AFORIZMI K ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA ŽENSTVA. IVANKA. Življeivska borba današnje družbe se vrši izvečine v znamenju samopomoč', ki sloni na organizaciji — združevanju. Orga- nizirajo se vsi stanovi, delavski in meščan- ski ; vsi iščejo varstva in spasa v samo- pomoči. Tudi posamezne politične stranke nastopajo v obl'ki org-an'zacij. Vsled razmer je danes i za ženske nastala potreba lastne organizacije, in žen- stvo se že tudi vsaj deloma zaveda te potrebe, kar pričajo mnoga ženska društva po vseh državah. Tudi v Slovencih že iraam(j sledi ženske organizacije, n. pr. društvo učiteljic, zavod sv. Nikolaja in v novejši dobi »Splošno slovensko žensko društvo«, katerega edino hočem danes upo- števati v nastopnih vrsticah. »Splošno slovensko žensko društvo« ima jako važno na'ogo s pogledom na organizacijo slovenskega ženstva. Želeti je le, da društvu pristopi čim največ našega ženstva, ki stoji v eksistenčnem boju — najsi bo že na šolskem, uradniškem, trgov- skem, tovarn'škemi ali katerem koli drugem polju. Potem pa mora z vsemi močmi stremiti za tem, da svojim udinjam. č'm najbolj koristi v kulturnem zmislu. Pred vsem mora društvo gledati na to, da se široki sloji slov. ženstva seznanijo z vpra- šanjem, ki je danes najaktuvalnejše. Mislim na socijalno vedo in posamezne njene pa- noge, katerih glavna je pač žensko vpra- šanje. Zenstvu je danes nujno treba, da spozna splošni socijalni in v njem svoj položaj. Le tako bo mogoče ženam spoznati tudi svojo nalogo, svoj namen v družbi i ter si izbrati pravo pot v dosego teg-a namena. Predolg(j se je že preziralo dejstvo, da življenjska naloga, življenski namen žena ne obstoji samo v fiziškem materinstvu, da so marveč tudi žene poklicane, da se de- janski vdeležujejo na razvitku in napredku človeške družbe. Morda bi danes ta družba stala na drugače popolni kulturni stopinji, da niso moški izključili žen od znanstvene izomike ter tako polovico človeštva potis- nili v temo nevednosti. Marsikje se danes že spoznava ta zmota v razvitku človeštva ter se je skuša emancipirati. A danes je postala stvar težja, kompliciranejša. Žena v svoji nevednosti ne stoji več v rezervi, ampak je, prisiljena po razmerah, stopila sredi v življensko borbo — nevedna, n e p r i p r a. v 1 j ena. Sedaj ne velja več žene samo izobraževati ter jo polagoma pripravljati na poznejše delo, marveč treba ob enem in takoj računati z njo tudi kot z aktivno vdeleženko v eksistenčnem boju. Zato pa danes ženam ne zadostuje več združevanje v svrho izobrazbe, marveč jim treba ob enem strokovne organi- zacije. V »Slovenki« je bila že lansko leto sprožena misel o strokovni organizaciji slo- venskega ženstva. Uredništvo je hotelo s priobčevanjem poročil o delavskih razme- rah vseh strok, v katerih so zaposlene tudi ženske, vzbuditi mej našim ženstvom zmisel za samopomoč in zanimanje za strokovno organizacijo. Ponovno je ».Slovenka« pozi- vala in prosila, naj bi različne uslužbenke in 4elavke vposlale taka poročila, ali žal, zaman. Poročila so poslale le nekatere trgovske uslužbenke, ki so bile pismenim potom osebno v to naprošene. Sicer pa se 2bi ni nihče niti ganil mej našim ženstvom, in uredništvo, uvidevši, da osamljeno nikakor ne more izvesti ogromnega dela, ki bi ga bilo treba, da bi se naše /enstvo strokovno organiziralo, odložilo je zadevo za ugod- nejši čas. Ali strokovnih organizacij nikakor ne smemo pustiti iz vida, kajti gotovo je, da se bodo prej ali slej morale izvesti tudi med slovenskim ženstvom. Dobro je torej, ako se bavimo s to stvarjo. Kaj je strokovna organizacija? »Stro- kovna organizacija« se imenuje združitev delavcev ali delavk jedne stroke v posebno društvo. Namen strokovnih organizacij je solidarno postopanje vseh delavcev jedne stroke v varstvo in prospeh njihovih de- lavskih koristi in pravic. To se pravi z drugimi besedami : ojačanje delavske kon- kurence napram delodajalcem. Kapitalisti namreč, ki oddajejo delo, so sebični in gledajo vedno na to, da bi od dela, kijira ga izvrše delavci, imeli čim več dobička. Zato dajajo delavcem čim manjšo plačo in zahtevajo od njih čim več dela. To se pravi, da delavce izkoriščajo, kolikor le morejo. Če se pritoži en delavec ali tudi njih več proti takemu izkoriščanju, tedaj se delodajalec razkorači, češ: Komur ni prav, naj gre ! Pridejo pa drugi ! In dotič- nik ali dotičniki raje potrpe, nego bi odšli, kajti kruha jim treba ! Delodajalec pa po- tem še huje pritiska delavce. Drugače pa je, ako so delavci strokovno organizirani. Tedaj delodajalec nima opraviti s posa- meznimi delavci, marveč s celo organizi- rano armado, v kateri velja načelo : Vsi za vsacega, vsak za vse ! Kadar organizirani delavci kake stroke uvidijo, da jih delodajalec preveč tlači in izkorišča, ter si hočejo zboljšati svoje de- lavske razmere, tedaj se zberejo na posve- tovanje. Skupno potem določijo in formu- lirajo svoje zahteve ter jih predlože delo- dajalcu. Ako jim ta noče ugoditi, pretrgajo delo ter stopijo v stavko ali štrajk. Delo sedaj zastaja, in delodajalcu gine dcjbiček, ki ga ima od dela svojih delavcev. O tem treba pomniti, da so strokovne organizacije, ki se nahajajo ne le v jedni deželi, marveč v celi državi, spojene v zvezo, ter je tako eventuelno lahko mogoče, da stopijo v stavko peki, krojači, rudarji, železničarji, tiskarji itd. ne le jednega mesta aH jedne dežele, temveč cele države ob enem. Na ta način so delodajalci prisiljeni, da se poga- jajo z delavci ter ug-odijo njih zahtevam vsaj deloma, ako hočejo, da pridejo isti zopet na delo. Da morejo delavci vztrajati v stavki,, vplačujejo reihio vsak teden ali vsak me- sec gotov znesek v društveno blagajno, iz katere potem za časa stavke dobivajo pod- pore. Istotako dobivajo podpore posamezni udje ob času brezposelnosti. Že iz teh površnih opazk je razvidno, kolikega pomena so strokovne organiza- cije. Delavcem so prinesle že neprecenljivih koristi. Čim vzorneja je organizacija te ali one stroke delavcev, tem bolj jih respek- tirajo delodajalci in tem boljše so njihove delavske razmere. Ako pa je strokovna organizacija ko- ristna za moškega delavca, je naravnost kričeča potreba delavki. Kajti žensko delo se mimo moškega še posebej izkorišča in izrablja, da je strah. Za to ne treba še-le navajati dokazov, ker že čivkajo o tem vrabci na strehah. Tudi vzroki leže na dlani. Razmere silijo ženske, da si iščejo kruha zunaj domače hiše, t. j. tam, kjer ga iščejo in dobivajo moški. V gotovi meri morajo torej moške izpodrivati. To pa dosežejo s tem, da svoje delavne moči prodajajo mnogo ceneje, nego-li moški. A s tem ne odškodujejo le sebe, marveč tudi moške, torej ves delavski stan. Velik do- biček pri tem pa ima sebični kapitalist. Ali, ženske se v ogromni večini še niti ne zavedajo slabih posledic svojega posto- panja. Stopile so, kakor sem zgoraj rekla, nepripravljene v življensko borbo. 262 ženam torej danes več ne zadostujejo splošna izobraževalna društva ; organizirati se morajo tudi strokovno. Ko bi hoteli moški na vsej črti sprejeti ženske tovari- šice v svoje strokovne organizacije, bi stvar bila jednostavna. A, kakor znano, se moški temu izvečine upirajo — v svojo in v škodo žen ter v korist kapitalistov. Čudno je res. da moški tega še danes ne morejo razumeti. No, s tem dejstvom treba ra- čunati ter snovati strokovna društva za ženske. Pri nas bo to delo gotovo šlo počasi izpod rok; kajti naše ženstvo v ogromni večini nima niti najmanjšega pojma o so- cijalizmu in zato tudi ne najmanjšega zmisla za strokovno organizacijo. In tako pridemo zopet na ».Splošno slov. žensko društvo«, čegar naloga je, da obdi'la to ledino. Naši oficijelni socijalisti, ki temu društvu nikdar niso bili posebno naklonjeni, pravijo sicer, da je isto buržoazijsko in da proletarke nimajo ničesar pričakovati od njega. Ali mi se držimo fakta, da se je društvo na- čelno izreklo za jednakopravnost vseh .sta- nov, da se v društvo sprejema ženstvo brez razlike stanu in da je društvu namen izobrazba tega ženstva. Ako bo društvo delovalo po svojem programu, bo storilo mnogo. .Strokovne organizacije bodo l)ot(-m le naravna posledica tega delova- nja. In da bo »Splošno slovensko žensko društvo« vršilo svc>jo nalogo, smemo pač pričakovati. Toliko smo lahko prepričani, da meščansko ženstvo, v kolikor je ali bo pristopilo društvu, ne bo špekuliralo na koristi, ki jih ima njegov stan od neved- nosti proletarke, ter ne bo oviralo vsestran- skega izobraževanja iste s pomočjo dru- štva. Tudi v socij. demokratični pol.tični organizaciji si? nahaja mnogo mož iz bur- žoazije. Na vsak način torej moramo misliti tudi pri nas na strokovno organiziranje ženstva, in dobro bi bilo. če bi se »Splo.šno slovensko žensko društvo« takoj spočetka bavilo s to zadevo. Kajti, ako to delo Vza- mejo v roke naši socijalni demokratje, kakor to namigujejo v svojem organu, se je, kakor zdaj stoje stvari, bati škode. 263