošna obvezna vojna dolžnost za vse drŽav- 'j'0™ in bo<3° ™to ^di'udari le.
Ijanc Velike Britanije ostanov veljavi do dokončanja vojno P Y0ftK,11.maja- Minister^Stimson je izjavil, da se bc z Japonsko.
ZASEDBA CESKE IN NORVEŠKE
pKVA.11.maia
Nemško
Iz dnevnega povelja maršala: Stalina čete se razen v Cos"ki povsem redno prodajajo, Popolnoma je
y	V" yy	\/ *	V V
končana zasedba Kurlandije. - Čiščenje Ccske po nemških četah, ki niso ubogale kapitulacijskega ukaza, se jc cnergi-cno pričelo. Do sedaj smo očistili nekaj most v praski oko-
v v
lici in pri tem zajeli 02.000 ujetnikov. - Nase četo so nadalje zasedle danski otok Bornholm, kjer sodelujejo skupno z danskimi oblastmi. - V okolici Gradca so se sestalo sovj. čete z angleškimi, ki se prispele odyzapada. NE?'.' Y0f<K.11,maja - Na področju ameriških cot ^Ncmcijl in Avstriji ni bilo pomembnejših bojnih dejanj. Čete VII. armade so zajelo zopet nekaj nacisticnih prvakov in njihovih guisslinskih pomočnikov,	^
LCW00II.11 .maja - Oanssnjo vojno poročilo javlja zopetno zasedbo Mormandijskih otokov po petlotni nemški okupaciji. Prebivalstvo jc priredilo osvoboditeljem navdušen sprejem. - Nemške podmornice se javljajo, Včeraj je priplula v neko angi. pristanisce prva izmed n^ih; moštvo je bilo internirano, brod postavljen pod stražo poljsko vojske. Kasneje so
nemško
daj vsa sija zaveznikov vrgJa na Japonsko, Glavnina japons^ armade je se vedno premalo dotaknjena, da bi jo mogli smatrati dozorelo za poraz. Treba bo se mnogo naporov, da cilj doseže.
yr
NE1" Y0RK.11,maja - Za Izvedbo uspesnega bombardiranja Japo ske bodo prišli v postov najtežji bombniki z večjimi in jimi bombami^kakor so bile kdaj metano na Homcijo. V,-a c so ^cdaj končano poskusnje z raznimi raketnimi |etali in pričakujejo veliki uspehi t last i od bombni sta tipe P 80. PARIS.11 .maja - Vojno z Japonci so bo udeležila tudi Fra-.i ja. Zaenkrat jc udqle?ba omejena na prostovoljec, ki so j' je do danos priglasilo Izredno veliko stevi lo ter sta dve
V v r
diviziji, skupno okoli 30 tisoč moz ze pripravljeni za odhod' na Daljni Vzhod,
Kalkutta.11 .maja - Dosedanji uspehi zavezniškega bom*1* japonskih matičnih otokov se- kažejo, Nad 3 milijone ja11 -ga prebivalstva je brez strehe.
SPOMENICA MEDNARODNE NOVINARSKE ZVEZE IONDON.11.maja - Predsedstvo mednarodno novinarske zveze naslovilo na konferenco v San Francisco posebno spomeni v. njej se naglasa načelo, da bodi svobodna Izmenjava poro^ In vesti temelj vsega mednarodnega prijateljstva; na t -
se javi le v Angliji se 4 podmornice; prispele so z nemSKo in ^ s0 ^ . . }o ^ ^ .pefJ|h sp6razyfn|
! .Z!$l!V0_:,:	^llTl	v vseh; ¿tudi i, tako zapletenih vprašanjih.
LCN00N.11.maj a - Britanska vlada bo-zbrala vse spiske velih pripornikov iz nemških koncentracijskih taboriš^. " pCp0lnC kaP*tulac'3c- -	'	' • ' jih poslala vladam vseh evropskih drzvav.______
morju so se lo.maia prodalo zaveznikom. - Zasedanjo Nemcijc
•	V	v
so je pričelo izvajati po načrtu, ki je bil Izdelan za pri-
•'turU ¡345

RU SI O A V EVROPI
„ Mi Rusi 1 nafto dve domovini : naso Rusijo In Evropo , " F, ¡¿Dostojevski j .
Rusija prUiaja v Evropo - po besedah F.M.Dostojevske(3a-v svojo drugo domovino. Tretjič ;e odpira Evropi, a prvič stopa vanjo v tistem poslanstvu, ki ga jI je določilla zgodovina,
Prvič je stopila Rusija v Evropo v lO.veku, ko se je polastila stepsl<ega pasu na robu Balkana, odkoder je odrinila pastirske narode, ki so v zaporednih valovih hiteli Iz Azijo skozi Kasplska vrata v Panonsko nizavje. S tem se je repo -sredno primaknila Blzancu, odkoder je prejela prve kulturne poblide in krscanstvo v narodnem jeziku. Zal je bil ta stik le trenoten. Novo svoze azljatsko tolpe so se le prekmalu zopet «mile med Rusijo !r, Bizanc In so s tem preproelle, da H kulturno oplojena Rusija posredovala Evropt bogatstvo bizantinske kulturo. Tako jo v Evropi zavladal zo tedaj nasll-
germanski duh, ki se je izzlvljal'v težnji, da podjarmi ■"osodno Slovane In progias' Iz Rima svetovni -Iraški Imperij.
Drugič se je približala Rusija Evropi v dobi Petra Ve-ikoga. Ze prenos presto lice na zahod, na Baltik, je znak ii I'o -zanja Evropi. To je doba Rusije kot velesile, ki za Katarino ¡1. ze soodlocujoco posega v balkanskih In poljskih zadevah !n končno s svojo zmago pr; Borozln! rosi evropske narode Napoleonove tiranije»
Do zadnje svetovne vojne jo bila Rusija Evropi sicer odprta, sprejemala je njene duhovne in kulturne vplive, dočlm sama ni iskala pot: na zahod. Po svetovni vojni In revolucij' se je Evropi docela umaknila, se zaprla vase In zorela.V teh letih, ko js Evropa notranjo razpadala, lr, nt našla v sebi dovolj sil za lastno duhovno in politično rešitev, je Rusija trpela in se ociscevala ne ¡e zase; marveč za vso tisti Evropo, ki je slutila za rusko uganko rešitev evropskega človeka V duhovnem in materijalnem oziru,, iako pot uničenja vsega starega In gnilega je mogla napraviti san;o Rusije. Pot revolucije, pot do prsosnove človeško družbe, ki jo je sicer začrtal zahodni evropski človek, je mogla prehoditi samo ona. Tako je v strasnerr trpljenju in notranjem clscenju, ki ga je prinesla revolucija, našla sebe in dozorela za svoje poslanstvo v Evropi.
Danes prihaja Rusija v Evropo v zmagoslavnem pohodu,kakršnega ne ponn! zgodovina. Kako grozotno je to dejstvo za tisti politični In vojaški del Evrope, ki je pričakoval nasprotno, ki se je leta in leta na skrivaj In javne oriprav -tja! na vojni pohod prot' njej, ki je lei.a Ir, leta oznaiijal z vcOiti propagandnimi sredstvi pravo „ križarsko vojno "proti Rusiji, ki je z najbolj izmišljenimi lažmi kazal svetu
v	V	V
epaceno In ziaganc podobo dela :n življenja ruskega človeka ^ »veta.
Kako do dna pretresljiva je zmagoslavna pot ruskega človeka v svojo drugo domovino za tist! evropski kulturni svet, fi ni poznaj rusko duše je vido' tragiko Evrope v ogroze-nosii rjene kulture in njenega človeka od ruske n stepne kulture p In „ Mednega človeka ",
Rusija je danes / Evropi, kamor je prišla kot prvoborl -+3ljlca proti faslimu,'kot osvoboditeljica milijonov In milijonov ljudi izpod najbolj krvoločne suznostl, kar jih pomni
✓	V
zgodovina. Mi prišla v Evropo kot imperija!isticna sila,kakor je sla fašistična Evropa p*ot! njej, prtsla je kot nosilka
boljsoga In v 25 letni biebi preizkušenega družabnega reda, kot rešiteljica pred nasiljem; prišla jo kot opomin vsem., ki bi se kdaj v bodoče skusall z nasiljem vladati in gospodovati, prišla je s poslanstvom miru, s poslanstvom, k' na predstavlja nasprotja med vzhodom In zahodom, marveč spravo vzhoda z zahodom, sintezo vsega, kar bo po tej vojni ohrani! zahod Iz svojega sveta ocis*cenega in vrednega z neusc' ¡1 ~ virai vrednotami vzhoda.
(Te je propadli sistem evropskega, zlasti nemškega ,'i -slzira pojmoval svet kot imperija!¡stično voljo germans: ■ človeka, zlvljonski prostor kot simbol pohlepa po tuji zt;-Ijl In mir kot besedo za mrtvaški mir zasužnjenih in potop--tanih narodov, pomenja ruskemu človeku beseda mir dvoje i f,'lr in svet: tbrej mir, ki naj vlada na svetu, izpolnitev
V	, v
vseh ttstlh pogojev, ki prinašajo svetu mir. V tem je se posebej Izrazen pomen ruskega prihoda v Evropo in veličina njenega poslanstva v njonl drugI domovin! - Evropu
Za-to jo sprejemamo z vso voljo In jo pozdrav I jamo Iz vseh trpečih In prečiščenih dus.
J„D»
V A N
Z 1 CA
v	y	i
Van zlca se tesko provucl. Ali ako pošto,? naj man] a ru--pica, reporter jo nadje» Drug Bogdan ! ja je njjosrco t pro--vukošmo se. Zakoracisiro preko suaa i livada kraj zaborooe roko» Bili smo cdusevljenl i opljeni bujnim ritmom arirade, sto oko nas pul^Ira, 0, kako smo željni svega mi logorcl s+.o camlmo po Izgazenoj I Ispljuvanoj zemlji naseg niskog prostora. (vil,lito buljimo oči, da kroz žice dobijemo noki jti -sak Izvana. f.-li, što nam bodljlkave zlce bodu zenice umc.-ro
v	v	V
od uzaludnog trazenja I onoga, cega ^vako zlvo stvorenjo ima u Izobilju, „ Cd odusevljenja bi skocio u ovu roku,," kozo razdragano 8cgdan. „ I ja bih je zagrlio n.
Prodjosrr.o ffeko polurazrusenog mosta i neslgur.-.. rn deca, sto poclnju hodatl, krenusmo u grad Dachau. Ai- '<-via osetimo, kako nas sa strahom I postovanjem gledani ! -no nam nude Informacije - Isprsismo so i cvrsce Kroc!w.) Bodgan nabl svoju titovku na vodje I suvereno krom; sosvet, sto se sklanjaše. Ja pomllovah jednog dccka,a or. ¿a drhta i preblede, gotov da zaplace, „ No p!as* se dečko " sito ljudi " tesi ga Bogdan, Do skoro su nas ti decac? p!j> vali, kao smo postrojeni^ T si i na radove. Ali novim I !juo -sklm vaspitanjeu l oni ce postati ljudi.
Pred opstinom mnogo sveta. Pred mesarniccm mnogo sveta, Vidi se mnogo logoraca, sto u ulozl gradsko policije drze red. t predsednik je nas kolega - jedan Hamburzanin» Pošto osetismo, da smo i Ipak noki Čtniccl i da bi sto vise y'del!. udjosmo, da zahtevamo neko«prevozno sredstvo,, Prod /rahma veliki red sveta.. Ml vei godi nama Čel-vrr.o, neka sada audos» prvi " progura se Bogdan I ulazimo» Airerlkaiac nar sepo „Tint ali nadje i [ep izgovor* Kaže, da bi nam dao auto, ako bi nas put bio duzl. „Ih, sto ne rekoh, da ldemc'30 kn odavdo udari se Bogdan po čelu. Ipak smo Imalu srecu. Sretamo Stakka, Tri biclkla su na raspoiozenju. Par Vasica konjaka orijat.io zastruja tkivom. Ta kapljica me potsetl, da na svetu !tr,a joe blagodati, osim one korice hleba, ste smo jo orlztiljkivall u ztcama. Uputismo se prema stanici, da vidimo vagone sa 16-ševlma naših drugova.iVedjutini za teko sfr,o samo tragove krvi, Krenusmo ka plantaži. Videsmo materijaL, Drljaca rata prešla je c-reko ove krvave zemlje, Izcupala je korov i očistila jš-jsoo

-sen-.';.Tno'(j' uriiTtvonog rGuaT"T!¿Tar okruce pijo^oiTkr-.'a-vu zeinlju, da na svetlost sunca izdaje nova zemlja t'o|.lago-rodi se novim.plodovima.	- ■ ,' '•'»''
Plantaža je p>ista. Ne vide.se vise povijene siiuete r&o-Ija sto vuku plug, sto asovima prevrcu zemlju ili noktima cu-paju korov. Dosta jo kapi krvi i znoja godinama kapalo na p.antaznu zemlju iz izcrpelog organizma drugova, Te kapi su se pretvarale u tesko^milione, koje su-primilo kase Nacista. Oni sto su vitlali bičem nad povijeniir. grbaZama, isorace ita-
V	V	v
lo da bic zamene asovom. Pred ulazom "Wild Parka" lezi oborer-
v	v
na strazarnica. Tamo gdo je zlocinacki general Pol suncao masni trbuh, odmaraju se Amerikanci. Obilazimo izvesna njegova
^	V
bival ista ne bi II pronasli kakav dokumenat. Sve je demo I i rano. Uzimam jednu njegovu fotograf I ju. Doznajemo da negde u suni leii les jednog naseg druga. Trazimc ga. teki, sto sta-nuju na plantaži voc su ga našli, Bogdan mu otkopcavc odo;6, ali nema rane. Nema ni broja. f!a puloveru piše "Kantoch bi. 28/3." Po Izmršavelom telu dvadesetgodisnjeg mladica mile mra-
v/	V	•
vi. Odvezose^ga. Izlazime iz sume. Dvojica unlformlsanih mladi ca i^pterecen i ruksacima nastoje da izbogu susret.. "Moramo Jh legitirclsati — predlozi'Bogdan„ | nadj osmo se pred n>Iad dima; naclsticno službe rada. Bogdanov "ki ijent" posiuzno dizo ruke a moj mi drsko reče "Ab, iiensch"! RaspaI i m zutokljuncu šamar, ali on užmice sa stisnutim pesnicama. ivbram i' ja da stisnom posnicu. |z stražnjeg dzepa mu vadim revolver.^Sad mi bi jasno zasftu mu je savest bila nečista. Revolver Jo pra-zan. Me nadjosmo rnetaka.'Nadjosmo sliku njegovo majke. I u borbi osečaja:o reševanju sudbine mladiča - od!učimo da^ga ne prijavljujemo,. f&jka ga čeka tamo nogdo kod Augsburga. Čoka ga i novo društvo, kojo ce cd njoga stvor it i -novog coveka i '7lecitl ga od otrovne injekcije nacionalsocializma. Premlad'
K	v
Do lazimo na strelisto, ode su mltraljezima postreljen? 20 ruskih oficira. To su bili prvi oficiri kuj i su ovdo dos-• H, kako smo to krasne ljude glodali sa ljubavlju ! ponosom. Kako smo i h Iskreno zalili, kada sir,o do zna I i o njihovom tragi cnorn kraju.
Pri povratku osocamo poznati zadah trulenja ljudske materije. Kreratorij je daleko. Modjutim u susret nam !de povor-ka kola. Skidosmo kape, kao poslednji pozdrav drugovlma, sto ih civil i vozo ka. kolektivnim grobni cana. Kola za ko I ima Tdu. Krecom pre I i veni lesovi zapanjuju prolazniko., ste su dr. ško-ro skandirali "Sieg Ho 11 !" j-tako,, kad covek obi lazi oko !o-gora, osoca I vidi da iz njega radialno zrači u prostor jtidar, doo one tragedijo,, koja je skonccntrisana pa uskom prostoru sistema žica I zidova.. Vtkati smo .se .pokra j bombnih kavarn;, pokraj gorcllo ratnog orudja I matcrjala. Gazim po rasu.tim mot-
f. V
cima. I saznajofltda ti rcetci neco viso ni kada I nikoga ubiti -• Izazvase u meni prijatan osocaj. U mrak stigosmo u red,ak'clju. Cela redakcija je u punorn pogonu, da bi .svojim listom sto bolje utolila zodj za vestima kod svojih drugova, Eto I'm! co-nesosmo jednu kap. Drugovi su razdraganl kad nas vide,, jop su pogrošno izvosteni da smo uhapseni.	ni
FREGLED RADIJSKIH ODDAJ
Radijske oddaje; Beograjska postaja oddaja od.3,CO do 10,00. na valu 3!,5G v raznih jezikih, dalje-na Istem valu ob I¿',00, 13,30 In 13,45 (slovensko) ter potem eb 14,30 na valih 3i,56, 327 Ir. 438 rr, cb 14,45 Ital ijanskc> dalje na'62,-5.m ob 18,15
in 22,00 - Radio Trst se oglasa na valu 30,2 m v slovenscini,
V	V	* • v v
srbohrvaščini In nato italijanščini ter ob 22,45ja valu
46,5 m ponovno v slovenščini, ¡.frskvo lahko poslusano od 10,45
v nemlSi.il na valu '30,5 m in prav tako r.a 30,3 m ob i2,tJj / datfž navalu 43,5 m v slovenscini ob 21,45 in končno ob 23;-3C na val ¡.h,38,4 .¡.n 41,3 m v srbohrvaščini. Pripominjamo, da smo¡zaenkrat'priobči I i čase in valne dolžine,kolikor so znane ozir.smo prejeli zanje podatke cd tovarišev, Ako kdo. ve izmed tovarišev in citateljev se druge postaje, oz,oddaje, naj jih uredništvu prijavi, da jih priobčimo ; prav tako morebitne popravke zgornjih podatkov. Tudi po koncu-evropske volne bo londonska radijsk;; postaja nadalje
v	v
cddajala^o sestkrat na dan v srbohrvaščini oz. slovenscini. Oddajni časi so sledeči: ob 7,20 „Glas Amerike", ob 8,2C jutmja oddaja, ofc '3,45 opoldanska oddaja v srbohrvascinl
•	v	v	_
in bb 1-3,45 v .slovenscini» zvečer sta dve oddaji, ob 20,CG polurno vsak torek,četrtek, soboto in nedeljo, sicer samo
v	v	V	,
cetrturno In končno ofc 22,15 nočna oddaja. Vse oddaje sc na kratkih valovih 49,42 - 31,25 in 19 m.
' ZA HITLER®! IN. HITLERJEM NI: SLEDU
STCCKHOi...V,11.maja. - Uradno zamikajo, da bi bil bivši dr -zavni vodja oddelkov SS In nemški policijski mijjister Hi'»- ' ler pobegni! na Švedsko.^
PERLIK,11.mata, - Pod ruševinami „Rolchskanzlei" so delovno četo rasle. 4 jako Izmaličena trupla, čijih identiteta dose-daj ni mogla biti ugotovljena. Todči sumijo, da bi utegnilo b?ti mod nj iTTii, Hitlerjevo In mcgoce tudi Himmlerjevo truplo, BERLI'i.11,rcaia. - Doznava se, da je Izvršil Martin Bormam,, tlvŠI naccinik pisarne nacional-socijalisticne strankeln desna roka Hitlerja eri vseh njegovih ukrepih, samomor. L0^TO?i11,.maia." Z generalom Milanom Nbcfic^m vred so zajeli tudi njegovega brata generala MI Iuti na [,'edicit, rRAGA.11.~aia. - Znani voditelj sudetskih Nemcev,dosedanji gauloiter ^Sudetenlanda",Konrad Honloin, je bil po ameriških četah zajet„Jsta usoda pa je doletela tudi zadnjega „ protektorja " Ceskc-f/iOpavskc, Franka, ki jo po atentatu na protoktorja Heidricha leta I942 prevzel posle- in neusmiljeno posegel v življenje češkega prebivalstva v pPotokto
ratU' ' /v	v	,
FRAGA.. 11. maj a,, - Ceskoslovaska vlada je pripravi I a spisek
vojnih zjocincev, ki vsebuje preko 2000 imor, raznih vodij
In pomožnih vodij, Ki —'se žalostno proslavili., v „ protck-
toratu " v preteklih .testih letih,
v l/
Ksr mnego oddelkov na Ccskcm rn i,dravskem navzlic uradni kapitulaciji nem&kb: vojske nocc povoziti crozja v roko ruskih cet, ter se hočejo ¡z umikom rešiti v ameriško ujetništvo,
- V-[	\/	v v i
so odredi vojske mar&a1a; Konjova prešli na onorg'cm ciscr> nje vseh predelov CoŠko, zavzeli vrsto mest In uji- trojo skupin 'neirske vojsko. Cote I.ukrajinsko' fronte so zasedlo sovorožapadni dol tdske, t »j .okrožja Usti nad Lai-o In j j o I o. nad 20o0C0 llomcevj cote 4„ukraj insfe fronte so sle aolj v--cd in ujelo tam 45.000 vojakov; coto 3.ukrajinske fronto pa so krenile na jug, zasodlo Tabor^ Veseli, Budjcjcvicc itd. in napravile tamkaj konec nemškemu odporu.
V	y V	y	v^
jz naso kolonijo y tabor?sou Poročali smo ze, da je vodstva taborišča sklonilo, ostro nastopit: proti onim, ki zanomar -
• *	s v	v
]c.;»o ali zapuščajo delo. Itednarodni odbor jo izrekel zo ne -
kaj kaznL med drugimi sta bila kaznovana dva Jugoslovana,.
V' v
Kakor iavljajo,bodc njuni imeniobjavljeni tudi v nasom ca-sop i su, naj hujša kazen bo paib v tem, da pridejo imena prizadetih v seznamih za povratek na zadnjo mesto, predavanja tov,.
Skorlaka jutri doroldr.o no bo.
"tiriit Hric riin ')0<'5
Stran.
Ena iimed mnogih:
POT NAŠIH TOVA^IolC iZ 'ifltm^ hfa^V DftCHftU ,
v Tovarišico Marijo ?olharjevo,22 ičtno aktivistko OF.donu. iz Sentpetra na Krasu,so domobranci aretirali 5„junija 1944 doma ter odpeljali v tržaške zaporo v ulici Coroneo,nato pa je l.avgusta nastopila dolgo potovanje iz Trsta v Osv/irczyn(Auschwitz). Potovanje v zaprtih živinskih vagonih je trajalo pet dni „Takrat je bilo odpel janih 140 naših deklet in žena.Vseh pet dni niso dobile nobene hrane,a na srečo so imele mnoge med njimi svoja živila In tako so se na neki način do Osvne-' czyna prehranile.Nobena nI med potjo umrla niti težko obolela, pač pa so prispele do skrajnosti izmučene,V üsivleczymi so šle skozi običajno proceduro slačenja,striženja,kopanja in preobleke v cape brez vsakega perila In seveda so dobile ne I zog Ir-
500 m m IN TESC ------
Nato smo nadaljevale pot peš,800 km dolge potovanje.Dnevno smo hodile po 40 do 50 km.Spremi jalo nas jc 16 3S~ovk,(neoborozen'h) In 6 SS-ovcev z orožjem.Vse pot nismo dobile nic hrane,le o priliki 2 urnega dnevnega po* c!tka smo od kraetev Izprosile včasih nekaj krompirja v oblicah.Z nami je bilo tudi precej cigank,ki'so si znale pomagati,a so bi lc's!cerdocela nekolegl jalne.SS-ovkam v čast meram omeniti,da so-z nami lepo ravnale,a nekatere '
V v V	. .*
so spričo nečloveškega ravnaoj^-Z nami pobegnile z drti-gimi pripornicami„Dolgi marši in pomanjkanje hrane so ImeP za posledico,da so nekatere tovarlsice omagale fr niso mogle nadaljevati po 11,Take se SS-cvcl postretlt'!: i-Nekega dne so tako ustrelili tri Poljakinje,Izmed kato-
ne lesene polcoklje.Od prinesenih stavri jim niso pustili pra-ničesar,niti živil ne.Pobral' sc jim seveda tudi vse slike svoj« rlh je "bi la ena skra okrog 50,druga 30,tretja pa jedcev,če so j!h'Imele pri sebi.V taborišču so bile livljenjske raz- va 17 let.Clm dalje smo nadaljevale strašno pot.tem vec-mere kaj hude.Tlnadstropni pogradi,iznajdba nemške hitHei-jevske jo je bilo število takih nesračrle.NavIdez so jih rušti-kulturo,todr> se bolj tesni kakor drugje.Spale so v malih sobah, ki so bile namenjene za 4 oseb»,po 1C>:
KOT SUŽNJE NEMŠKEGA RftJ^A "Po štirih mesecih",pripoveduje Celharjeva,"so nas odpeljali med drugimi v 'i/crtkert&rg,mestece tlizu Brazdan,kjar sffio d-late v tvornici 2a radijske aparaie,De|a|e smo po 12 ur dnevro,razsvetljava je bila karb!dna,ki je silno nezdrava ea pljuča,zlasti tudi zaradi tega,ker smo v Isti tvornici stanoval i in prenočevale in smo uzile dnevno sairo pol ure zraku,ko smo šle na takozvr.nl
apel.Pac enkrat smo bile 3 ure"na zraku".Zaradi neke malenkosti, sc se širile zelo grda novice glede našega konca.Pač na ovadbo neke tovarišico so nas nekako sredi meseca januar j r za- sem tolažila s svojima dverr.a jugoslovanskima tovarlsl-podil? v lahkih poletnih oblekah na mraz 18 stopinj C pod ničfo, jas.",ca se nam je umreti,bomo lažje skupaj utr.rli.Ko, kjer šmo stale cele 3 ure;posled'ice mnogo pljučnic in drugih'bo- ¡rrisioje drugače Tn rešene smo.Naše stanovanje v Dachau iznl.Ko so s e Husi bližali Draždanaa,so nas naši bMČ? 13Ja- jc tudi tesno !n nezdrave,toda zdaj vemo,da je le za
II v kakem obcestnem kraju,a vse smo bl1e'preprtca;';e,da so jih pozneje skrivaj"pomoril I.le enkrat,ko srno bite ze prav blizu 0achau-a,so nam neki vojaSfcl oddelki,ki so sli mlr3,dall po pol kg kruha.To je bila edina hrana,ki smo jo dobi!e ves našega 15 dnevnega potovanja.
OD m JIH JE OSTALO 120
Od 380 tovarlsle,ki"smo odšle Iz folkenburga,nas jp prispelo v Dachau 120.Prisle smo zadnji trenutek,ko
____...I. ...J. .. , .	______. n ^
pri fa ob'petih zjutraj zbudili !n si e smo takoj na PO". :zW'.! ks^^a.BI le sme zelo mešana dr*2&id5S<idsKirsk8,Po I jak In je, nemške ciganke.V naglici so nam razdeli;! nekaj oblačila.sicer pa nič.Pac pa so nas S3~ovci natovorill z živili zasebna tG. pa da moramo'tudi me j est t,n1 so'pora i s HIi «Spočetka smo potovali deloma pes,deloma z železnico.
STRAHOTE UJJTO FRED RUSi
Na postaj? ¡nenlohe so nam Izgini 16 prve tovarisice,ker so nad postajo priletela ruska letala,ki so razdejala poštajo.fv» srečo nI nobena bomba zadela naših vagonov,v katerih smo bi i < zaprte,medtem ko sn nas naši stražniki zapustili,da so se zatekli na varno.Vendar pa se je nekaterim lovarlšicam posrečilo razbiti vrata nekega voza ir, pobegniti iz nevarnega kraja.Nato smo Isto napravile tudi ostalo,poskakala Iz vagonov In se razbezale po mestu in po bližnjih vozovIhvpozneje s« SS-ovke In SS-ovcI lovili in nas zganjali skupaj,da h nadaljevali pot. Odpeljali smo se donaslednje postaje,kjer je . Mo treba čakati železniško zveze.Cakalo smo skrite v borovju,ponoči so tudi semkaj pri letel i'ruski lotalci In s strojnicami škropili tuci naše skrivalJsče,ker so bržkone domnevali,da se tam skrivajo sovražni vojakl.Zopet sito se razbezale in zocet jih je nekaj zmanj-kaloJfestno poveljstvi je izdale"razglas,da se nerajr pobegle t;>-varlsice v določenem roku'vrniti,sicer bode ustreljene,če jih h~ do našli.StirT nesrečnicejki so se same javile p«r. preteku tega roka/so tudi v resnic! ustreli!!»
roaio časa „
Ivk.
Oslobodj en j e est m. na Kanalu zavrsava se. Britanske trupe juče več su se iskrcafe na nstrvo Guernosey. ia-Zateklc su taaosnje stanovrlstvo u stanju, dostojnem naj-vecog sažaljenja,. Ono je odavr.a bilo izlozeno hroničnom gladovanju. Kolike je evo dostiglo razmere vidi se najbolje po toBie, sto su ra estrvu pobljeni svi psi i mačke, v	V
Nomci su sve raspolozive ¿a lihe hrane jos prvih meseci c-
kupacljo zaplenili za svoje potrebe.
y	§
Podacj n a iz arhtvas koje su pale u ruke saveznlckih vojnih v last i pri likom zauzlmanja Merčke, utvrdjeno je da nemački goneralštab nije ri Jmao plana o nasilnoj Invaziji Englosko» Predvldjeno je bilo da se britanska ostr-va okuplraju te!/ pošto njihova vlada kapitulirala. '.'cd uredbami., ki sc bile včeraj ukinjene po koncu evropske vojnr, spada tudi ukinitev koncentracijskega priprtja v Angliji, Edino konc. taborišče je leta 194o imelo naj-
v	v
vec 1800 prlpornikov, proti koncu vojno pa se je število zrlzalo samo na 5o.- Upravičeno vzbuja razlika med nemške ir angleško prakse nemalo Začudenje. Tamkaj so prbiral! le one, ki so bili res nevarni interesom vojevanja. f»or->
V	.	.	,	v v
ci}a pa jo napolnila svoja končenčračijska taborišča s tisoči jn stotiso.ci nesrečnikov in jih je z vso neusmilj-
• y	.	v
riostjo pošiljala na oni svet, ako r.isc bili vec sposobni za prisiIno delo.
Dachau.dne 11.maja 1S4'a ^
O R O B « A K R 0 N 1 K A : I Z DOMOVINE IN 3 SVETA
PROSLAVA POBEGE U BEOGRADU
U sredu u Beogradu na Terazijama i susedr.im ulicama sakupio se gotovo čitav Beograd,Ogromne povorke sa muzl-karoa I pevtjckim norima,okiČene sa ttsuc I tisuc Zastava I sa velikim transparentima stizale su sa svth strana. Terazije su prepune sveta.Ako je bile na dan proslave 1. maj a iko 250 hiljada manifestanata na uiicama u centru grada,gotcvo !h juce bilo jos više,!z tisucu grla Čuju se poklici Crvenoj Armljl,mar?a!u Titu,jugosi^venskoj parti-zanskcj vojsc!,federativnej-deii©kratskoj JugcslavijI.Ner ročito pogosto cul! su se poklici os!obodjenoj Istri,Trstu I slovenackom PrimOrju."Živeta Sovjetska vojska,zlveo Stalin, živec Tito,živeli eaglask; s»„veznlcl,živele Sjedlnjene države Amerike^svf spi rokliei or.II su po ulIcama.Spon-taro je manifestacija narasla oo narodiog veselja ogromnih razmera - na svim stražama Igraju kolo,,sviraj& orkestri, vojn« mužlke - oduševijenje je bilo upravo ogromne te je prevazilazilo sve f»bične dimenzije. - (\-*ahom na neki nevi-dan znak ogromna masa utišava S8 I več se čujrj zvukov! Državne himne.Pos'.otsviranja iste radio stanica prenaša veliki,veom£ blran program recitaclja,pevanja,svtranja du-valacklh muzlka Itd. - Tek kasno u noč počele su velike nase,da se polako raz!laze, Sa gradj&nima Beograda,pobedu siavt!I su zajedno I sv! setjact i seljanke iz sv I h oko i insklh sel a,koj i su desli na bogato okicenlm kolina isto na Terezijo.-
v ZASEDANJE EVROPE
s/	S
MOČIVA Čete maršala Tolbuhlna sfc se sestale s četami III. ar.eriške armade pri Amstettnu,ki SO Q 3 ZCiV zeie.Prav tako so bila zasedena mesta MBrzzuschlag,Bruck na t/iuri.Leoben.S tem sO nastopile^pot za zasedbo gorenje l/urske doline.-. I\C'SKVA.- Nemške ceste se v splošnem ze mnežestveno predajajo našim edifiicam na raznih delih front in pričakuje se,da v Berlinu podpisana kapitj-ilacljska pogodba ne bo ostala samo krpa papirja.Edino v Ceski se Nemci se vedno upirajo 1n
orozjaJoda obstoji upanje,da bodo ruske ^e-te tudi tamkaj v najkrajšem času napravile red In vzpostavile mlr,-
LCNCOfrl,- Memci sc predali zadnjo postojanko,trdnjavo Dunkftr-que,Francozom.-
PRAGA.- Po zasedbi Prage po sovjetskih četah maršala Konjeva
se je pričel splosen umik nemških cet po Ceski.-
AMERIŠKI VOM; ODHAJA J 9.NA C0D1H NEW Y0RK."Po zmagi namerava vojaško vodstvo ameriških armad odposlati v zaporednih prevozih okoli 3 milijone ameriških vojakov nazaj na oddih v Amerikojv Evrop! bo ostalo, okoli 400 tisoč vo||akr,v,ki bodo opravljali zasedbeno službo po Nemčiji.-
KjfU- V tukajšnjo vojno in trgovsko luko so prispele edini-re angleške vojne mornarice in prevzete vso nemške brodce ter razvile -na admiralItetnl zgradbi zavezniške zastave,-
NA RAZVALINAH BERLINA bCRL'N.-'Pretresijivs slika,ki jo nudi glavno mesto Nemčije, potrjuje,da obstoji BeriIr danes samo še po imenu,sicer pa predstavlja samo še ogromen kup razvalin raznih palac.ce -kva,spomenikov in drugih javnih fbizasebnih poslopij,Za bivanje ni sposobna skoraj nobena hiša vec,stevilo prebivalstva se je zmanjšalo od skoraj 5 milijonov na manj kakor oolovicc.Zavezniška lotala In tožka artilerija sc ta-
ko temeljito opravili svoje'delo,da se marsikje v mestu komaj pozna,kje so stale hise.Zlasti pa je prizadeta središče, kjer so bile najznamenitejše zgradbe,kakor kajzerski grad, palača l^elchkanzlei",različna ministrstva,državna opera Itd. Tudi "Braniborska vrata" predstavljajo danes samo kup razvall Vsak promet po mesti, je skoraj neitogoc.ker so ulice natrpane raznimi prevrnjenimi oklepniki,tramvajskimi vozovi,troI'ey-buŠI.Tudi podzemeljska zeieznlsa se je na mnogih mestih po-df4k In pogreznfla ter potegnila za seboj cele bloke stanovanjskih hts.Trmoglnvost namskega vod va,ki je odgovorno za usodo Berlina,se je mora!' samo na ta način zlonitljzrtev pa bo moralo prenesti berlinsko prebivalstvo,ki ni Imelo niti odločnosti niti volje,da samo od sebe odstrani to vodstvo.-
V E.i. 1 K A SELITEV SE PRIČENJA
V
Iz komunikeja stev,8. ki ga je izdal Mednarodni odbor dne 11.maja,sledi,da bo v teku naslednjih dveh treh dni Izseljeno Iz taborišča 4650 prioornikov,ker sc bile za nje odrejena poslopja izven taboriščnega ožjega območja.Med na* rodnostmi,ki bodo preseljene s0-Nizozemci,Grki,Albanci,Turki, Bolgar 1, Avstrijci,Luksembu* zanj, Norvežani, Romuni, Francozi,Spanci In Madžari;vsaka nžuodnost Ima odrejene svoje prostore.Nacionalni odbori bodo morali danes sestaviti posebne oddelke,ki bodo prevzeli čiščenje In pripravljanje prostorov za svoje skupine.-Nad". I je opozarja Mednarodni odbor,naj se pospeši sestavljanje vpašalnih pol,ker se'bo na ta način pospesilo delo za repatrlaci jo pr I pomikov Številčno stanje taborišče je znašalo 11«maja:skupno 30,600 'pripornikev,Izmed njih v revirju 4®1 CCT in v ameriškem hos-pitalu 1.358 oseb.- Iz toga izkaza vidimc.da se iihevno veča število bolnikov,ki so bili iz revirja preseljeni v ameriško taboriščno bolnišnico..
Delo Izobraževalnega krotka.- Ponovno opozarjan» citate!je ra predavanje tov.Škerlaka ^Zakaj hočemo novo druzbo",ki se bo vršilo pred Č.blokOs; v soboto ob 9 uri .Opozorite na to tudi druge tovariše in pridite v clm večjem stevllu*-
JDahavski poročevalec" med vojaki ameriške vojske .-Oa vzbuja nas list razen med Jugoslovani tudi pri tovariših drcglh narodnosti veliko pozornost,je znano.Mic manj zanimanja pa ne kažejo žanj tudi vojaki ameriške vojske,ki nam je prinesla rešitev.!-,led njimi so tudi nekateri rojaki,ki jim je Amerika
4	V»
postala dryga domovinama so nekateri rojaki,ki so v ameriško vojsko vstopili sele nedavno - jugosjovansk! vojaki,ki sc v ameriško vojaško suknjo prisil iz nerasklh ujetnlskfh tabo-risCiTako se v Oachcu nahajajo i.lilan Basta In Todor Davldo-vic iz Bosanskega fJi lanovca pri Sanskem (ifostu.fetroslav Mitro-v i c iz Knludjercva pri Beli Crkvj,Djuro Birmar. Iz Subotlce, Bud S iti i r Rankovlc Iz Volujea pri Sabcu,Em!l Zvekic 'z Me I -en— coy v Banatu,Bane Veleic iz Lozanov pri Slunju in Dragoljufc^ i.iijatovIc.Vseh osem s:- je leta 1941 znašlo v nemškem ujetrls* tvu,ki jih je dovedlo v Franci jo,kjer so jih novembra lani osvobodile ameriške čete,Zdaj služijo kot prostovoljci v a-merisKi vojski.-
V	V V v'
Dachavska kronika,- Vse tovariše,ki so v taborišču doživeli zapisa vredne dogodke al! šo slišali o njth,prosimo,naj se jnrvijo blokovnim zaupnikom,Zbiat! hočemo gradivo o trpljenju našega naroda po taboriščih :a posebno knjigo.- _________
-"O« JufdsfrvspsM asrsitil odtor - Urednik Ludvik unči