V Ljubljani, dne 6. junija 1935 Poitninn plačana v gotovini Štev. 24. Cena Izvodu 1'— Din Leto II. Izhaja vsak četrtek Naročnina letno Din 40‘— polletno Din 20’— Uredništvo in uprava: Kolodvorska ulica št. 8 v Ljubljani Pošt. ček. račun št. 10‘499 Stare steze in nova pot Zasedati je začela Narodna skupščina, kakršna izhaja iz volitev, ki so bile dne 5. maja. V Beograd pa so prišli samo poslanci, ki so kandidirali na vladni listi g. Jevtiča. Poslanci, izvoljeni na listi dr. Mačka, so sklenili ostati doma. Druga opozicija: »Zbor«, Narodna stranka in socijalisti pa iz raznih vzrokov sploh ni dobila mandatov. Tako se začenja novo poglavje v jugoslovanski zgodovini. Ali je bik» potrebno, ali je bilo neizbežno, da se to poglavje začne ob tem času in na tak način, to je vprašanje zase. Mi smo v tem listu že večkrat povedali svoje mnenje, da tega ni bilo treba. Pa ne morda, da bi bili zadovoljni s staro skupščino in s poprejšnjim režimom. Daleč od tega! Saj smo bili med tistimi, iki smo s svojim delom mnogo doprinesli, da j e padla moč JNS in režim, ki se je na to »pooblaščeno« stranko opiral. To pa smo storili samo zato, da bi prišlo kaj boljšega namesto prejšnjega. Za slabše, pa tudi za enako kot prej se nismo potegovali, nismo za to doprinesli toliko žrtev. Ne umikamo se spoznanju, da je treba v naši državi rešiti, in sicer nujno rešiti važna politična vprašanja, preko katerih se ne sme, pa tudi ne more iti. Vendar smo prepričani, da bi bilo ta politična vprašanja mnogo laže reševati, če bi se najprej rešila pereča gospodarska in socijalna vprašanja. Marsikateri problem, ki je danes še videti eminentno političen, bi se pokazal, da je pravzaprav v prvi vrsti gospodarske in socijalne narave, pa bi, rešen na tak način, ali sploh odpadel, alu pa bi izgubil svojo ostrino in bi ga bilo Potem možno rešiti, ne enostransko, ampak na vsestransko zadovoljstvo. Na prvo mesto v naših smernicah smo povzdignili pravico. Globoko smo namreč prepričani, da se le s pravico dajo pravilno rešiti jugoslovanska gospodarska in socijalna, pa tudi politična vprašanja. Žalibog pa d ringi niso istega mnenja kot mi, marveč gredo v drugačnem duhu in ae zanašajo na drugačna sredstva. Zato sicer ugotavljamo, da ste začenja novo poglavje v jugoslovanski zgodovini, nikakor pa še ne nova doba z novim duhom. Stare strasti, stare metode še vedno prevladujejo, narod in država pa se mučita in trpita. S starimi strastmi, s starimi metodami in s starimi ljudmi, ki so z njimi prepojeni, pa se moderni problemi ne dajo rešiti. Lahko bi vtaknili roke v žep in bi Pekli našim ljudem: »Kakor ste si postlali, tako boste pa ležali!« Toda pravi Prijatelj ljudstva in države tega nikoli ne sme storiti. Pravijo sicer, da ima vsak Parod tako usodo, kakršno zasluži. Vendar smo prepričani, da naš narod zasluži boljšo usodo in da sam ni kriv, marveč so krivi njegovi vodniki. Ljudje so v svojem bistvu povečini konservativni. Radi se drže starega. Zato j-adi najraje drvijo za starimi voditelji, v kolikor prostovoljno drvijo. (Veliko' jih jo namreč, ki so dresirani na komando ali Pa mislijo, da morajo storiti vse, kar se Jlm ukaže.) Stare voditelje zapuste še-le tedaj, ko postane čisto jasno, da so nesposobni za ustvarjanje. Zato je včasih Najboljši in najhitrejši način, da se jih za Pekaj časa spusti k oblasti, da pokažejo, Jaj znajo. In če se že stori taka odločitev. Je treba izvesti čim prej, tem bolje. e &e maliki ne obnesejo, se bodo kmalu Sesuli v prah v lastni nemoči. Kakor so f velikim slovesom prišli, tako bodo brez . °mpl imen tov odpravljeni. Najslabše pa delati mučence ... Ker delamo nesebično za ljudstvo in državo, nam je vseeno, kdo jima po-aga. Daj Bog, da bi jima mogli pomagati starci ali pa tisti, ki so starce izpod-Pili in jim hočejo zopet starci zasesti esta. Toda mi v to ne verujemo. Naše Velibor Jonič: Klic naše vasi Naša vas preživlja težke dni. To se je že tisočkrat povedalo, je pa tudi resnica. Vzroki za to so številni. Eden največjih je: da je naša vas prepuščena sama sebi, pa si ne zna in ne more pomagati! Mesto se zanima za vas samo tedaj, kadar hoče nakupovati njene pridelke, ali ji prodajati svoje — da kupi njene pridelke čim ceneje, svoje pa ji proda čim dražje. Sicer pa gleda mesto na vas z višine, ne pozna je in ne razume. Česar pa ne poznaš, tega ne moreš ljubiti. Česar ne ljubiš, tega ne moreš razumeti. Lepe besede zvenijo iz mesta na naslov naše vasi sam|o tedaj, kadar naj mu le-ta pokloni svoje zaupanje. Prepuščena sama sebi, se muči naša vas, da si odgovori na svoja in splošna vprašanja. V težki borbi za obstanek vas ne more izvedeti vsega, kar jo zanima. In ker ne more izvedeti vsega, jo je lahko goljufati. • Ker je bila velikokrat ogoljufana, je postala naša vas nezaupljiva in to celo napram tistim, ki so njeni resnični prijatelji. Ne more več razlikovati, kdo ji je pravi, a kdo lažni prijatelj. Zato se pogreza v nevarno cinično ravnodušje in se obrača k tistemu, kdor več da. Jasno je, da zadene prodajanje zaupanja na koncu vedno tistega, ki se prodaja. Kajti tako prihajajo zadeve ljudstva v roke nepoštenih in nesposobnih, pogosto takih, ki namenoma delajo škodo, da bi iz nje zopet zaslužili, kot je to običajno v trgovini. Vprašanje naše vasi postaja vse težje in nevarnejše. V svoji gospodarski izčrpanosti propada tudi socialno in moralno. Na vasi je vedno več takih, ki ne morejo živeti od svojega dela. Mnogi prezadolžene! odhajajo med proletarce in kot nekvalificirani delavci zmanjšujejo mezde mestnega delavstva. Ko naenkrat ostanejo brez dela, begajo od mesta do mlesta in propadajo tako telesno, kot duševno. Pojavi pijanstva iz obupa na vasi se množijo. Vedno več je ljudi, ki hodijo v cunjah. Vedno več je takih, ki so pripravljeni celo na zločin, ker ne vidijo drugega izhoda. Sovraštvo in nezaupanje napram mestu naraščata. Kmetova duša se vdaja jezi podiranja. Vas je smatrala nekdaj porod kot božji blagoslov. Rodila je otroke, ker so ji bile potrebne delovne roke. Zato je nerada dajala otroke celo v ljudske šole. Danes naša vas ne ve, kaj bi z otroci. Srečna je, da vsaj enega pošlje v mesto, da bi bila v hiši ena usta manj. Naša vas ne more razumeti, zakaj je tako. Zakaj ona nima dovolj zemlje, do-čim prehaja njena zemlja v roke nekmetov? Ne more razumeti, da za njene prebivalce ni dela, ko pa so pota in ceste okrog nje v razvalinah. Zakaj mora prodajati svojo žlahtno volno za sramotno nizko ceno — sama pa mpra za fabriško »koprivo« plačati visoko ceno? Take in druge stvari naši vasi ne gredo v pamet. Zastonj poskuša v dnevnem tisku često sumljive miselnosti dobiti odgovor. Nikjer ne vidi pravega pota, čeprav jasno vidi in občuti, da to, kar je, ni dobro. Zato izgublja vero v tiste, ki vodijo državo, v kateri često ne vidi matere, temveč mačeho. To pa je gotovo nezdrav pojav! Pri tem pojavu se mesto mora resno zamisliti že zavoljo svoje lastne bodočnosti. Posebno tisti meščani, v katerih idealizem in ljubezen do naše zemlje še nista umrla. Naše razumništvo mora postati resnično narodno, ljudsko — ali pa ga sploh ne bo. Tako pa mora biti — ne v besedah, temveč v dejanjih! V vasi, v neposrednem stiku s kmetom bo razumništvo dobilo nove stvariteljske moči in Mnogo tistega, kar smo slišali na raznih shodih, ne odgovarja zrelosti našega ljudstva. Ljudstvo se zaveda svojega položaja in vseh njegovih težav. Ravnotako pa se tudi zaveda, da ga iz vseh težkoč ne more izvleči nekoliko ljudi, kolikor tudi bi imeli sposobnosti, znanja in volje za to. Ravnotako se zaveda vse praznine obljub, ki mu z vseh strani sipajo z lepimi besedami. Pred meseci je pričakoval ves narod novih načrtov in programov, po katerih bodo vsi pritegnjeni k neumornemu delu pobude, kajti naša vas kliče pri vseh svojih resnih in nevarnih pojavih po stvariteljskem delu. Hotela bi se rešiti in navdušiti za plemenito stvar, ker hoče v nekaj in v nekoga verovati in zaupati, kajti predobro ve, da ne živi samo od kruha. Vasi je treba predvsem pokazati, kako si more pomagati iz lastne moči. Vendar to ne gre brez trajnega in sistematičnega načrta s strani države. Na vrhovih morajo najprej vedeti, kaj hočejo. Kar pa hočejo, mora biti brez sebičnosti in koristoljubja. Ni bojazni, da bi naša vas tega ne razumela. Brez potrebe je demagogija in hujskanje, ki v našem ljudstvu nima trajnih tal. Treba je pametno, pošteno in odločno prijeti za stvariteljsko delo celo tedaj, ako so za to potrebne nove žrtve. Kajti poleg vse težke gospodarske potlačenosti v naši vasi je še težja in nevarnejša duševna malodušnost. Naše ljudstvo hlepi danes po idealih, ki bi bili vredni, da jim človek posveti svoje življenje. Brez tega ni navdušenja, ki edino napravi življenje vredno življenja. Te ideale mu mora dati pošteno ljudsko in narodno razumništvo, za če-gar šolanje in izdrževanje je naše ljudstvo doprineslo večje žrtve kot katerikoli drugi narod na svetu. V to svoje pravo razumništvo upira danes svoje oči naša trpeča vas in čaka, da pristopi k delu in ji pomaga. Spoznala pa ga bo po vidnih znakih pravega ljudskega in narodnega razumništva: po plemenitosti, poštenosti, nesebičnosti, marljivosti in — po ravni, neupogljivi hrbtenici! pri izgraditvi novih temeljev nacionalnega, gospodarskega in družabnega življenja. Toda kaj, ko istočasno nihče ne pove načinov, potov in sredstev, ki naj bi prinesli to novo blagostanje. Ljudstvu pa je takoj jasno, da od vsega tega nima ničesar; kajti nihče na svetu mu ne more nekaj dati, mu pomagati, ga dvigniti in izvleči iz tega mučnega položaja — ako ono samo kot narod ne potegne in ne zasuče rokavov za svojo rešitev! Podpiraj Kaj potrebuje ljudstvo? politične, gospodarske, socijalne, kulturne in administrativne težave so take vrste, da jih lahko uspešno rešuje samo močna vlada sposobnih, odločnih, pogumnih, pravičnih in do skrajnosti poštenih, ki jim lastna korist ni nič, ljudstvo in država pa vse. In ta vprašanja se ne dajo reševati po koščkih, marveč se morejo rešiti le v celoti, ker so najtesneje spojena. S polovičarstvom se ne bo doseglo nič, kvečjemu še pokvarilo, če se še kaj da pokvariti. Pridobiti si morajo z vztrajnim, trdim delom zaupanje, vero množic, kajti le, če ga široke množice nosijo na svojih ramenih, bo njihov režim trden in njihova oblast dovolj močna, da izvede temeljne, v globino segajoče izpremembe in ustva- ri nov red za osnovni preporod vsega državnega življenja. Zato ne smemo držati križem rok in samo čakati, kdaj odpadejo z drevesa trhle veje. Med ljudstvo moramo, pa naj bo tudi še nezaupno. Ni mu zameriti, saj ima toliko slabil izkušenj. In ga morda še slabše čakajo! Povedati je treba narodu, da s polovičarstvom ne pojde. Saj se bo kmalu sam prepričal o tem. Ko pa pride do tega prepričanja, ko mu ta vera preide v kri in meso, tedaj nastopi čas »Zbora« in ustvarjanja. Dotlej pa je doba učenja, zbiranja in priprave na veliki dan. Brez borbe ni zmage! z naročnino našo borbo! Dolžnost tistih, ki obetajo rešitev, pa bi bilo nekaj popolnoma drugega. Morali bi proučiti odnošaje, da bi ustvarili nove temelje pravnega, gospodarskega in družabnega reda v naši državi, da bi napravili potrebne načrte, da bi jih razgrnili ljudstvu in se z njim sporazumeli in dogovorili. K takemu delu, katerega bi ljudstvo izbralo in sprejelo kot svojo potrebo, bi se morali pritegniti vsi, da ga skupno zmagamo in dovršimo, kot najbolje odgovarja narodnemu blagostanju. Samo z aktivnim delom ljudstva samega in s sodelovanjem njegovih najboljših in najsposobnejših sinov bo mogoče osvoboditi našo državo vseh neznosnih težkoč sedanjosti. OPOZORILO. Tovariši, ki si ne morejo ustvariti jasne slike o dogodkih v »Boju« in o gibanju »Zbor« samo iz poročil »Preloma« in ostalega tiska — naj se obračajo pismeno na uredništvo. Dalo jim bo rade volje izčrpnejša pojasnila. Vsem bralcem »Preloma«! Z današnjo številko smo ustavili pošiljanje lista vsem, ki za tekoče leto niso plačali naročnine. Kdor nam še v tem mesecu nakaže naročnino, mu na željo pošljemo tudi izostale številke, dokler nam jih ne zmanjka. Zatorej pohitite s plačilom I Uprava »Preloma» Ljubljana, Kolodvorska ul. 8 GOSPODARSTVO Par besed o zadružništvu Ustanovitelje zadružništva moramo brez dvoma prištevati med največje junake v borbi proti kapitalizmu. Predobro danes občutimo sadbve kapitalističnega gospodarstva, ki zlasti v teh hudih časih še posebno kličejo po nujnih in temeljitih spremembah gospodarskega sistema. Velikim nalogam sedanjosti bi bilo kos le dobro razvito zadružništvo, katerega voditelji bi se pač morali držati tistih smernic, ki so jih zadružništvu nakazali njegovi idealni ustanovitelji. Ako pa pogledamo in premotrimo današnje zadružništvo in nekatere voditelje zadružništva, opazimo na žalost napake, ki pravemu zadružništvu ne morejo biti v ponos, še manj pa v korist. Za danes hočem pokazati nekaj najbolj vidnih in otipljivih napak splošnega značaja. Poznam veliko konzumno zadrugo. Člani te zadruge niso postreženi nič boljše in nič ceneje, kakor pri drugih trgovcih, čeprav je zadruga davka prosta, do-čim mora trgovec plačati celo vrsto davkov. Zanimivo je, da zadruga izkazuje tako malo čistega dobička kljub visokemu prometu. To da misliti, da je režija take zadruge predraga, ali je pa kak drug škrat vmes. Če n. pr. pogledamo kako bilanco površno, vidimo, kako je lepo prirejena, številke lepo izravnane, tako da je človeku kar prijetno pri srcu. Ako se pa poglobimo v skrivnost posameznih postavk, se nam pa kar naježijo lasje, ko ugotavljamo, da bi bile tiste številke lahko mnogo drugačne in to v korist zadružnikov. Sedaj nastane vprašanje, kaj bi se moralo ukreniti. V prvi vrsti bi morali biti izvoljeni vsako leto drugi člani nadzorstva. Že pravila bi morala biti sestavljena tako, da razrešeni član nadzorstva vsaj eno leto, to je za eno poslovno dobo, ne more biti izvoljen v nadzorstvo. Vsako novo nadzorstvo bi moralo imeti dolžnost, da pregleda tudi poslovanje za nazaj ter tudi o tem poroča na občnem zboru. Ob računskem zaključku bi moralo nadzorstvo članom točno razčleniti vse posamezne postavke, kajti da je bilanca v redu, o tem ni dvoma. Zanimivo je to, zakaj je ta številka tako visoka, ona pa tako majhna. Kdor le nekoliko natančneje razmotriva naše zadružništvo, se mu vsiljuje vtis, da so iz mnogih zadrug nastala korita, ki so dostopna samo »izvoljenim« protežirancem in ki se vzdržujejo pod firmo »dela za splošni blagor«. V resnici so pa le v blagor tistim, ki imajo pri zadrugah lepe službe, prejemajo lepe sejnine itd., naivnim članom pa raz- | lagajo važnost svojega »velikega poslanstva«. Kakor pri konzumnih zadrugah, tako se je tudi pri hranilnih in posojilnih zadrugah razpaslo koritarstvo, ki nikakor ni v skladu z zadružnimi načeli in nameni. Vodstvo takih zadrug na deželi je po večini v rokah vaških veljakov, ki v zadrugi gospodarijo po mili volji, kakor jim drago. Ako primerjamo obrestno mero iz prejšnjih let s sedanjo, se je ta nekoliko znižala. Prej je bila obrestna mera za vloge 5%, za posojila 7%. Sedaj je za vloge 2V2%, za posojila 6%. Prej so zadruge delale z 2%, sedaj s 31/2%- Če so prej zadruge lahko izhajale in še imele dobiček z 2%, ne vemo, zakaj ne bi mogle sedaj? Nečuveno je to, zakaj zahtevajo sedaj več v teh hudih časih, kakor so prej? Gotovo je, da je tisti večji revež, ki si mora denar izposoditi, kakor tisti, ki ga nalaga. Zato bi bilo popolnoma dovolj, da je od vlog 2%, toda od posojil nikakor ne bi smelo biti vec kakor 4%. Treba se je zavedati, da so tisti, ki imajo vloge, od dolžnikov odvisni in nikakor ni pravično te preveč izrabljati. Naloga zadrug je, da to razmerje med upniki in dolžniki pravično urejajo brez lastnih neprimernih dobičkov. Da bi člani mogli doprinesti svoje predloge in pritožbe, je skoraj nemogoče, ker za občni zbor nikdar ne zvedo ter odbor občni zbor izvrši sam in se zopet sam izvoli za novo poslovno dobo. Le, če je kako odborniško mesto prazno, potem odbor določi, komu se bo to mesto podelilo. Izgleda pa tako, da je prvi pogoj za odborniškega kandidata, da je zopet kakšen »veljak«, pa čeprav mu je namen in cilj zadruge španska vas. Dobro se zavedamo, da je zadružništvo najvažnejši činitelj bodočnosti, ako nočemo, da nas kapitalizem popolnoma zasužnji. Zato je potrebno, da se zbudimo iz mrtvila in budno spremljamo zadružno gibanje, dobrohotno pokažemo na vse napake in svetujemo, kako jih odpraviti ter zadružništvo usposobiti za velike naloge, ki ga čakajo. Fabjančič Avgust (Rajhenburg). * Kupuj ti od mene, pa bom rad tudi jaz od tebe! Lani smo kupili od Francije za 177 milijonov 693.000 dinarjev raznega blaga, Francija pa od nas samo za 51 milijonov 437.000 dinarjev. To se mora izravnati! S primerno odločnostjo bi se to izravnanje tudi dalo doseči. Ni prav, da samo jaz kupujem od tebe, ampak kupuj tudi ti od mene, v tem se bo kazala iskrenost najinega prijateljstva. Železniški pragi iz železa. Uprava madžarskih državnih železnic v Budimpešti je za obnovo svojih železnic naročila 500.000 železnih pragov. Prvo kvoto 150.000 komadov je že prevzela. Cena odgovarja kot za hrastove prage! Opaža se, da železo povsod izpodriva les! Koliko je do danes stalo Društvo narodov. Po podatkih tajništva znašajo stroški od ustanovitve do danes 6 milijard dinarjev. POMENKI RAZLIKA. »Oče, ali si ti državnik ali politik?« »Kaj pa te to zanima, sinko? No, pa če že hočeš vedeti, jaz sem predvsem politik.« »Kakšna pa je razlika med njima?« »To je tako: državnik želi nekaj napraviti za državo, politik pa želi, da država nekaj napravi zanj ...« IZ RUDARSKIH REVIRJEV. V šoli: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. V skupini: sovraži svojega bližnjega, kakor ljubiš samega sebe, proglasi gospodarski bojkot nad svojim tovarišem, ki se ti ne podredi, izključi revizorje, če ti je revizija neprijetna, posebno pa prepreči vsako revizijo svojega »demokratičnega« postopanja, na katerem bi ti zavidal tudi Stalin, Hitler, Mussolini in cela španska inkvizicija. NEHVALEŽNOST - PLAČILO SVETA. Gašpar Mihi: »Berem, berem in ne morem verjeti svojim očem. Ali se meni meša, ali pa je gospode, ki ta-le časopis izdajajo, napadla tista bolezen starcev, ki je zanjo značilna popolna pozabljivost.« Miha: »Kaj pa je takega,« Gašpar: »V „Narodnem kozarcu“ že več dni napadajo JNS, da je to bila najslabša stranka, ki je zakrivila vse zlo zadnjih let v naši državi. Jaz pa sem mislil, da so gospodje tudi bili v JNS in igrali v njej in z njeno pomočjo prve vloge v javnem življenju. Zdi se mi celo, da so tudi mene in tebe nagovarjali, da vstopiva v JNS, ker se samo s to neumrljivo stranko da kaj uspešnega in trajnega doseči v državi... Zdaj pa res ne vem, ali se mi meša ali kaj?« Miha: »Ne meša se ti, Gašpar, ne! Tudi gospodje niso oboleli, ampak — nehvaležnost je plačilo sveta!« ČLOVEK Z BOBNI. Behacelj piše okrožnico: »Bolničar« si je zagotovil izbornega časnikarja, da mu bo poslej urednik. Ahacelj (pride vprašati): »Kdo pa je ta mož?« Behacelj: »To je znameniti „človek z bobni“!« Ahacelj: »Ali je to tisti, ki je bil že pri vseh slovenskih časopisih?« Behacelj: »Tisti je! Pa kaj zato? Ima vsaj skušnje s časopisi!« Ahacelj: »Hm! Časopisi pa z njim!« Uudle zahtevalo svobodo, svoboda pa ljudi! NAŠ DELAVEC Ivan Mar jek: Delavstvo In družabni red (Nadaljevanje.) Dotičuiku povem, da naj se v življenje družbe malo bolj poglobi in bo prišel do prepričanj'a, da se na svetu tako resnično dogaja, odkar ljudje žive. Ne samo v pračasih, tudi v sedanji družbi, ko se je človek individualno osvobodjl, ne more živeti izven družbe. Kakor kmet ne obdelava polja samo zase, da obrtnik ne proizvaja produktov zase, da zdravnik ni študiral medicine zase itd., torej da nikdo ne dela ali producira samo za sebe, vidimo, da se vse izvršuje in dogaja v potrebi in v medsebojni vzajemnosti človeške družbe. Tu se nam pa odpro tista vrata, skozi katera lahko pogledamo, kje je možnost tolikokrat imenovanega izkoriščanja. Vsa krivica obstoja v tem, da se v družbi ne izvršuje pravična zamenjava nekega izvršenega produkta, katerega pa producent ne rabi zase, temveč zamenja za drugi produkt, katerega sam ne more in ne zna izgotoviti, mu je pa za življenjski obstoj neobhodno potreben. Zatorej posredovalec med konzumom in produktom že vpliva na faktično vrednoto produkta, ker išče za posredovanje in seveda tudi za riziko gotov zaslužek. Takemu posredovanju pravimo trgovina. To posredovanje je pa nujno potrebno v družbi vsled hitre zamenjave v obliki nekakih izkaznic za že izgotovljeno delo, za izmenjavo drugega izgotovljenega dela, in tem »izkaznicam« pravimo denar. Vse to kroženje, izmenjavanje itd. je sicer poglavje zase in ga bomo skušali še razmotrivati, za sedaj pa poglejmo le to, v kolikor je delavstvo najbolj prizadeto. Kar delavec za življenje rabi, izvzem-ši zrak in solnčno svetlobo, (ki še ni obdavčena), vse to mora kupiti. Alko hoče kupiti, mora imeti denar. Tega pa lahko dobi, le ako kaj naredi, torej zasluži. Ako dobi pravično plačo, lahko kupi vse, kar za življenje potrebuje. Torej zamenja svoje delo za drugo delo. V tem primeru bi rekli, da ima eksistenčni minimum, to je: ima vse, kar rabi, in mu tudi nič ne ostane. Seveda to delo ne sme prenehati; ako le en dan ne zasluži, si mora zato potrošek razdeliti tako, da krije pri-manjikljaj. Mora si torej pri normalni porabi nekaj odtrgati. V kakšnem položaju pa je, ako mu za dalj časa odpade zaslužek, si lahko mislimo. Nakup potrebščin mu je nemogoč, torej strada. Na ta način odpade konzument, trgovec ne proda in s tem tudi ne zasluži. Odpadejo ali se zmanjšajo trgovčeva naročila in s tem nastane tudi nekje zastoj. S tem se pa neprodano blago nekje nakopiči, nastanejo polni magacini, omare pa prazne. Vsemu temu pa pravimo kriza. V tej priprosti prispodobi lahko vidimo tudi to, da trgovec z zmanjšanjem konzuma reducira tudi nameščenstvo, istotako odpade delo prevoza, nakladanja itd. Veča se torej brezposelnost in zmanjšuje krog konzumentov. Eno gorje rodi drugo. Delavec pa vkljub polnim zalogam različnega blaga strada, je bos in nag in to le vsled neracijonelne razdelitve dobrin med družbo. Kaj pomaga delavcu, ako stane 1 kg mesa 12 Din, ako ga ne more kupiti, če bi stal tudi 5 Din. Kakor ima vsaka slaba stran tudi dobro, tako je tudi brezposelnost rodila v družbi popolnoma drugo mnenje, kakor pa je prevladovalo v pridobitnih krajih prej, ko je še ni bilo. Vsej draginji je bilo le delavstvo s svojimi plačami krivo. Vse vprek je delalo le delavca odgovornega, češ da izkorišča, štrajka, da noče ubogati in delati. Res je, da je delavec kolikor toliko lahko shajal, res je pa tudi, da je trgovina, obrt in kmetijstvo tudi lahko izhajalo, se razvijalo in ni bilo takozvane krize. Kar je delavec zaslužil, je tudi takoj oddal naprej. Danes pa so slepci spregledali in vidijo, da 'je le mezdnik tisti, potom katerega kroži denar in ki daje zaslužka prav vsem obrtim. To je pa tudi dalo povod, da se skuša brezposelnost vsaj omejiti. Ako ni dela, ne zasluži tudi obrtnik in ž njim tudi ne delavec. Ako ni zaslužka, ni denarja, ako ni denarja ni naročnikov in ne konzumenta, ako ni konzuma, ni trgovine in ž njo v zvezi naročil, ni dela in tako smo prišli tja, kjer smo pričeli. Drugače tudi biti ne more, ker je družba kot celota podobna človeku. Ako mu boleha en ud, trpi celo telo. Da se obvaruje družba popolne propasti, je skrajni čas, da se tudi pri nas uvede in uzakoni moderno socialno zavarovanje. Imamo že nekatera zavarovanja, ki pa niso splošna in ne popolna. Izmed vseh zavarovanj ima država za svoje uslužbence še najbolje urejeno zavarovanje. Vendar pa tudi tu ni vse v duhu pravilnosti. Dve točki sta, katerih bi jaz ne podpisal, namreč starostna in službena doba, in visokost pokojnin. Vzemimo drž. uradnika, ki v aktivni službi zasluži veliko plačo in to stalno, v pokoju pa dobiva tudi visoko pokojnino. Od delavca z nerednim zaslužkom se zahteva, da mora od male plače za starost sam prihraniti, zakaj se od uradnika z redno in visoko plačo ne zahteva isto. Nadalje poznam vpokojenca, ki se je ravno v pokoju gospodarsko podprl, ker izvršuje privatno službo in dobiva še pokojnino. Kaj je potrebno, da dobi pokojnino tisti, ki ima službo, tako službo, da bi je bil vesel marsikateri brezposelni družinski oče. Pokojnina naj bo za res pokoja potrebne, in to tudi zadostna, nikdar pa se ne sme smatrati kot nagrada za gotovo število let izvršujoče službe. Kdo je bil ta modrijan, da je ločil državno služabništvo od privatnega glede socijalnega starostnega zavarovanja, ne vem. Komu pa faktično služi vse privatno delavstvo z njih službodajalci vred drugemu kot državi? Saj vendar ni privatno gospodarstvo izvendržavni faktor. Ali ne nosi ravno vse privatno gospodarstvo stroške državnih, banovinskih in občinskih potreb s prispevki v obliki raznih davščin in drugih dajatev, iz katerih se tudi plače za državno nameščenstvo krijejo? Kje in zakaj potem ta razlika, res ne morem zapopasti. Pa bo kdo rekel, da vsem državnim nameščencem odtrgujejo v pokojninski sklad. Dobro! Popolnoma pravilno. Potem pa dajte tudi privatnemu name-ščencu-delavcu po 10 Din na uro in mu odtrgajte v pok. sklad po 3 Din na uro, ako je življenjski standart tak, da bo z 7 Din na uro lahko živel. Pri delavcu ne igra prav ao-bene vloge, koliko zasluži; njemu je le za to, da se človeku primerno lahko preživlja. Socijalna zakonodaja torej ne sme ustvarjati prav nikakih izjem. Ako je starostno zavarovanje za ene kot potrebno priznano, mora biti za druge tudi. niiiiniiniiiiiimiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiinmiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiminimiiH. Širite »Prelom«! llllllllllliniHmimiiiiumimiiiiumiimmiiiiilliikllliimimilDliilmmliiiiiiiillüuiHiillllilllll Dopisi »DEMOKRACIJA« IN IZKLJUČEVALCI. »Trbovlje, 21. V. 1935. Gospod Grobeljšek Simon, poduradnik Trbovlje. Na seji z dne 17. V. 1935 je bilo sklenjeno da se Vas odstavi od pregledovalcev računov, ter smo imenovali za to druge. Sporočili Vam to nismo popreje, iz razlogov, ker ste se izjavili da bodete predčlanskim sestankom pregledali blagajno, tam poročali, nazadnje napravili kraval, in potem odstopili. — Čakali smo na Vašo revizijo, in ker niste do članskega sestanka izvršili napovedano revizijo in kraval. Vas tem potom obveščamo, da niste za danes napovedano revizijo, več upravičeni! — Toliko v cenjeno vednost! Za »Zvezo bojevnikov — skup. Trbovlje Ratej, t. č. predsednik. Zupanc, t. č. tajnik.« Podoben odlok v enako »odlični« slovenščini je dobil tudi tov. Vilibald Toman, ki je za skupščinske volitve kandidiral na listi tov. Ljotiča. Njemu so gospodje dodali še pristavek, da je izključen iz skupine. Srčkano pri celi stvari je, da so gospodje, ki izdajajo take odloke, bili še do nedavna najvnetejši poborniki »demokracije« v »Boju« in so zahtevali, da se mora iz pravil takoj črtati »fašistični* paragraf glede izključevanja. Ko pa so prišli z drugimi vred na nepravilen način do oblasti v »Boju«, so se tistega paragrafa takoj poslužili proti ustanoviteljem »Boja« in častnim članom trbovelj' ske skupine. To pa jim ni zadostovalo-Brž so izključili še nekatere domače člane iz skupine bojevnikov Trbovlje. Značilno je, da so izključili samo tiste, ki so nastopili za opozicijsko listo tov. Ljotiča- Jasno je, da so vse te »izključitve* neveljavne. Najbolj pikantno pa je, da sedaj kratkomalo odstavljajo člane n« zorstva. Prvič se moramo vprašati, zakaj to delajo. Drugič pa ve vsakdo, ki se j® količkaj spozna na društveni zakon, je naravnost smešno — in ne le fašist^ no — da upravni odbor »odstavlja« Pre glednike računov (!) in imenuje (!) ^ njihovo mesto druge, ko to more štor1 ^ le občni zbor članstva. Tako početje Je očitnem nasprotju z zakonom in s p°s nimi navadami ter seveda neveljavno- BIZELJSKO. Tisti ponedeljek po velikem »hecu«, kakor pravijo, so hodili po naših vaseh sami neznani ljudje. Vsi so bili prefarbani in preštrihani. Pa saj ni čuda. Boljši in preudarni ljudje so si dali narediti nove obleke, drugi naši patent JNSarji pa so kar stare suknje obrnili. Največja zmešnjava pa je nastala že pred majem, v aprilu. Takrat ti je bil halo, razni sestanki, resolucije, pritožbe, podpisi, poti v Beograd, pa vse ni nič pomagalo. Suknje so se začele obračati kar med potjo in to vkljub vsem protestom. Seveda, če kak šef pljune v skledo, pri kateri sedijo še pošteni in dobro misleči možje, kaj mislite, ali bodo še ti očaki potem ostali pri skledi? Mislim da ne! Pri nas pa so ostali, še celo sami so pomagali pljuvati. So pri nas ljudje, ki vsakemu curku nastavijo svoja usta, čeravno smrdi po nekdanjem punkta-štvu, glavno je, da svoj politično zafurani voz vzdrže nekaj časa še pokonci, da ne zdrvi v prepad. Pa ti ljudje, ki so pred nekaj časa napadali svoje nasprotnike s punktaši, sedijo danes v istem gnezdu, ki so ga sami oblatili in onesnažili. Pa kaj hočemo, sila kola lomi, v prihodnje bodo pač poizkušali si ogreti svoj lonec pri drugem ognju. Živili naši naprednjaki s klerikalnimi suknjami, prihodnjič pa več! — Smerke Franjo. RAJHENBURG. Te dni nam je prišla v roke prva štev. lista »Ljudski glas«. List se nam zdi prazen in dolgočasen. Iz podpisnikov, ki so ga izdali, ne moremo sklepati na kaj resnega. Mi bojevniki bomo ostali zvesti »Prelomu ter odklanjamo »Ljudski glas«. VADLANJE ZA MEDVEDOVO KOŽO. Neka skupina ali bolje rečeno, lovska bratovščina, ki ima do prihodnje licitacije, vsaj v naših domačih loviščih še ves lov v zakupu, je mnenja, da je najpripravnejše, ako se nastavijo zanjke, »poštupane« s sladkorjem in potresene s suhimi hruškami. Potem, ko bodo te zanjke povsod nameščene, pa se napravi brakada z vsemi oskrbno dresiranimi in preizkušenimi gonjači. V ozadju celega lovskega pogona pa bodo stali vsi vodilni in preizkušeni lovci z nabitimi puškami in ni vrag, da bi se kosmatinec ne vjel. Le pomislite, dragi čitatelji, koliko zadovoljstvo bo povsod, kjer je ta medved pričel hoditi v deteljo, koliko pa bo veselje vseh sodelujočih lovskih organov, se pa ne da popisati, če pomislimo, kako se bodo psi veselili drobovine, gonjači Medvedje pečenke, prav posebno pa se bode Moška oblačila po meri in izgotovljena, v veliki meri — najcenejše pri Jos. Kojina, Ljubljana. veselila najvišja gospoda te odlične lovske bratovščine z medvedovo kožo kot dragoceno lovsko trofejo. Skoro ne morem dvomiti o tem, da bo oni dan, ki ni več daleč, velikansko ljudsko slavje, kajti z uničenjem tega nevarnega kosmatinca bo odrešena cela šentflo-rijanska dolina. Res je sicer, da je kosmatinec zelo dobrohotna zver in se pozimi zadovoljuje s sladkimi koreninicami, znano pa mi je, da se zna poleti previdno skrivati v bližini svojega brloga in, če ga kdo v njegovem miru le preveč nadleguje, tedaj ga brez usmiljenja napade in ga objame v svoje silne šape, iz katerih ni več rešitve, pa četudi pri taki borbi sam pogine. Koncem koncev bi si pa dovolil lovsko bratovščino opozoriti na zaščitni zakon o Novi poslanci po stanovih. »Dom« (Križevci) piše: »V novi skupščini je 72 advokatov in 43 kmetov, in sicer z liste B. Jevtiča 53 advokatov in 24 kmetov, z liste dr. Mačka pa 19 advokatov in 19 kmetov. — Torej 72 advokatov napram 43 kmetom! — Blagor nam! Ostali poslanci so po poklicu zdravniki, državni vpokojenci, industrijci, duhovniki, trgovci in ostala gospoda raznih poklicev. Poslanci, izvoljeni na listi g. predsednika vlade Boška Jevtiča, so ustanovili svoj klub. Za predsednika kluba je izvoljen g. Jevtič. Oglašujte v »Prelomu«! Reforme v Poljski. Poljska republika je po smrti svojega odličnega voditelja maršala Pilsudskega, katerega s ponosom imenuje poljski narod »bojevnika vseh bojevnikov«, odločno pristopila k novi ureditvi svojega narodnega predstavništva, t. j. senata in parlamenta — vse v duhu rodoljubnih stremljenj pokojnega slavnega maršala. Te reforme so dalekosežne, odločne in zelo poučne. Tako poroča Agencija Avala iz Varšave o novem poljskem volilnem zakonu, ki se pripravlja: medvedu brlogarju, katerega neutemeljeno zasledovanje je tudi poklicnim lovcem strogo in pod »kaznijo« zabranjeno; zato bi vam, dragi nedeljski lovci, priporočal, da se raje držite zajcev, jerebic in eventualno še divjih petelinov, kajti vaše skrbno pripravljene zanjke v obliki dobro ali slabo nastavljenih (gospodar, društev) ne bodo zamogle kosmatinca ujeti, ker že do sedaj ste ga prehudo vznemirjali. Postal je previdnejši in samo nekoliko tiho momlja in se dobrohotno umika v svoj brlog. Toda, če boste to svoje početje nadaljevali z dosedanjimi sredstvi in metodami, ne smete mu vzeti v zlo, če se bo, boječ se za svoje mladiče, postavil odločno in energično v bran. Vedite potem, da vas lovski čuvaj in divji lovci ne bodo mogli zadosti braniti. »Nova volilna zakona izhajata s stališča, da je treba v bodoče preprečiti prevelik vpliv političnih strank na volitve poslancev. Zaradi tega v bodoče nobena politična stranka kot taka ne bo mogla postaviti svojih kandidatov za volitve v Sejm (parlament). Vrh tega bo imel senat, ki je bil dosedaj samo nekaka druga poslanska zbornica, povsem drugačno sestavo. Senat bo v resnici gornji dom narodnega predstavništva z mnogo večjimi pravicami od Sejma. V bodoče bo Sejm izvoljen na podlagi splošnih volitev, člane senata pa bodo imenovali predsednik republike in posebni volilni kolegiji, to je posebni volilni zbori. Po načrtu novih volilnih zakonov ohranijo ženske volilno pravico, vendar je povišana starost, ki daje pravico do glasovanja. Aktivna volilna pravica za Sejm se prične s 24. letom, pasivna pa s 30. Senatnih volitev se lahko udeleže samo volilci, ki so prekoračili 30. leto. Za senatorje je potrebna starost nad 40 let. Načrti vladnega bloka bodo prodrli v celoti. Po novih zakonih bo Sejm štel v bodoče 208 poslancev. Do sedaj jih je bilo 444. Kandidate za Sejm bodo postavljali posebni volilni zbori za posamezne volilne okraje, ki jih bo 104. Vsak okraj bo volil 2 poslanca. Zakonski načrt o volitvah senatorjev določa število senatorjev na 96. Dosedaj jih je bilo 111. Predsednik republike imenuje tretjino, 64 pa jih bodo volili v posebnih volilnih odborih po vojvodinah. Kandidirati bodo smele samo osebe z zaslugami za domovino, osebe, ki se odlikujejo s svojo izobrazbo ali ki po splošnem prepričanju uživajo zaupanje ljudstva.« Kaj se je v zadnjem času zgodilo v Ameriki. Predsednik Roosevelt je ob nastopu svoje visoke funkcije dobil amerikansko gospodarstvo v velikih težavah. Brezposelnost je grozila zasekati državi grozne rane. Da bi poživil gospodarsko delavnost, je vpeljal s svojimi prijatelji in sodelavci, zbranimi v ta-kozvanem »možganskem trustu«, tako zvano NRA. Ta kratica pomeni: akcijo za rešitev gospodarstva. Seveda je mogel Roosevelt kaj doseči le, ako je po nekem gotovem načrtu, torej deloma diktatorsko posegal v komplicirano kolesje amerikanskega gospodarstva. Seveda je prišlo pogostokrat do tega, da sta stari in novi svet nemilo trčila drug ob drugega. Toda Roosevelt, ki je hotel izravnati prepad med sebičnim kapitalom in med delavstvom, ki se je pogrezalo v vedno večjo bedo, je vztrajno stopal po poti svojega so-cialno-gospodarskega sistema. Pred kratkim pa se je zoper njega in zoper NRA izrekel vrhovni sodni svet, opiraje se na zakone iz srede prejšnjega stoletja, češ, da je njegovo početje zoper ustavo. Ta odločtiev je izpočet-ka malone sprožila velike nemire po vsej industrijski Ameriki. Toda Roosevelt, ki se vendar naslanja na ameriške množice, se ni dal prestrašiti, marveč je ostal neomajno na svoji poti in videti je celo, da bo začel borbo z vrhovnim sodnim svetom, kar bi utegnilo privesti do poraza taistega. Ta borba je zelo zanimiva in ji z največjo napetostjo slede po vsem svetu. Posledice te odločitve vrhovnega sodnega sveta so se že pokazale. Padle so mezde in podaljšal se je delovni čas. To je izzvalo med delavstvom silno razburjenje. Zlasti se čuti prizadeto delavstvo Kalifornije, ki organizira generalni štrajk vseh pristaniških delavcev. Podjetniki so izjavili, videč, kakšna nevarnost preti, da se bodo držali še nadalje odločitev NRA. Na ta način bo Ameriki morda prihranjenih mnogo grenkih dni. Kriza francoskega franka — kriza francoske vlade. Radi padanja francoskega franka in milijardnega izvoza zlata v inozemstvo je bivši predsednik vlade Flandin zahteval posebna pooblastila diktatorskega značaja, češ, da drugače ne bo mogoče doseči finančnega ozdravljenja. Toda parlament je odklonil ta pooblastila s 352 proti 202 glasovom. Zato je Flandin odstopil. Sestava vlade je bila poverjena Fernandu Bouissonu, predsedniku poslanske zbornice. Le-ta je v manj kot 24 urah sestavil novo ministrstvo, ki ima Botri in boterce! Ne pozabite in gotovo obiščite tvrdko p - f , F. M. SCHMITT Pred škofijo 2 — LJUBLJANA — Lingarjeva ul. 4 Presenečeni boste nad veliko izbiro in nizkimi cenami birmanskih daril! Ogled blaga in cen je brezobvezen! Doma in na tujem Vinko Gaberški: 1914-1918 (Nadaljevanje.) Prej sem omenil, da v okolici Cessalta ni bilo ne psov ne mačk. Pse so naši vojščaki svobodno pobijali in si jih pripravljali kot dodatek k nezadostni menaži. Mačka pa se drži bolj doma in često je bilo treba zvijače, da so jo izvabili in pehnili v nesrečo. Tako je odšla nekoč deputacija v neko hišo, kjer so imeli za medle razmere še dovolj njenega mačka. Dopovedali so gospodinji z znaki in kretnjami, da ima gospod general Pri diviziji v stanovanju strašno mnogo miši. S'gnor, general, eccellenza, commandante, di-rision, pa maček in miši... No, seveda, žen-ski se je zdela zveza nekam čudna, pa vendar. Dala je mačka, ki ga ni videla nikoli več. Glad je bil v zasedenih krajih tolik, da je civilno prebivalstvo klalo svoje zadnje krave mlekarice, da bi se preživilo. Med Cessal-b*m in Ceggio je stala kočica, kjer je imel Italijan mesarijo. Prodajal je govedino po tri d'0 štiri krone, potem pa tudi po šest, osem ja deset kron ali okupacijskih lir. Tam so kupovali tudi naši ljudje, dasi je bilo kupo-Vaaje njim, prodajanje pa Italijanu prepo-Vedano. Nekega dne je pa začutil tudi go-sPod Sivy glad. Mož menda ni bil posebno Poljubljen, zato so lastni ljudje sklenili, da 111,1 zagodejo. Sestavili «o akcijski odbor, ki je iskal in-cresentov za pečenko. Lačnih ljudi vse pol-Po. denarja pa tudi ni ravno manjkalo. Zbrali s° lire za govedino, kupili je pa niso, ampak rablji so prijeli spečega psa in so ga zada-k da še jeknil ni. Tako so pravili pozneje. ? °sPod Sivy je bil s faširano pečenko ne-unsko zadovoljen; polenta je kar plavala j. ^ušči. Bil je tako srečen, da je kuharju ob-P1!, da ga o prvi priložnosti pod kako biL*VeZ° naPravl za frajtarja. Zadovoljni so 1 i tudi vsi drugi in