Leto 1889 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos VI. Izdan in razposlan dne 20. februvarja 1889. 33. Ukaz ministra za poljedelstvo od 11. februvarja 1889, ° državnih preskušnjah za gozdarje, in pa za gozdopazno in tehnično pomočno osobje. » , Oddelek I Držama preskusnja za gozdarje. §• 1. , Da bode pripuščen k preskušnji, ima kandidat ^kazati, da je: V a) opravil obe teoretični državni preskušnji za uk gozdarstva na visoki šoli za zemlje-delstvo; ali b) da je uk gozdarstva na visoki šoli za gozdarstvo dovršil kot reden ali izreden poslušalec in da je z dovoljnim uspehom opravil napredovalne preskušnje iz onih strok, ki jih mora poslušali, kdor hoče podvreči se teoretičnima državnima preskušnjama; ali c) da je — dovršivši popred najmanj štiri razrede kakega gimnazija, kake realke ali realnega gimnazija — z dobrim uspehom dovršil katero izmed gozdarskih učilišč v Beli, Sovinci (Eulenberg) ali Levovu, in pa da je dopolnil 22. leto svoje dobe, ali V da je dovršil višji gimnazij ali višjo realko. 2. V slučajih pod 1 a) ima izkazati dveletno, v slučajih pod b) in c) triletno, naposled v slučaji pod d) petletno praktično uporabo v državnih ali zasobnih (privatnih) gozdih ali v gozdno-tehnični službi pri politični upravi, po tem ko je dovršil visoko šolo, gozdarsko učilišče ali srednjo šolo. §• 2. Med praktiko (§. 1, št. 2) naj si kandidat dve leti piše dnevne zapiske (dnevnik) o svoji uporabi in o lastnih nazorih in opazbah v gozdarski stroki, ki se mu v tem podadö. §• 3. Prošnje za pripuščenje k preskušnji morajo se zadnji čas do 31. dne julija tistega leta, v katerem kdo hoče storiti preskušnjo, vpodati pri onem političnem deželnem oblast vu, katero je po kandidatovem stanovališči pristojno. Vsak kandidat naj priloži svoji prošnji: krstni ali rojstveni list, kratek začrt o svojem dozdanjem življenji, svedočbe o omiki podlogo dajoči, ki se zahteva v §. 1, pod a) do d), svedočbe o praktični uporabi in dnevne zapiske. §• 4. Deželno oblastvo naj prošnje predloži mini-sterstvu za poljedelstvo, katero razloča o pripuščenji k preskušnji. Zapovedana praktika sme se dokončati tudi po roku za vpologo prošenj, a mora biti vsekakor dokončana pred rokom postavljenim za preskušnjo ter izkazana preskuševalni komisiji. Osobe, ki so bile obsojene zarad hudodelstva ali zarad prestopka tatvine ali ponezveščenja, udeležbe pri njih ali prevare (goljufije) ali zarad pre-greškov, odnosno prestopkov, navedenih v §. 1 zakona od 28. maja 1881 (Drž. zak. št. 47) ali v §. 1 zakona od 25. maja 1883 (Drž. zak. št. 78), ne pripuščajo se k preskušnji, dokler teče v zakonu od 15. novembra 1867 (Drž. zak. št. 131), ustanovljeni čas. §. 5. Preskušnja biva vsako leto pri političnih deželnih oblastvih. Praviloma naj vsak kandidat opravi preskušnjo pri onem deželnem oblastvu, pri katerem mu je po §. 3 vpoložiti prošnjo za pripuščenje k preskušnji. A če se je vendar takö pri nekem deželnem oblastvu za preskušnjo oglasilo manj nego deset kandidatov, sme ministerstvo za poljedelstvo te kandidate od-kazati v preskušnjo kateremu drugemu deželnemu oblastvu. §. 6. Preskuševalna komisija sestoji iz prvosednika, za katerega službuje deželni gozdni nadzornik, če ministerstvo za poljedelstvo ne ukrene drugače, in iz treh gozdnih tehnikov kot preskuševalnih komisarjev, katere vsako leto določi ministerstvo poljedelstva in to po enega za vsako skupino predmetov preskušnje. To ministerstvo določi ob enem enega izmed preskuševalnih komisarjev kot nastopnikn prvosedniku in poleg tega še enega nastopnika, ki bode preskuševal namesto preskuševalnega komisarja, ki bi prevzel prvosedstvo, ali sploh namesto kakega zadržanega preskuševalnega komisarja. §• 7. Politično deželno ohlastvo naj preskuševalno komisijo o pravem času sklicuje, t. j. takö, da se njenim lidom omogoči, vpogledati dnevne zapiske kandidatov, še predno se začne pismena preskušnja. Nastopnike za preskuševalne komisarje (§. 6) pokli-cevati je samo, kadar je in dokler je potreba. §• 8. Prvosednik ravnâ (vodi) vso preskušnjo; on ima pravico, dajati vprašanja iz vseh predmetov preskušnje ter sodeluje pri klasifikaciji po določilih §“ 16. Vsak komisar preskušuje samo iz one skupine predmetov, za katero je bil pozvan v komisijo. Prvosednik ali kateri preskuševalni komisar, ako bi bil s kandidatom v rodu ali svaštvu, ne sme sodelovati pri preskuševanji tega kandidata. §• 9. Preskušnja se povsod začenja v prvi torek meseca oktobra ob 9 dopoldne. Prva dva dneva sta določena za pismeno preskušnjo; na to prihaja praviloma preskušnja v gozdu in naposled ustna preskušnja v zaprtem prostoru. Ali prvosednik sme z ozirom na vreme ukazati, da imej preskušnja v gozdu mesto tudi po ustni preskušnji ali med to preskušnjo, katera se prekine. Dan pred pismeno preskušnjo dolžni so kandidati prvosedniku po primernem načinu izkazati, kdo kateri je, po tem v slučaji §a 4, odstavka 2, da so dokončali zapovedano praktiko, in pa, da so položili preskusnino (odredbino za preskušnjo), ali da so je oproščeni (§. 23), ter preoddati kolek za svedočbo po propisu. §. 10. Tako pri pismeni, kakor pri ustni preskušnji naj se vprašanja, primerno pazčč na stroke podlogo dajoče, pretežno držč praktične meri ter imajo na oku v prvi vrsti in predstveno naloge takšnega gozdarja, katerega poglavitno delo je, da vodi gospodarstvo. §• H- Predmeti preskušnje so: Skupina I. a) Gozdoreja, takö v svojih prirodoznanstvenih osnovah, kakor tudi v uporabi na različne konkretne slučaje; b) gozdni užitek, obsezajoč času primerno in pravšno pobiranje (spravljanje), obdelovanje ali predelovanje gozdnih pridelkov (gozdovna tehnologija in obrtnost), njih prevažanje, hranjenje in prodajanje; c) občna podloga najnavadnejših službenih pro-pisov za gozdarsko in čuvajsko osobje.intakö tudi za delavce v pravorednem gozdarstvu. Skupina II. d) merjenje in itiapovanje gozdnega zemljišča; e) drvomerstvo (lesomerstvo) ; f) uredba gozdarske delovršbe in preračun gozdne vrednosti; g) projektovanje in izvajanje gozdarskih stavbin, kolikorjihje treba v navadnemgospodarstvu, zlasti v gozdarstvu merečem na užitek. Skupina III. h) obrana gozdov in lova tako z gospodarstve-nega, kakor s policijskega stališča; zakoniti propisi za deželo, v kateri kandidat stanuje, veljajoči gledé gozdov, lova in gozdopazbe, dalje zasobno pravo v oziru na ohrano lastnine in posesti v uporabi na prostejše slučaje, ki se v praktiki češče primerjajo; i) reja in varstvo divjačine, lovstvo. §• 12. Za pismeno preskušnjo pošilja ministerstvo poljedelstva pod pečatom na vsak dan preskušnje po tri vprašanja, ki jih je dotični dan preskušnje nepo-srednje pred začetkom preskušnje (§. 9) v pričo kandidatov odpečatiti. Od teh šestih vprašanj tičeta se po dve ene izmed skupin povedanih v §. 11. Kandidati ne smejo se služiti drugih znanstvenih pomočkov razven onih pomočnih razpredelnic in zakonov, katere jim komisija dâ na razpolog ali dopusti porabiti. Med pismeno preskušnjo morata dva Preskuševalna komisarja ves čas strogo paziti na kandidate. Čim je kateri kandidat napisal odgovor na eno vprašanje, naj preoddâ komisiji ves dotični zdelek (koncept in čist prepis, ako ga je napravil). Pismena preskušnja traja vsak dan deset ur najdalje. Ko poteče ustanovljeni čas, treba je kandidatom odvzeti njihove še ne dokončane zdelke. Tisti kandidati, kateri so odgovor na vsa vpra-^auja oddali, predno doteče za preskušnjo postavljeni ^as, morajo iz preskuševalnice oditi. Zdelke vsakega kandidata naj pričujoči presku-Üßvalni komisarji sešijejo in sè svojim pečatom tako Zapečatijo, da ne bode moči -— ne pokvarivši niti pečata — posamnih listov ni odvzeti ni dodati. §• 13. pismeni preskušnji naj preskuševalni prvosednik začn<5 zdelke pregledovati i pregled kolikor se dâ hitro dokončati. §• H. Preskušnja v gozdu imej mesto v prostoru, ka-re6a prvosednik določi, ter naj za vse kandidate ne traja čez en dan. V ti preskušnji je sosebno izvedeti od kandidatov, poznajo li gozdno rastlinje in njegove posebine, so li sposobni presojati razmere stajališča in rastočega lesovja, znajo li ročno razreševati naloge o zareji lesovja in sajenk, o odbiranji drevja za posek, o hranjenji drv in lesa, o pripravljanji za delanje poti in cenjenji (taksaciji) gozdov, naposled, koliko so komu znane za gozd in lov znamenite živali. §• 15. Ustna preskušnja v zaprtem prostoru naj ne traja dalje nego po osem ur na dan. Ta preskušnja je javna. Kandidate je preskuševati po abecednem redu in iz vsakega v §. 11 navedenih predmetov. Čas preskušnje iznaša za vsakega kandidata po dve uri največ. Preskušujejo se po redu skupin, kakor je povedan v §. 11. §. 16. Po dokončani preskušnji naj komisarji ppsve-tujejo se in glasujejo o ocenilu, katero dado vsakemu kandidatu po posledku pismene in ustne preskušnje iz vsakega predmeta, a njihova dolžnost je že pri pismeni in pri ustni preskušnji narejati si potrebne zabeležke o tem, kar je vsak kandidat pokazal, da zna. Kandidat dobode ono ocenilo, za katero so govorili vsi komisarji ali vsaj dva izmed njih. Ako so glasovi takö razdeljeni, da ta večina glasov ne pride na dan, tedaj glasuje tudi prvosednik ter prejme kandidat po tem tisto ocenilo, na katero je pristal prvosednik. Ocenilo se nareja za vsak predmet po jednicah, kakor kaže naslednja razpredelnica: Ocenilo za predmete v §. 11 a. 1 i. j c. d. e. f■ g. 1 h. 1 i. nedovoljno = 0 0 0 0. 0 0 0 0 0 1 dovoljno — 2 j 2 1 2 2 2 1 dobro = 4 4 2 4 4 4 2 4 2 prav dobro — . 6 i 6 3 6 6 6 3 6 3 Kandidati, ki niso v nobenem predmetu ocenjeni z ničlo, dobé razred „dovoljno“, če niso dosegli čez 25 jednic; a če so dosegli 26 do 35 jednic vštevši, dobé razred „dobro“, a če so dosegli več nego 35 jednic, „prav dobro“. §• 17. Ima li se kateri kandidat, ki ni dosegel dovolj-nega uspeha, pripustiti k ponovi preskušnje, o tem naj komisija ukreplje po naslednjih načelih: 1. Kadar kandidat samo iz enega predmeta ni zadovoljil, pripustiti ga je, da ponovi preskušnjo gledé tega predmeta. A pri tem je po večini glasov in pri razdeljenih glasovih z določilnim glasom prvosednika ukreniti, ima li se ponova na ustno preskušnjo iz onega predmeta omejiti, ali pa tudi na pismeno preskušnjo iz dotične skupine predmetov raztegniti. 2. Kadar kandidatu iz dveh predmetov ene in iste skupine ali iz enega predmeta ene skupine in iz enega predmeta druge skupine ni zadovoljil, pripustiti ga je, da ponovi preskušnjo iz dotičnih skupin. 3. V vseh drugih slučajih pripuščati je kandidata, da ponovi vso preskušnjo. * 4. Je li kandidatu v slučajih pod številkami 1 —3 dnevne zapiske nadaljevati do časa, ko zaprosi za pripuščenje k ponovni preskušnji, o tem razloča komisija, kakor je povedano pod številko 1. §• 18. Ocenilo iz posamnih predmetov, klasifikacija in sklep, ki ga je ukreniti po §. 17, stori se v nejavni seji komisije neposrednje po tem, ko bodo vsi kandidati preskuševani. Ocenila iz posamnih predmetov, klasifikacije in omenjeni sklep je po tem v preskuševalnici javno razglasiti. §. 19. Tisti kandidati, ki so preskušnjo vsaj z dovolj-nim uspehom opravili, prejmejo po obrazci A izdano svedočbo, katero prvosednik in komisarji podpišejo in s pečatom preskuševalne komisije podpečatijo in ki ima na sebi kolek, kakeršen ima biti po propisu. Oni kandidati, ki niso obstali ob preskušnji, dobodo po obrazci B izdano priznanilo o tem, kako jim se je izšla preskušnja. Pričujočim kandidatom naj prvosednik svedočbo ali priznanilo s prilogami njihovih prošenj za pripuščenje, odnosno s kolkom za svedočbo ob razglašanji, ki biva po §. 18, preoddn a nepričujočim pošlje po političnem deželnem oblastvu. §. 20. Gledé vsakega kandidata, kateri ni obstal pri preskušnji, naredi naj preskuševalna komisija po obrazci C sestavljen izkaz ocenil, katera je dosegel iz posamnih predmetov, Te izkaze treba je po političnem deželnem oblastvu poslati ministerstvu poljedelstva. §• 21. Preskušnja, bodi cela, bodi samo iz posamnega predmeta ali iz posamnih skupin, sme se po dvakrat največ ponoviti, in sicer v rednih za preskušnjo določenih rokih, za katere se je oglašati po §. 3. Da je preskušnja bila ponovljena, tega v sve-dočbi ni poočititi. §. 22. O celem preskuševanji narediti je zapisnik po obrazci D. Ta zapisnik obsezaj poleg podatkov, kakor se vidijo iz obrazca, tudi posvete in sklepe komisije, in pa posebne prigodke, ako bi se bil kateri pripetil. Zapisniku je pridodati po obrazci E narejeni pregled ocenil, kakeršna so posamni udje komisije dali vsakemu kandidatu iz vsakega predmeta preskušnje. Da piše ta zapisnik, naj deželno oblastvo od-kaže komisiji zapisnikarja. Zapisnik naj podpišejo prvosednik, presku-ševalni komisarji in zapisnikar in politično deželno oblastvo naj ga pošlje ministerstvu poljedelstva, pri-dodavši po obrazci F sestavljen razpredelni pregled. §. 23. Vsak kandidat mora, predno se začne preskušnja, odnosno ponovna preskušnja, 15 gl. pre-skusnine položiti pri dotični c. kr. deželni izpla-čevalnici ter izročili prvosedniku preskuševalne komisije (§. 6) dotično pobotnico, ki jo je priložiti zapisniku o preskušnji. V slučajih posebnega ozira vrednih sme po slanovališči kandidata pristojno politično deželno oblastvo oprostiti ga od cele preskusnine ali njene polovice. Kandidat naj prošnjo za oproščenje vpodd ob enem s prošnjo za pripuščenje k preskušnji, vendar vsako posebej. Ubožnost kandidata, in če so tretje osobe zakonito dolžne vzdržavati ga, tudi uboštvo teh osob treba je izkazati sè svedočbo ubožnosti, katero izda občinsko županstvo poslednjega stano-vališča. Vprošnji za oproščenje in v svedočbi o uboštvu treba je navesti in potrditi one razmere, iz katerih biva uboštvo očitno. Političnemu deželnemu oblastvu je na voljo, kakor samo sprevidi, v posamnih slučajih nalagati prosilcu še kake nadaljšnje izkaze o uboštvu ali pa uradoma zadobiti si jih. Prostost od cele ali polovične preskusnine sme se pod baš navedenimi predpologami tudi za ponovne preskušnje prositi in dodeljevati. §. 24. Udje preskuševalne komisije, ki ne stanujejo v samem kraji, kjer biva preskušnja, dobivajo za vožnjo tja in nazaj od njihovega stanovališča do preskuševališča in morebiti od preskuševališča do kraja, kjer biva preskušnja v gozdu, povračilo potnih troškov, in to kakor državni uradniki po pravilih, a v drugih slučajih v izmeri, ki veljä za Vlil. činovni razred državnih uradnikov. Razven tega dobivajo preskuševalni komisarji od dne, katerega so poklicani (§. 7), — vštevši ta dan —za vsak dan ves ta čas, dokler traja preskušnja, ako niso državni uradniki, po 8 gl. odredbine, a če so državni uradniki, po 4 gl. odredbine, in v poslednjem slučaji razven tega, pravilom primerne dijete, ako imajo svoj uradni sedež zunaj preskuševališča. Pristojbine, ki po tem takem idejo udom preskuševalne komisije, naj oni na konci preskušnje zahtevajo —predlagaje pobotnice po iznosu odredbin in dijet, kolikor se jih nateče, lestvici primerno kol-kovane pri političnem deželnem oblastvu s partiku-iarjem, katero naj rečeno oblastvo pretehta, in mini-sterstvo poljedelstva jih nakazuje v plačilo. §. 25. Oddelek II. Državna preskušnja za gozdopazno in tehnično pomočno služho. §• 28. Da bode pripuščen k preskušnji, ima kandidat izkazati, da je : 1. Dopolnil 18. leto svoje dobe; 2. a) da je z dobrim uspehom dovršil katero izmed c., kr. gozdniških šol v Hall-u, Gusswerk-u in Bolehovu ali katero izmed gozdorejskih šol v Aggsbach-u ali Pisku (Pesku); ali b) da je dovršil ljudsko šolo, meščansko šolo, nižji gimnazij ali nižjo realko; dalje 3. da je tri leta praktično delal pod voditeljstvom preskušenega gozdnega gospodarja. Učni čas, ki ga kdo prebode na učilnicah imenovanih pod št. 2 a), vračunjati je v triletno praktično uporabo. §. 29. Prošnje za pripuščenje k preskušnji morajo se zadnji čas do 31. dne julija tistega leta, v katerem bi kdo rad storil preskušnjo, vpodati pri onem političnem deželnem oblastvu, katero je po kandidatovem stanovališči pristojno. Vsak kandidat naj priloži svoji prošnji krstni ali rojstveni list, kratek očrt o svojem dozdanjem življenji, svedočbe o omiki podlogo dajoči, ki se zahteva v §. 28, št. 2, a) in b), in pa o praktični uporabi Političnemu deželnemu oblastvu nakazuje mi-uisterstvo poljedelstva za upravne troške, združene s preskušnjo po en goldinar povprečnine za vsakega kandidata. §. 26. Kadar ministerstvo poljedelstva k preskušnji odbere ministerijalnega komisarja, ima ta pravico, Ves postopek pri preskuševanji prigledovati. §• 30. Politično deželno oblastvo razloča o pripuščenji k preskušnji. Določila §a 4, odstavka 2 o dovršbi praktike po roku za vpologo prošnje postavljenem in določila odstavka 3 o nepripuščenji nekih osob k preskušnji za gozdnega gospodarja uporabljajo se tudi na to preskušnjo. §• 31. §. 27. Preskušnja biva vsako leto pri političnem deželnem oblastvu. Gozdni tehniki, kateri so za dosego mesta pri upravi državnih gozdov, odnosno v gozdno-tehnični U‘W politične uprave propisano preskušnjo opravili uspehom, oproščeni so od preskušnje, kateri se tii ®0l‘ postavljajo pravila. Kadar je k preskušnji pripustiti več nego 30 kandidatov, sme deželno oblastvo ukazati, da bodi preskušnja ne samo pri političnem deželnem oblastvu, nego tudi pri enem ali več okrajnih glavarstvih. V tem slučaji je kandidate, kar je koli mogoče oziraje se na njihovo stanovališče, — primerno porazdelivši jih — odkazati posamnim pre-skuševalnim komisijam. §. 32. Preskuševalna komisija sestoji iz deželnega gozdnega nadzornika ali druzega gozdnega tehnika političnega upravstva, katerega politično deželno oblastvo določi vsako leto, kot prvosednika, in iz dveh gozdnih tehnikov, katera politično deželno oblastvo tudi vsako leto določi, in to po enega za vsako skupino predmetov preskušnje. To oblastvo določi enega izmed preskuševalnih komisarjev kot nastopnika prvosedniku in razventega še enega nastopnika, ki bode preskuševal namesto preskuševalnega komisarja, kateri hi utegnil prevzeti prvosedstvo, ali sploh namesto kakega kakor si bodi zadrževanega preskuševalnega komisarja. §. 33. Politično deželno oblastvo naj preskuševalne komisije ne sklicuje prej, nego za prvi dan preskušnje (§. 35). Nastopnika za preskuševalna komisarja (§. 32), in sicer kadar preskušnja biva pri političnem oblastvu prve stopinje, naj to oblastvo poklicuje samö tedaj, kadar je in dokler je potreba. §• 34. Določila §a 8 o področji prvosednika, o pre-skuševalni pravici komisarjev in o izvržbi prevzetih (pristranih) udov komisijskih uporabljajo se zmislu primerno tudi na to preskušnjo. §. 35. Preskušnja imej mesto po preskušnji za gozdarje kolikor bode moči v stiku z njo. Dan in uro začetku preskušnje naj politično deželno oblastvo in sicer, kadar je več preskuševalnih komisij, ob enem za vse določi, v uradnih deželnih novinah razglasi ter kandidatom za časa na znanje da. Prvi dan je določen za pismeno preskušnjo, na to prihaja ustna preskušnja v zaprtem prostoru. Ko se začenja preskušnja, naj kandidati prvosedniku po primernem poti izkažejo, kdo je kateri, dalje v slučaji §“ 30, odnosno §“ 4, odstavka 2, da so dovršili propisano praktiko, in pa položili preskusnim) ali da so je oproščeni ter preoddadö kolek za svedočbo, kakeršen ima biti po propisu. §. 36. Tako pri pismeni, kakor tudi pri ustni preskušnji dajati je samö taka vprašanja, ki se tičejo praktične gozdopazne in tehnične pomočne službe. §- 37. Predmeti preskušnje so: Skupina I. 1. Zarejanje gozdov, t. j. znanost za gozdarstvo tehtovitih lesnih rastlin in znanost stajališč, ki prijajo kateri, znanost, kako zarejati in gojiti lesovje, in pa kolobarnih časov sečnje z ozirom na najvažnejše vrste gozdarjenja. 2. Gozdni užitek, namreč postopek pri pobiranji (spravljanji), pripravljanji in prebiranji, pri prevažanji in prodajanji drv in lesa; gozdni stranski užitki, njih dobivanje in pomenljivost za gozd; prosti gozdarski stranski obrti, njih namen in vršba. 3. Gozdomerstvo, ki obseza znanje, kako postopati pri premerjanji in preračunjanji manjših ploskev (ravnic), in telesnin, ki se v gozdarstvu pogostoma prihaja na-nje, in pa znanost v to potrebnih prostih pomočkov. Skupina II. 4. Gozdopazba, namreč znanost o tem, kakô ujime, ljudje, živali in rastline kvarijo gozde, kako je moči ubraniti take kvare in zatirati jih; znanost zakonitih propisov, ki se tičejo obrane gozdov, odnosno gozdnega blaga in pa pravice in dolžnosti gozdopaznikov, ter veljajo v deželi, v kateri stanuje kandidat. 5. Lov, t. j. znanost lovnih živali in kako katera živi, različnih načinov, živali streljati in loviti, lovcem navadnih imen, naposled zakonitih propisov v oziru na lov, veljajočih v deželi, v kateri kandidat stanuje. §• 38. Za pismeno preskušnjo postavlja prvosednik po dve vprašanji iz vsake skupine predmetov preskušnje. Pismena preskušnja traja tri ure najdalje. Prvosednik in preskuševalni komisarji naj pismene zdelke pregledajo še tisti dan, ko je bila preskušnja. V ostalem uporabljajo se zmislu primerno določila §“ 12 o postopku pri pismeni preskušnji za gozdarje tudi pri ti preskušnji. §■ 39. Ustna preskušnja se začenja v dan po pismeni ter naj ne traja čez osem ur na dan. Ta preskušnja je javna. Kandidate je preskuševati po abecednem redu in iz vsakega v §. 37 navedenih predmetov. čas preskušnje za vsakega kandidata iznaša po poldrugo uro največ. Preskušuje se po redu skupin, kakor je povedan v §. 37. §. 40. Čim je preskušnja dokončana, naj komisija posvetuje se in glasuje o klasifikaciji, katera se dâ vsakemu kandidatu po skupnem posledku pismene in ustne preskušnje, in dolžnost komisijskih udov je že pri pismeni in ustni preskušnji narejati si potrebne zabeležke o tem, kar je vsak kandidat pokazal, da zna. Razredi so: nedovoljno, dovoljno, dobro, prav dobro. Kandidat dobode ono klasifikacijo, za katero govorita soglasno oba preskuševalna komisarja. Kadar nt takega soglasja, razločuje prvosednik. §■ 41. Klasifikujejo se kandidati v nejavni seji nepo-srednje po tem, ko so vsi kandidati preskuševani, ter se klasifikacija na to v preskuševalnici javno razglasi. §• 42. Za kandidate, ki so preskušnjo opravili z do-voljnim vspehom najmanj, izdati je svedočbo po obrazci G, a za one, ki niso obstali pri preskušnji, priznanilo po obrazci H. V ostalem se §. 19 zmislu primerno uporablja tudi na to preskušnjo. Tudi če se preskušnja opravi pri političnem oblastvu prve stopinje, naj to oblastvo nepričujočim kandidatom pošlje svedočbe, odnosno priznanila. §• 43. Gledé tistih kandidatov, ki niso obstali pri preskušnji, naj preskuševalna komisija naredi in zapisniku o preskušnji pridene izkaz, sestavljen po obrazci J. §. 44. Preskušnja se sme po dvakrat največ ponavljati in to v rednih za preskušnjo postavljenih rokovih, b katerim se je oglašati po §. 29. V svedočbi ni poočititi, da je preskušnja bila ponovljena. §. 45. O celem preskuševanji narediti je zapisnik po obrazci K. Ta zapisnik obsezaj poleg podatkov, kakor se vidijo iz obrazca, tudi posvete in sklepe komisijske, in pa posebne prigodke, ako bi se kateri pripetil. Da piše zapisnik, naj politično deželno oblastvo, odnosno okrajno glavarstvo, odkaže komisiji zapisnikarja. Zapisnik naj podpišejo prvosednik, preskuševalna komisarja in zapisnikar ter pošljejo z izkazom narejenim po §. 43, na slučaj po okrajnem glavarstvu političnemu deželnemu oblastvu. §. 46. Na podlogi zapisnika, odnosno zapisnikov o preskušnji, naj politično deželno oblastvo naredi razpredelen pregled po obrazci L, ter pošlje ministru poljedelstva s prepisom izkaza ali izkazov po §.43 vred. Sè strani ministersva za poljedelstvo prejmejo vsa deželna oblastva vsako leto pred 31. dnem julija imenik onih kandidatov, kateri v poprejšnjem letu niso obstali pri preskušnji. §■ 47. Določila §§ov 23 in 24 uporabljajo se zmislu primerno tudi na to preskušnjo, namreč s to premeno, da preskusnina, katero je — če preskušnja biva pri okrajnem glavarstvu — polagati pri dotičnem davkovnem uradu, iznaša 5 gl. §• 48. Ministerstvo poljedelstva nakazuje političnemu deželnemu oblastvu za upravne, s preskušnjo združene troške po 50 krajcarjev povprečnine za vsakega kandidata. §• 49. Kdor izkaže strokovno omiko povedano v §. 1 pod št. 1 a), b) in c), oproščen je od preskušnje za gozdopazno in tehnično pomočno službo. Oddelek III. Prehodna in končna določila. §. 50. Za tiste kandidate preskušnje v I. oddelku tega ukaza uravnane, katerih v §. 1 omenjena praktika se je žc pred 1. dnem julija 1889 začela, bode dovoljno, da so se v §. 2 zahtevani vsakdanji zapiski pisali za čas po 1. dnevi julija 1889. §. 51. Gledé onih kandidatov v II. oddelku tega ukaza uravnane preskušnje, kateri so v §. 28 pod št. 3 omenjeno praktiko začeli že pred 1. dnem julija 1889, ne zahteva se, da naj se ta praktika opravi pod voditeljstvom preskušenega gozdarja. §• 52. One kandidate, ki so bili na podlogi ukaza od 16. januvarja 1850 (Drž. zak. št. 63) napoteni, naj ponové preskušnjo za gozdarje ali za gozdopazno in tehnično pomočno službo, pripuščati je k ponovni preskušnji po propisih pričujočega ukaza tudi tedaj, kadar ne ustrezajo zahtevom §§ov 1 in2, odnosno 28. §. 53. Ima li se v kaki vnanji deželi opravljena pre-skušnja šteti za enako preskušnjama, ki jima ta ukaz postavlja pravila, in katero vrednost je pripisovati dovršbi kake vnanje gozdne šole gledé pripuščanja k tema preskušnjama, to razloča ministersvo poljedelstva za vsak slučaj posebej. §• 54. Taukaz pride v moč 1. dne julija 1889. Istodobno razkreplja se ukaz od 16. januvarja 1850 (Drž. zak. št. 63). gledé vvedenih državnih preskušenj za gozdarje, ki jim se ima priznati sposobnost samostal-nega ravnanja gospodarstva, in takö tudi gledé izomike in preskušnje osobja gozdopazne, ob enem tehnične pomočne službe, z dotičnimi dodatnimi propisi vred. Falkenhayn s. r. Obrazec A k §u 19. Kolek Svedocba o državni preskušnji za gozdarje. Gospod....................................................................................rojen v................................................podvrgel se je državni preskušnji po ministerijalnem ukazu od 11. februvarja 1889 (Drž. zak. št. 23) v letu 18. .z..............................uspehom. dne....................18 Preskuševalna komisija pri c. kr. političnem deželnem oblastvu v . , Obrazec B k §'> 19. Gospodu................................ v Pri državni preskušnji za gozdarje, ki je bila v letu 18 . po ukazu od 11. februvarja 1889 (Drž. zak. št. 23), in kateri ste se Vi..........krat podvrgli, niste dosegli dovoljnega uspeha iz v predmetu skupine I v predmetih v predmetu v predmetih v predmetu v predmetih Po §. 17 napomnjenega ukaza pripuščate se k ponovi . . ................................. preskušnje iz gori imenovanega predmeta ter se Vam je podvreči pismeni preskušnji iz dotične skupine..................... skupine preskušnje iz~ skupin cele preskušnje................................. Do časa, ko poprosite za pripuščenje k ponovi preskušnje, dolžni ste dnevne zapiske nadaljevati. Dne . Preskuševalna komisija pri c. kr. političnem deželnem oblastvu v . . . Prvosednik: Obrazec C k §u 20. Izkaz o ocenilih doseženih pri državni preskušnji za gozdarje. Gospod..............................................................................rojen v..................................................podvrgel se je v letu 18...............krat državni preskušnji za gozdarje po ministerijalnem ukazu od 11. februvarja (Drž. zak. št. 23), ter je v n j iz naslednjih predmetov dosegel pristavljena ocenila, namreč: P r e s k u š e v al n i predmeti po §. 11 ukaza od 11. februvarja 1889 (Drž. zak. št. 23) Ocenilo v številkah v besedah Skupina I. a b c Skupina II. d e f g Skupina III. h i Vsota jednic . . Kandidat pripušča se k ponovi preskušnje iz predmeta sicb lit ter mu je podvreči se pismeni preskušnji iz skupine............ preskušnje iz skupin . . . . cele preskušnje.................. Do časa, ko poprosi za ponovno preskušnjo, dolžan je kandidat nadaljevati dnevne zapiske . . . Dne...........................18 . . Preskuševalna komisija pri c. kr. političnem deželnem oblastvu v................. Prvosednik: Obrazec D k §u 22. Zapisnik o državni preskušnji za gozdarje pri c. kr. političnem deželnem oblastvu . . . v...........................dne...............................18 Sestava in čas službovanja preskuševalne komisije. Razpis minister-stva za poljedelstvo Udje komisije Ime in značaj Stanovališče ali Sklicani Koliko dnt traja funkcija datum število uradni sedež Ilci Prvosednik Preskuševalni komisar za skupino I Preskuševalni komisar za skupino 11 Preskuševalni komisar skupino III Nastopnik prvosedniku Nastopnik preskuševalnim komisarjem Trajanje preskušnje: Pregled dnevnih zapiskov dne....................................18 . • Začetek ) (v torek . . . oktobra 18 . . , ob devetih dopoldne. --------/ preskušnje <--------------------------------- Konec ) (dne.................18 • • , namreč : Pismena preskušnja dne..................................................... Pregled pismenih zdelkov dne............................................... Ustna preskušnja v gozdu v......................dne................................... Ustna preskušnja v zaprtem prostoru dne............................................... Ocenilo, klasifikacija in sklep o ponovnih preskušnjah dne.................................................................. Kazglas posledka preskušnje dne ............................................ 18 18 18 . . 18 . . 18 . . 18 . . Kandidati po Tekoče število Pripuščen in komisiji odkazan z razpisom Osobni podatki Preskusnina ministerstv dels od 1 za polje-tvo število ! rojstveni kraj stanovališče drugi oprava Oproščenje z razpisom političnega deželnega oblastva V od število - ' f • • abecednem redu. Dan ustne pre-skušnje Klasifikacija Svedočba in priloge k prošnji Priznanilo priloge k prošnji, kolek za svedočbo 0 p o m n j a j v gozdu v zaprtem prostoru bile so pre-oddane je poslati bili so pre-oddani je poslati \ . Obrazec E k §“ 22. Preskuse val mi komisija za gozdarje pri c. kr. političnem deželnem oblastvu v..... 18 . • Pregled danih ocenil. Kandidatov Ocenila, ki so jih izrekli Vsota jednic iz ustanovljenih ocenil komisijski udje in prvosednik Predmeti ime rojstveni kraj a b c d e f “ni' (dne......................._Tiš namreč : Pismena preskušnja dne............................. Pregled pismenih zdelkov dne....................... Ustna preskušnja dne............................... Klasifikacija dne.................................. Kazglas posledka preskušnje dne.................... 18 18 18 18 18 Kandidati po Tekoče število Pripuščen in komisiji Osobni podatki Preskusnina odkazan z ministerstv dels od razpisom a za polje-tvo število O S rojstveni kraj stanovališče drugi £ O Opre pison dežel V »ščenje z razil političnega nega oblastva od j število 1 • • abecednem redu. Priznanilo, priloge k prošnji, kolek za svedočbo Svedočba in priloge k prošnji 0 p o m n j a Obrazec L k §» 46. Razpredelni pregled o posledku državne preskušnje za gozdopazno in tehnično pomočno službo v letu 18 . .po ukazu od 11. februvarja 1889 (Drž. zak. št. 23). Sedež preskuševalne komisije Za pripuščenje k preskušnji je prosilo K preskušnji je bilo pri-puščenih Zavrnilo se jih je Odstopili so Preskušnji se jih je podvrglo Preskušnjo so opravili s klasifikacijo Pri preskušnji niso obstali | Opomnja prav dobro dobro dovoljno / ..........dne.....................18 . . C. kr. Zakon od 11. februvarja 1889, o nadaljevanji železnice z ozko raztečino od Mostara—izliva Rame do Sarajeva. S privolitvijo oboli zbornic državnega zbora ukazujem tako: §• 1. 1881 (Drž. zak. št. 9) dodeljenega naj se opravlja tako, da bode obresti teh zajmov vsako leto iz deželnih dohodkov Bosne in Hercegovine plačevati, a v razdolžilna odplačila da čisti vršbeni prebitki ' teh železnocestnih prog služijo dotle, dokler bode ! prebitek deželnih dohodkov, ako bi ga po opravljenih ' razhodkih redne uprave bosenske in hercegovske in I gori omenjenih zajmovnih obrestih še kaj ostalo, v zmislu zakona od 25. aprila 1885 (Drž. zak. št. 71), privzemati v opravljanje troškov za gradnjo železnice Dobojsko — Simin—Hanske. G. kr. vladi se daje oblast, privoliti v to, da se zarad nadaljevanja železnice z ozko raztečino od Mostara—izliva Rame do Sarajeva iz vkupnih imetkov (aktivov), in sicer v prvi vrsti iz obresti od teh imetkov, kar se jih je doslej nabralo in kar se jih dalje nateče, dâ Bosni in Hercegovini zajem v visokosti resničnih troškov gradnje do maksimalnega iznosa od 5,500.000 gl. Ko bodo poravnani ti troški gradnje, naj se prebitki deželnih dohodkov Bosne in Hercegovine, ako jih kaj bode, uporabljajo tudi v odplačilo imenovanih zajmov iz vkupnih imetkov. §■ 3. S tem, da se vkupni imetki pritezajo v zajem, dodeljen po §. 1 tega zakona, ne predrešuje se na nobeno stran vprašanje o razdelitvi teh imetkov. §. 2. Ta železnica naj sestavlja eno enotno progo sè železnicama od Mostara do Metkovičev in od Mostara do izliva Rame, o katerih govorita zakona °d 5. junija 1884 (Drž. zak. št. 92) in od 7. julija 1886 (Drž. zak. št. 1 13). Obrestovanje in odplačevanje zajmov, dodeljenih za gradnjo te enotne proge Metkoviško — Sera-jevske iz vkupnih aktivov, namreč za kos Mostarsko Metkoviški z 1,700.000 gl. in za kos od Mostara ho Ramskega izliva z 2,800.000 gl., in pa zajma P° §. 1 tega zakona za kos od Ramskega izliva vSera-jevo z 5,500.000 gl., skupaj torej 10,000.000 gl., halje zajma s 3,831.000 gl. za dogradnjo železnice Zeniško — Serajevske sè zakonom od 4. februvarja §• 4- Pričujoči zakon naj — pod predpologo, da primerna mu določila v deželah ogerske krone dobodo moč zakona in se istodobno s tem zakonom raz-glasé, — stopi v moč z dnem razglašenja. V Budim-Pešti, dne II. februvarja 1889. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Dunajewski s. r. Bacquehem s. r. (8Iotbh|,c1i j 11 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zbora zastopane bode v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okr., Singerstrasse št. 26, tudi leta 1889 izhajal v nemškem, laškem, češkem, poljskem, rusinskem, slovenskem, hrvatskem in romanskem jeziku. Naročnina za celi letni k 1889 Državnega zakonika v vsaki teh osem izdateb iznaša za en eksemplar do konca junija 1889 2 gld. 50 kr. počenši odi. julija 1889 3 gl. — bodi da se hodi po-nj ali da se poštnine prosto pošilja. Letniki 1864 do vštevno 1888 veljajo 51 gld. Posamezni letniki nemške izdatbe dobivajo se počenši od decembra 1888: Letnik 1849 za 2 gld. 10 kr. Letnki 1872 za 3 gld. 20 kr. 77 1850 77 5 77 25 7) 7) 1873 77 3 77 30 „ r> 1851 n 1 77 30 r> 77 1874 77 2 V 30 „ n 1852 77 2 77 60 n n 1875 77 2 V 77 n 1853 v 3 n 15 r> 71 1876 77 1 7) 50 „ 77 1856 T) 2 n 45 7) 1877 77 1 77 77 n 1860 77 1 y> 70 » n 1878 77 2 77 30 „ r.) 1861 T) 1 n 50 7) 77 1879 77 2 n 30 „ n 1862 77 1 n 40 r> 71 1880 77 2 7) 20 „ n 1863 r> 1 rt 40 n 71 1881 77 2 77 20 „ 77 1864 n 1 r> 40 7) 77 1882 77 3 77 77 77 1865 n 2 r) — 71 77 1883 77 2 71 50 „ r> 1866 n 2 7) 20 77 71 1884 77 2 77 50 „ 77 1867 n 2 7) — 77 77 1885 77 2 77 77 r> 1868 n 2 n — 77 77 1886 77 2 77 50 „ n 1869 77 3 7) — 77 77 1887 77 2 V 50 „ r> 1870 77 1 7) 40 71 77 1888 7) 4 77 50 „ T) 1871 7) 2 n — 77 Letniki 1870 do vštevno 1888 ostalih 7 jezikov so na prodaj po tisti ceni, kakor nemška izdatba. NB. Za Državnega zakonika liste, ki naročniku celo niso došli ali ki so mu nedostatno došli, treba seje zadnji čas v štirih tednih pooglašati. Kadar poteče ta rok, bodo se državnega zakonika listi izročevali samo za plačilo p ro d aj n e cene ('/4 pole = 2 stranema po 1 kr.). Od letnikov 1864 do vštevno 1888, in tako tudi od letnika 1889 moči je iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice za prodajno ceno (*/« pole po 1 kr.) dobiti vsak posamičen kos, a od letnikov 1840 do vštevno 1863 moči je posamične kose za omenjeno prodajno ceno dobivati samo tedaj, če še niso pošli.