Erjavecia 32 13 SCHWAIGHOFER, A., 1906. Die mitteleuropäischen Libellen, 3. Jahresbericht des k. k. zweiten Staats-Gymnasiums in Graz 37: 5-33. STARK, W., 1976. Die Libellen der Steiermark und des Neusiedlerseegebietes in monografischer Sicht. Inauguraldissertation der Naturwissenschaftlichen Fakultät der Karl- Franzens-Universität zu Graz. 186 str., 24 tábel, 23 kart, 2 fotografiji izven. STEINMANN, H., 1959. Untersuchungen über die Verbreitung der Libellen-Arten in Ungarn. Folia entomologica hungarica (SN) 12(30): 427-460. STEINMANN, H., 1962. A magyarországi szitakötök faunieztikal és etológiai adatai. Acta entomologica hungarica (NS) 15(8): 141-198. STROBL, G., 1906. Neuropteroiden (Netzflügler) Steiermarks (und Niederösterreichs) gesammelt und bearbeitet. Mitteilungen des naturwissenschaftlichen Vereins für Steiermark 42: 225-266. UBONI, C., 2007. Contributo alla conoscenza degli odonati nella provincia di Trieste (Hexapoda, Odonata). Laurea in Scienze naturali, Università degli Studi di Trieste. 91 str. UJHÉLYI, S., 1959. Angaben zur Kenntnis der Odonaten-Fauna Ungarns. Acta entomologica hungarica (NS) 12(10): 103-116. ZANDIGIACOMO, P. & P.M. BUIAN, 2010. Reperti di Selysiothemis nigra (Odonata, Libellulidae) lungo il litorale Alto-Adriatico. Bollettino Società Naturalisti “Silvia Zenari”, Pordenone 34: 77-84. ZANDIGIACOMO, P. I. CHIANDETTI, T. FIORENZA, G. NADALON & C. UBONI, 2015. Odonata of Friuli Venezia Giulia: second update of Checklist and further comments. Gortania (Botanica, Zoologia) 36: 33-44. KAČJI PASTIRJI V ŠTUDIJU BIOLOGIJE NA UNIVERZI V LJUBLJANI (1959-2017) B. KIAUTA Murnikova 5, SI-1000 Ljubljana, Slovenija mbkiauta@gmail.com NAMESTO UVODA: KRATKA ZGODOVINA UNIVERZE V LJUBLJANI Po danes splošno uveljavljenem načelu je razumeti kot “univerzo” le tiste visokošolske ustanove, ki imajo pravico izdajanja akademskih naslovov, kot so bakalaureat, magisterij, licenciat in doktorat. Od leta 1222 je bila Slovencem najbližja univerza v Padovi, na severu pa so prve univerze nastale v Pragi (1348), Krakovu (1364), na Dunaju (1365), v Pecsu na Madžarskem (1367) in v Heidelbergu (1386). V naši več ali manj neposredni bližini smo imeli univerze v Olomucu (1573), Gradcu (1585), Trnavi Erjavecia 32 14 (1635) in v Innsbrucku (1669). Zagreb je dobil “vseučilišče” leta 1669, ki pa je imelo takrat le 3-letni študij filozofije, s tremi profesorji in akademskih naslovov ni podeljevalo (MELIK, 1975). Nadvojvoda Ferdinand II je 1. decembra 1595 izdal jezuitom patent za Visoko šolo v Ljubljani, ki je imela (nepopolno) teološko in (popolno) filozofsko “fakulteto”. Na slednji so od šolskega leta 1704/1705 predavali tudi logiko, fiziko in matematiko. O morebitnem univerzitetnem statusu ljubljanske Visoke šole so mnenja deljena in v Letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija patent ni omenjen (M. KIAUTA, 2003). VEBLE (1909, brez dokumentacije) trdi, da je imela Visoka šola pravico izdajanja akademskih naslovov, vendar imena morebitnih nosilcev le- teh niso znana. Kljub temu postavljajo nekateri rojstvo univerze v Ljubljani v leto 1595, JUŽNIČ (2017) pa na jesen 1704. MELIK (1975) pušča to vprašanje odprto, dokler zadevni dokument ne bo odkrit in njegove postavke raziskane. CIPERLE (1990) pa poudarja, da ljubljanski jezuiti privilegija za podajanje akademskih naslovov niso imeli. Prvi trije jezuiti so prišli v Ljubljano šele 21. januarja 1597 in so takoj začeli (najprej) s srednješolskim poukom (M. KIAUTA, 2003). Za svoje Visoke šole niso uporabljali enotnega imena; imenovali so jih bodisi “gymnasium ilustre”, “akademija” ali “licej”. Ko je papež leta 1773 jezuitski red (začasno) razpustil, je prišlo njihovo šolstvo pod okrilje avstrijske države. Ker Ljubljana pravoslovne in medicinske fakultete ni imela, so si Kranjski deželni stanovi prizadevali, da bi se jezuitski Licej preustrojil v popolno univerzo in so v ta namen od leta 1704 dalje zbrali precejšna denarna sredstva. Vlada pa za take zahteve ni imela posluha in so bila leta 1783 ukinjena teološka predavanja, dve leti kasneje pa še filozofska. Vendar so filozofijo obnovili leta 1788, tri leta kasneje pa tudi teologijo. Od leta 1782 je v okviru ljubljanskega Liceja deloval tudi mediko-kirurški oddelek, kjer je predaval (1773-1787) anatomijo in kirurgijo profesor dr. Baltazar Hacquet (1725-1815). Ko je poslopje jezuitskega kolegija pri Šentjakobu leta 1774 pogorelo, se je preselil Licej v veliko zgradbo frančiškanskega samostana na sedanjem Vodnikovem trgu, ki pa so jo morali po ljubljanskem potresu (1895) podreti. Ne glede na zgornje, moramo po podatkih, ki so danes na voljo, postaviti rojstvo ljubljanske Univerze v leto 1810, ko so ustanovili Francozi v Ljubljani “Écoles centrales” (Centralne šole), ki so predstavljale popolno univerzo in so obsegale tudi visoko tehniško in “ranocelniško” šolo. Naravoslovje, mineralogijo in botaniko je predaval profesor Franc Hladnik (1773-1844), ki je deloval tudi kot vodja novoustanovljenega ljubljanskega Botaničnega vrta. Leta 1811 se je francoska ustanova preimenovala v “Akademijo”, pouk na stopnji univerze pa je ostal. Z odhodom Francozov (1813) je Akademija prenehala, avstrijska vlada pa je prevedla šolski sistem zopet na stare, prednapoleonske tirnice. Zahteve za popolno slovensko univerzo v Ljubljani so zopet oživele v revolucijskem letu 1848, kot del programa “Zedinjena Slovenija” in v obdobju taborskega gibanja (1867-1871). Ponovna ustanovitev univerze pa se je končno posrečila šele 23. julija 1919, pod imenom “Vseučilišče Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani”, ki je imelo 5 fakultet: teološko, pravoslovno, Erjavecia 32 15 filozofsko (z biologijo), tehniško in (sprva nepopolno) medicinsko. Kasneje so v uradni naslov Univerze dvakrat oportunistične dodali imeni takrat politično merodajnih osebnosti: za časa kraljevine kralja Aleksandra (“Alma mater Alexandrina”), za časa socialistične Jugoslavije pa ime komunističnega teoretika Edvarda Kardelja. Obe imeni sta bili seveda odpravljeni in danes imamo enostavno “Univerzo v Ljubljani”. Naj še dodamo, da je od slovenskih zoologov akademik prof. dr. Jovan Hadži prejel od Univerze v Ljubljani častni doktorat (1969), prof. dr. Boris Sket pa je med leti 1989 in 1991 zasedal mesto Rektorja Univerze. ZOOLOŠKI INŠTITUT Leta 1920 so povabili iz Zagreba v Ljubljano banatskega Srba dr. Jovana Hadžija (1884-1972), ki je bil imenovan najprej za izrednega, nato za rednega profesorja zoologije in je deloval kot predstojnik (1921-1957) novoustanovljenega Zoološkega inštituta, takrat v glavnem poslopju Univerze na Kongresnem trgu in kot Upravnik Biološkega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti (1951-1972), danes “Biološki inštitut Jovana Hadžija” (SLIKA 1). Zoološki inštitut je Hadži odlično opremil s potrebno raziskovalno aparaturo, manjkalo ni niti temnice za fotografsko delo, ter je izkoristil takratne ugodne gmotne razmere in, ne nazadnje, svoje osebne zveze, za nabavo zajetne svetovne zoološke literature in revij. Mnogo knjig in avtorskih separatov pa je redno prejemal v zameno za svoja dela ali v poklon – in jih je velikodušno daroval inštitutski knjižnici. Njegov študent Maks Wraber (1905-1972) je orisal osebnost profesorja Hadžija v svojem študentovskem dnevniku tako-le: [zapis 23.XI.1929]: “Profesor Hadži ima ogromno, naravnost občudovanja vredno znanje vseh prirodoslovnih ved, zlasti pa zoologije. Bolj kot njegovo znanje pa cenim njegov izredno kritičen duh. Več je vreden kot znanje in je zlasti za prirodoslovca izrednega, odločilnega pomena. Kaj končno pomeni vse ogromno znanje, če nima hkrati ostrega, kritičnega duha, s katerim opazuje pojave v prirodi in si jih pravilno tolmači. Seveda tudi duh sam ne pomaga, če ni potrebnega znanja. Oboje se mora združevati v znanstveniku in Hadži je odličen znanstveni duh.” Brez dvoma se bodo vsi nekdanji Hadžijevi študentje s to oceno popolnoma strinjali. O profesorjevih zahtevah pri izpitih pa je Maks Wraber zapisal [zapis 8.X.1930]: “Težko je Hadžija zadovoljiti z odgovori. Nobena beseda ni dovolj točna, izbrana, karakteristična, noben opis dovolj natančen. Glavne, osnovne stvari, s katerimi si študent pri študiju ubija glavo, že predpostavlja in tipa samo za finesami, podrobnostmi. Teh pa je strahotno ogromno in vse so mu važne, poglavitne.” Erjavecia 32 16 SLIKA 1. Fotografija portreta prof. dr. Jovana Hadžija iz zbirke Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU (Foto: M. Kuntner). Take ocena se mi vidi pretrda in morda temelji na morebitnih osebnih Maksovih težavah pri izpitu. Pri izpraševanju je profesor vedno upošteval kandidatove osebne “pretenzije”. Mene je pri izpitu med drugim vprašal, kaj vem o neki pravkar odkriti in opisani skupini nevretenčarjev. Ko sem izjavil, da mi je Erjavecia 32 17 stvar popolnoma neznana, je menil: “To je čudno. Ali ne berete revije Nature? V eni zadnjih številk je izšel zelo lep prikaz.” V oceni pa tega neznanja ni upošteval. – Nekoč sem prisostvoval izpitu nekega mladega dekleta. Poznali je nismo, ker na predavanja ni hodila. Bila je poročena, imela majhnega otroka in že pred diplomo je poučevala na neki srednji šoli. V 3-članski komisiji sta bila tudi profesor Miroslav Zei in dr. Janez Matjašič. Očividno je bila precej živčna in njeni odgovori so bili šibki. Profesor Hadži je dolgo mirno poslušal, potem pa se je oglasil: “No, pa se še midva malo pogovoriva.” Ta “pogovor” je imel obliko Hadžijevega monologa, ki ga je kandidatka tu in tam prekinila s kako pritrditvijo ali z malenkostnim dodatkom, nakar Hadži: “Vidite, saj kar dosti veste, le živčni ne smete biti brez potrebe.” Tako je bil izpit uspešno opravljen. Potrebovala ga je le za redno nastavitev in nekoliko višjo plačo, za kar je imel Hadži popolno razumevanje in ji je s svojo “mehkostjo” pomagal. Gornja zapisa Maksa Wrabra je objavil (2000) njegov sin Tone WRABER (1938-2010). Po njegovi smrti pa je prešel dnevnik v hrambo brata Blaža in mi ni bil dostopen. PROFESOR JOVAN HADŽI IN KAČJI PASTIRJI V sklopu svoje profesure je predaval Hadži naslednje predmete: “Uvod v zoologijo”, “Specialna zoologija nevretenčarjev”, “Specialna zoologija vretenčarjev”, “Izbrana poglavja iz eksperimentalne zoologije”, “Primerjalna anatomija vretenčarjev”, “Morfologija in sistematika enterocelnih nevretenčarjev”, “Morfologija in sistematika nevretenčarjev, zlasti členonožcev in mehkužcev” in “Zoogeografija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev”. V času mojega študija (1956-1961) je bil na Univerzi že upokojen (1957), čeprav še zelo aktiven na SAZU in nam je predaval v dobro razumljivi slovenščini izključno le “Konkretno zoologijo evertebratov”, ki je takrat še zajemala tudi protozoje. Celoten cikel je trajal domala 3 leta in sem ga poslušal od šolskega leta 1956/1957 dalje. Zamudil nisem niti enega predavanja in moji zapiski obsegajo 6 zvezkov, skupno 512 drobno pisanih strani, do 53 vrstic na stran. Vsa predavanja je profesor ilustriral z zelo podrobnimi risbami na tablo, za katerih prerisovanje pa med predavanjem seveda ni bilo časa. V mojih zapiskih odpade na kačje pastirje le 13 vrstic. Vaje iz istega predmeta sem delal v šolskem letu 1956/1957. Njih rezultat je en sam zvezek, z okoli 122 anotiranimi risbami. Odonati pa na vajah niso bili obdelani. Profesor Hadži je bil svetovno uveljavljen knidariolog in filogenetik. Za bibliografijo glej FLORJANČIČ (1988), za prikaz njegovega dela pa ČURČIĆ in sodelavci (2000). S kačjimi pastirji se ni dosti ukvarjal, čeprav je bilo njegovo znanje tudi na tem področju izjemno (glej npr. KIAUTA, 2015, str. 32). V ilustracijo je zanimiva naslednja anekdota ... Ko so organizirali starejši študentje biologije ekskurzijo v Črno goro, ki se je sam nisem udeležil, mi je prinesel Božo Debenjak dva kozarca kačjih pastirjev (v alkoholu), ki jih je ljubeznivo in Erjavecia 32 18 samoiniciativno nabral zame na Rijeki Crnojevića. V enem od teh je bilo 6 adultnih primerkov vrste Lindenia tetraphylla. Zbirko mi je izročil na Zoološkem inštitutu. Ker sem moral po opravkih v Biološki institut na SAZU, sem vzel oba kozarca s seboj in ju odložil na mizo v veliki sobi inštituta. Profesor Hadži ju je opazil, na hitro pogledal in pripomnil: “Tega pa gotovo nimate iz Slovenije. Ne verjamem, da bi nastopala Lindenia tako daleč na severu”. Zaradi izjemno velikih abdominalnih priveskov je vrsto seveda lahko prepoznati, vendar sem bil več kot presenečen, da jo je profesor prepoznal kar mimogrede, v kozarcu, kjer je bilo pomešanih več vrst. Znani sta dve Hadžijevi deloma odonatološki publikaciji (HADŽI, 1941, 1961). Slednja je favnistično zanimiva: na strani 150 podaja telesne dolžine sedmih vrst, med njimi “našega”, t.j. slovenskega Cordulegaster annulatus (= C. boltonii). Sicer gre skoraj gotovo za takrat še neopisano vrsto C. heros, v kolikor pa bi bila determinacija pravilna, je to pomemben podatek za nastopanje C. boltonii v Sloveniji, čeprav ime najdišča ni omenjeno. V mojem času Hadži na ekskurzije s študenti ni hodil. Nikdar ga nisem videl z entomološko mrežo v roki. V njegovi delovni sobi pa je stalo več mrež: za lov v zraku in v vodi … ODONATOLOŠKA ŠTUDIJSKA DELA (1959-2017) SLUŠATELJEV BIOLOGIJE NA UNIVERZI V LJUBLJANI V zvezi s študijskimi zahtevami na Univerzi v Ljubljani, so proizvedli slušatelji v malo manj kot 60ih letih blizu 60 odonatoloških ali deloma odonatoloških del, mnoga od katerih so dostopna v prirejeni obliki tudi v revijalnem ali drugem tisku. Z izjemo del: BUNC (2013), FRAJMAN in sodelavci (1998), GUČEK (1995), JAGODIC (2005), KRELJ (2007), LEBAR (2005), MECHORA (2009), ORŠANIČ (2005), PETKOVŠEK (2013), PIVKO- KNEŽEVIČ (2009), PUST (2005), SEVER (2007), ŠTARKEL (2013) in TRATNIK (1989), ki obravnavajo ali omenjajo kačje pastirje le obrobno, so vsa ostala posvečena izključno tej skupini žuželk. Podajam seznam, urejen po vrstah del in v kronološkem redu. Bibliografija je pripeta. Doktorska disertacija (1): BEDJANIČ (2016). – To je prva in doslej edina odonatološka disertacija, branjena (13.XII.2016) na Univerzi v Ljubljani (SLIKA 2). Ob pregledu preko 160 odonatoloških doktorskih disertacij, ki so izšle po svetu od leta 1840 dalje, izstopa Bedjaničevo delo po izjemno široki (“multidisciplinarni”) zasnovi, visoko kvalitetni obdelavi, ne nazadnje pa tudi po zajetnem obsegu, vzorni redakciji ter bogati, vseskozi relevantni slikovni opremi. Erjavecia 32 19 SLIKA 2. Naslovnica prve in doslej edine odonatološke doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani (BEDJANIČ, 2016). Magistrska dela – podiplomski študij (3): JAGODIC (2005), ORŠANIČ (2005), PETKOVŠEK (2013). Diplomska dela (18): KIAUTA (1959; nagrajena s Študentsko Prešernovo nagrado; glej ANONIMNO, 1960; SLIKA 3), TRATNIK (1989), GUČEK (1995), KOTARAC (1995), BEDJANIČ (1998), PIRNAT (1998), PUST (2005), FERLETIČ (2007), KRELJ (2007), SEVER (2007), LEBAR (2009), MECHORA (2009), PIVKO-KNEŽEVIČ (2009), GAL (2010), BUNC (2013), ŠTARKEL (2013), ŠALAMUN (2016) in VINKO (2016). Erjavecia 32 20 SLIKA 3. Naslovnica in kazalo prvega odonatološkega dela na Univerzi v Ljubljani (KIAUTA, 1959). [Urednikova opomba: To delo je predstavljalo temelj za razvoj moderne odonatologije v Sloveniji.] Magistrska dela – 2. stopnja bolonjskega študija (4): ERBIDA (2016), TRATNIK (2016), VRHOVNIK (2017) in BAHOR (2017). Dodiplomska dela: Seminarska dela (9): GUČEK (1993), JEJČIČ (1993), KOTARAC (1993), PIRNAT (1994), ČERNE (1995), FRAJMAN, FRUMEN & ŠKVARČ (1998), BEDJANIČ (1997), ZEMLJIČ (2003) in BEDJANIČ (2010); Individualne naloge (15): ŠALAMUN (1997), PAŠIĆ (1999), FERLETIČ (2001), FRUMEN & ČERVEK (2001), RAMŠAK (2001), HUMAR (2002), LABUS (2002), PFAJFAR (2002), GAL (2003), KUHELJ (2004), PIVKO- KNEŽEVIČ (2005), VINKO (2006), WELDT (2007), VINKO & PLANKL (2008), ANDERLIČ (2010) in BROŽIČ (2010); Raziskovalni nalogi (2): FERLETIČ (2005) in VRHOVNIK (2015); Poročilo o individualni vaji (1): DRENIK (2003); Poročila o terenskem delu (4): ERBIDA (2009), VRHOVNIK (2009), TRATNIK (2012) in STANČIČ (2014); Poročilo o terenskem delu - Študijski program Biologija-Kemija (1): ŠTERK (2013). Erjavecia 32 21 BIBLIOGRAFIJA ODONATOLOŠKIH ŠTUDIJSKIH DEL SLUŠATELJEV UNIVERZE V LJUBLJANI (1959-2017) ANDERLIČ, A., 2010. Popis in primerjava kačjih pastirjev (Odonata) v okolici Renč (severna Primorska). Individualna naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 15 str. BAHOR, M., 2017. Favna kačjih pastirjev (Odonata) Mirnske doline in ovrednotenje naravovarstveno pomembnih območij. Magistrsko delo, Magistrski študij – 2. stopnja, Študij ekologije in biodiverzitete, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. ix + 71 str. [Op. ured.: Zagovor naloge se pričakuje v novembru 2017] BEDJANIČ, M., 1997. Potek preobrazbe, spolna struktura in velikost populacije nosne jezerke (Epitheca bimaculata [Charpentier, 1825]) v glinokopu Opekarne Pragersko v Pragerskem (SV Slovenija) (Odonata: Corduliidae). Seminarska naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 14 str. BEDJANIČ, M., 1998. Poskus analize favne kačjih pastirjev Šri Lanke (Insecta: Odonata). Diplomska naloga. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. ix + 90 str. BEDJANIČ, M., 2010. Naravovarstveno pomembne stoječe vode v nižinskem svetu severovzhodne Slovenije in smernice za njihovo upravljanje, s poudarkom na ohranjanju favne kačjih pastirjev (Insecta: Odonata). Seminarska naloga pri predmetu Limnologija stoječih voda: izbrana poglavja. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 96 str. BEDJANIČ, M., 2016. Diverziteta, razširjenost in ogroženost kačjih pastirjev Šri Lanke, s taksonomsko revizijo in filogenetsko analizo družine Platystictidae (Insecta: Odonata). – Diversity, distribution and threat status of dragonflies of Sri Lanka, with taxonomic revision and phylogenetic analysis of the family Platystictidae (Insecta: Odonata). Doktorska disertacija. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze Ljubljani, Ljubljana. x + 506 str., priloge A-D izven. BROŽIČ, A., 2010. Inventarizacija kačjih pastirjev (Insecta: Odonata) na območju bajerja Pristava z okolico (Mengeš, osrednja Slovenija). Individualna naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 17 str. BUNC, A., 2013. Diverziteta makroinvertebratov v izbranih kalih na Krasu. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. x + 73 str., priloge A1-A3 izven. ČERNE, I., 1995. Meritve ličink vrste Onychogomphus forcipatus. Seminarska naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. vi + 44 str. DRENIK, K., 2003. Individualna vaja: Kačji pastirji. Individualna naloga pri predmetu Sistematska zoologija nevretenčarjev. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 10 + ii str. Erjavecia 32 22 ERBIDA, N., 2009. [Kačji pastirji treh ribnikov pri Medvodah]. Poročilo o samostojnem terenskem delu v okviru predmeta Terensko delo iz botanike in zoologije. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 2 str. ERBIDA, N., 2016. Populacijska dinamika koščičnega škratca (Coenagrion ornatum) na izbrani lokaciji na Ljubljanskem Barju. Magistrsko delo, Magistrski študij – 2. stopnja, Študij Ekologije in biodiverzitete, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. x + 52 str., priloga A izven. FERLETIČ, U., 2001. Popis kačjih pastirjev (Odonata) na južni Primorski. Individualna naloga pri predmetu Sistematska zoologija nevretenčarjev. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 8 str. FERLETIČ, U., 2005. Poskus ugotovitve migracije rdečega voščenca Ceriagrion tenellum (Insecta: Odonata) na območju Strunjana. Raziskovalna naloga. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 10 str. FERLETIČ, U., 2007. Rdeči voščenec Ceriagrion tenellum (Insecta: Odonata) v Sloveniji. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xi + 88 str. FRAJMAN, B., A. FRUMEN & A. ŠKVARČ, 1998. Naravovarstvena problematika Turnovih ribnikov v Krajinskem parku Rački ribniki – Požeg. Seminarska naloga pri predmetu Varstvo okolja in naravne dediščine. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 25 str. FRUMEN, A. & U. ČERVEK, 2001. Meritve ličink sredozemskega lesketnika Somatochlora meridionalis Nielsen, 1935 (Odonata: Corduliidae). Individualna naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 8 str. GAL, M., 2003. Odonata. Kačji pastirji. Individualna naloga pri predmetu Sistematska zoologija nevretenčarjev. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 7 + iii str. GAL, M., 2010. Favna kačjih pastirjev mrtvic in gramoznic v okolici Petišovcev in njihov naravovarstveni pomen. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xii + 101 str., prilogi A-B izven. GUČEK, M., 1993. Ocena gostote populacije ličink kačjega pastirja vrste Thecagaster bidentata (Selys, 1843) (Odonata: Cordulegastridae) v pritoku ribnika pri cerkvi na Rakovniku, Ljubljana. Seminarska naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 9 str. GUČEK, M., 1995. Primerjava različnih vzorčevalnih tehnik pri raziskavah makrozoobentonske združbe. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 55 str. HUMAR, M., 2002. Primerjava anatomskih znakov pri ličinkah vrst Somatochlora metallica (Vander Linden, 1823) in S. meridionalis Nielsen, 1935 (Odonata: Corduliidae). Individualna naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 17 str. Erjavecia 32 23 JAGODIC, F., 2005. Teoretske osnove oblikovanja gozdnega habitatnega parka Brdo pri Kranju. Magistrsko delo. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xii + 161 str. JEJČIČ, M., 1993. Meritve velikosti in statistična pomembnost primerjave velikosti pri ličinkah vrste Aeshna cyanea (Müller, 1764) (Odonata: Anisoptera: Aeshnidae) v odvisnosti od spola. Seminarska naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 7 str. KIAUTA, B., 1959. Prispevek k poznavanju odonatne favne Slovenije. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 16 str., tabeli 1 & 2 izven. KOTARAC, M., 1993. Biometrične meritve ličink kačjega pastirja vrste Epitheca bimaculata (Charpentier, 1825) (Odonata: Corduliidae) v akumulacijskem jezeru Komarnik pri Lenartu (SLO). Seminarska naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 6 str. KOTARAC, M., 1995. Zasnova atlasa kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. ix + 104 str. KRELJ, Ž., 2007. Ekološki status ribnika Tivoli. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xi + 76 str. KUHELJ, A., 2004. Poročilo o individualnih vajah: kačji pastirji na Ljubljanskem Barju. Individualna naloga pri predmetu Sistematska zoologija nevretenčarjev. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. ii + 4 + ii str. LEBAR, P., 2005. Plovba na reki Ljubljanici v kontekstu varovanja Natura 2000. Diplomska naloga št. 121. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xi + 127 str., viri + priloge A-C izven. MECHORA, Š., 2009. Okoljska ocena in makrofiti vodotokov Bloščice in Cerkniščice. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. x + 67 str., priloge izven. ORŠANIČ, T.H., 2005. Ohranjanje narave in lastništvo gozda na primeru Posavja. Magistrsko delo. Podiplomski študij Varstvo naravne dediščine. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xvii + 193 str. PAŠIĆ, L., 1999. Ocena vrstnega bogastva kačjih pastirjev na področju Brkinov. Individualna naloga pri predmetu Osnove ekologije živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 21 str. PETKOVŠEK, M., 2013. Kazalci ekološko-morfološkega stanja vodotokov kot pokazatelji stanja ohranjenosti evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov na območjih Natura 2000. Magistrsko delo. Podiplomski študij Varstva okolja. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xiii + 111 str., priloge A- D izven. PFAJFAR, O., 2002. Kačji pastirji. Individualna naloga pri predmetu Sistematska zoologija nevretenčarjev. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 3 str. Erjavecia 32 24 PIRNAT, A., 1994. Obdobje emergence pri populaciji enakokrilega kačjega pastirja Pyrrhosoma nymphula (Sulzer) (Zygoptera: Coenagrionidae). Seminarska naloga. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 14 str. PIRNAT, A., 1998. Favna in ekologija kačjih pastirjev (Odonata) Ljubljanskega Barja. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. ix + 92 str. PIVKO-KNEŽEVIČ, A., 2005. Seznam kačjih pastirjev (Odonata) zoološke zbirke. Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za leti 2001 in 2002. Individualna naloga pri predmetu Sistematska zoologija nevretenčarjev. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. vii + 39 str. PIVKO-KNEŽEVIČ, A., 2009. Ovrednotenje vpliva Centralne čistilne naprave Celje na reko Savinjo upoštevaje longitudinalne spremembe v združbi velikih vodnih nevretenčarjev. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xii + 82 str., priloge A-C izven. PUST, M., 2005. Kvantitativna analiza združbe makroinvertebratov v reki Temenici. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xii + 72 + xxxii str. RAMŠAK, L., 2001. Ordo Odonata (kačji pastirji). Individualna naloga pri predmetu Sistematska zoologija nevretenčarjev. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 7 str. SEVER, M., 2007. Vpliv hidroloških značilnosti na združbo vodnih nevretenčarjev. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. ix + 84 str. STANČIČ, B., 2014. Popis odonatološke favne v okolici Biotehniške fakultete. Poročilo o samostojnem terenskem delu v okviru predmeta Terensko delo iz botanike in zoologije. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 12 str. ŠALAMUN, A., 1997. Preliminarne meritve in opazovanja populacije sredozemskega lesketnika (Somatochlora meridionalis Nielsen, 1935) (Odonata: Corduliidae). Individualna naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 12 str. ŠALAMUN, A., 2016. Ekologija in razširjenost velikega studenčarja (Cordulegaster heros) (Odonata: Cordulegastridae) v Sloveniji. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. ix + 66 str. ŠTARKEL, N., 2013. Vpliv kovin na združbo makroinvertebratov v reki Voglajni. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xii + 96 str., priloge A-C izven. ŠTERK, A., 2013. Kačji pastirji (Odonata) Poljanske doline ob Kolpi. Poročilo. Študijski program Biologija-Kemija. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 22 str. TRATNIK, A., 2012. Spreminjanje vrstne sestave odraslih kačjih pastirjev glede na sezono na območju Drage pri Igu. Poročilo o samostojnem terenskem delu v okviru predmeta Terensko delo iz botanike in zoologije. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 12 str. Erjavecia 32 25 TRATNIK, A., 2016. Vpliv okoljskih dejavnikov na pestrost in številčnost kačjih pastirjev v izbranih kalih alpskega sveta. Magistrsko delo, Magistrski študij – 2. stopnja, Študij ekologije in biodiverzitete, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xiii + 66 str., priloge A-C izven. TRATNIK, M., 1989. Primerjava in ovrednotenje postopkov za nabiranje bioloških vzorcev vodnih žuželk. Diplomska naloga. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. vi + 56 str. VINKO, D., 2006. Popis kačjih pastirjev v Mengšu in okolici. Individualna naloga pri predmetu Sistematska zoologija nevretenčarjev. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 13 str. VINKO, D., 2016. Favna kačjih pastirjev (Odonata) Vipavske doline. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. xi + 88 str., priloge A-F izven. VINKO, D. & M. PLANKL, 2008. Prispevek k poznavanju kačjih pastirjev (Insecta, Odonata) otoka Mljeta (Dalmacija, južna Hrvaška) in primerjava Mljeta z izbranimi območji Hrvaške. Individualna naloga v okviru vaj pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 18 str. VRHOVNIK, M., 2009. Popis odonatološke favne v okolici Kotelj, 2.8.-10.8.2009. Terensko delo iz botanike in zoologije. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 9 str. VRHOVNIK, M., 2015. Vpliv urbanizacije na favno kačjih pastirjev (Odonata) mesta Ljubljana. Raziskovalna naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 20 str. VRHOVNIK, M., 2017. Stališča in znanje dijakov o kačjih pastirjih. Magistrsko delo, Magistrski študij – 2. stopnja, Študij biološkega izobraževanja, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. viii + 56 str. WELDT, S., 2007. Ocena vrstnega bogastva kačjih pastirjev in poskus ocene številčnosti pasastega bleščavca (Calopteryx splendens) v osrednjih Slovenskih goricah. Individualna naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 7 str. ZEMLJIČ, K., 2003. Vrstna podobnost ličink kačjih pastirjev v reki Ščavnici. Seminarska naloga pri predmetu Ekologija živali. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana. 16 str. ZAHVALA Zgornja Bibliografija je v glavnem povzeta po Gradivu za odonatološko bibliografijo Slovenije, kot izhaja redno v glasilu Erjavecia in jo oskrbuje dr. Matjaž BEDJANIČ. Nekateri avtorji mi samoiniciativno pošiljajo kopije svojih del, z levjim deležem kopij pa mi je pomagal urednik dr. M. Bedjanič. Dr. Stanislav JUŽNIČ (Ljubljana in Državna Univerza Oklahome, Norman/OK, ZDA) je podal pripombe k rokopisu in posredoval nekaj podatkov iz zgodovine ljubljanske univerze. Vsem iskrena hvala. Erjavecia 32 26 LITERATURA ANONIMNO, 1960. Prešernovi nagrajenci. Tribuna, Ljubljana 10(1): 7. BOLE, J., 1971. Predstavljamo slovenske naravoslovce: akademik prof. dr. Jovan Hadži. Proteus, Ljubljana 34: 160-165. CIPERLE, J., 1990. Jezuitsko šolstvo. Enciklopedija Slovenije 4: 310-311. ČURČIĆ, B.P.M., M.S. FABJANČIČ & O.S. KARAMATA, 2000. The life and work of Academician Jovan Hadži. Monographs of Faculty of Biology, University of Belgrade 4: 1-216. FABJANČIČ, M., [ured.], 1988. Jovan Hadži. Bibliografije članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, str. 55-66. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. HADŽI, J., 1941. Zakaj ni orjakov med žuželkami? Proteus, Ljubljana 8(1): 5-14. HADŽI, J., 1961. Problemi drobnosti (nanizma) in velikanstva (gigantizna) v živalstvu. Razprave Slovenske Akademije znanosti in umetnosti (Prirodoslovne vede) 6: 51-270. JUŽNIČ, S., 2017. Bo ljubljanska univerza premaknila ustanovno letnico za več kot 200 let? http://www.rtvslo.si/slovenija/bo-ljubljanska-univerza-premaknila-ustanovno- letnico-za-vec-kot-200-let/428438 - Ogled: 29.07.2017. KIAUTA, B., 2015. Spomini na mladostno “entomologiziranje” v Ljubljani med drugo svetovno vojno in v letih neposredno po njej (1941-1953). Erjavecia 30: 16-32. KIAUTA, M., [prevajalka], 2003. Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (1596- 1651) – Historia annua Collegii Societatis Iesu Labacensis 1: 1-399 (latinski transkript), 2: 1-407 (prevod). Družina, Ljubljana. – [Urednik J. Baraga]. MELIK, V., 1975. Pregled razvoja Univerze. V: [urednik ni omejen], Univerza v Ljubljani ob tridesetletnici osvoboditve, 1945-1975, str. 50-72, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. VEBLE, A., 1909. Boj za slovensko vseučilišče. Slovenska dijaška zveza, Ljubljana. 67 str. WRABER, T., 2000. Prvo desetletje (1920-1930) študija biologije na ljubljanski univerzi. Acta biologica slovenica 43(3): 5-20. POROČILO S SKUPŠČINE SLOVENSKEGA ODONATOLOŠKEGA DRUŠTVA Letno zasedanje članov Slovenskega odonatološkega društva je letos potekalo v ponedeljek 22. februarja 2017, kot običajno na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti. Srečanje smo pričeli s predavanjem Damjana Vinka »Slovenske najdbe ektoparazita mušate Forcipomyia paludis na krilih kačjih pastirjev«. Predavanju je sledilo imenovanje delovnih organov skupščine, ki jo je vodil Damjan Vinko kot predsednik, za zapisnikarja smo izbrali Majo Vrhovnik, kot overoviteljici pa Nino Erbida in Niko Zaletelj. Ker je bila skupščina sklepčna, smo nadaljevali s poročili organov društva za leto 2016. Poročali smo o sodelovanju na Bioblitzu Mura, Ekosistemih Balkana,