FC Stanovsko ĐoUnostn't itvod'- kovu. Ucea«"» ™'iniCa 4 «21 'm ASNIK wi^wvnw siaaiiw ___ Jj za Slovenijo v Ljubljani. Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 15 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini. Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo. Letnik III. V Ljubljani, dne 1. januarja 1923. 1. številka Srečno in veselo novo leto! vsem našim tovarišem in tovarišicam, vsem drusim naročnikom in tistim ki v listu inseriraio. Uredništvo in uprava „Poštnega Glasnika" Novo leto in mil Leto za letom drvi z našo revščino li kraju. In kadar gre h koncu, nas navda« jo še vselej tisti goljufivi človeški upi, ki jih hranimo na dnu srca, pa naj nam je še tako slabo. Nikoli nas nečejo zapusti« ti. Z nastopom novega leta se pa celo po* dvoje. Kar nečemo in nečemo verjeti, da bi ne bilo kmalu bolje. In vendar, če po« gledamo nazaj ali naprej, si moramo pri* znati, da je preveč domačih in svetov* nih ovir, da bi se naše razmere v dogled» nem času resnično izboljšale. O teh ovirah je bolje, da v strokov* nem listu ne govorimo. Ugotavljamo sa» mo, da je bila tako zaželjena pragmatika ~ edinstven zakon, del resničnega zedi* n j en j a — že skoraj dovršena in skoraj pod streho. Z vladno krizo pa je padla najbrž za dolgo dobo v vodo. Ugotavlja« mo, da so se zaradi naših novih doklad popisale že cele skladovnice papirja, da so bile te doklade z neverjetno računsko spretnostjo razdeljene na mesece, in da smo že bili na tem, da jih tudi dobimo. Zdaj pa so šle, in se samo še norčujejo z nami, ko pišejo o neki trinajsti plači, kar nam seveda samo škoduje, kakor vedno. Bolj naivni tovariši se na tak račun še bolj zadolže, in to je ves naš dobiček za novo leto. Preteklo leto nam torej ni prineslo ne moralnih ne materielnih uspehov. Bilo pa je nervozno leto, v katerem se je koval naš uradniški zakon, Ito, v katerem so nam obetali doklade na doklade. Ča* kali smo, včasih malo grozili, a dosegli prav nič. In če pogledamo še prejšnje leto pa obe primerjamo, vidimo, da sta si bili po uspehih enaki, ali pa je bilo prejšnje nekoliko boljše. In bolj ko gremo nazaj tja do postanka naše države in bolj ko primerjamo vsa leta, bolj z gotovostjo lahko ugotovimo, da padamo iz bede v hujšo bedo. Nobenih iluzij si ne delajmo! Naš stan tepta, kdor količkaj utegne, pa tudi bodočnost ne bo dosti boljša. Krivi pa smo dosti tudi mi sami. Le dobro poglej» mo vase, pa bomo videli, da so naše or* ganizacije (ne mislim samo na posamez« ne pokrajinske!) samo karikature onih organizacij, ki bi jih morala ustvariti uradniška armada. Kje pa je kaka enot* nost? Kje kaka odločnost? Odkritosrčno se tudi vprašajmo: Ali o tudi ve orga* nizacije za edinstveni zakon, za skupno pragmatiko, ali ne? Tovariši, to vpraša* nje premislimo! Ob novem letu imamo vse polno že* Ija. Eno samo, ki jo tako radi ob vsaki priliki izrečemo, ki se pa vendar docela noče uresničiti, ponavljam: Naj bi se sleherni javni nameščenec zavedel, kako silna je moč zdrave orga* nizacije in naj bi ji vsak zadnji s svojim pristopom in s svojim sodelovanjem brez mrmranja zaradi neuspehov, ki so jih krivi drugi, pomagal od boja do boja. Strokovni del. Bistvene razlike med dosedanjim in not* vim poštnim redom (»Pravilnik za umi* trašnju poštnu službu«, L deo). Razlike in napake iz I. dela »Pravilnika«. (Dalje.) Točka VI. Poštnemu uslužbencu je prepovedano posoditi svoj pečatnk stranki, da bi z njim zapečatila svoje vrednostno pismo, tudi ne sme napisati namesto pošiljatelja naslova na vred* nostno pismo. Točka VIL določa, da mora pošilja* telj bankovce, preden jih vloži v denarni ovitek, z močno nitjo navzkriž povezati, potem pa v poseben papir zaviti ali pa jih mora v poseben ovitek deti in šele potem v zunanji ovitek vložiti. Manjše število bankovcev, zlasti če so ti bankovci večje vrednosti, mora po* šiljatelj prišiti ah pa z iglo pritrditi na notranji ovitek tako, da jih ni mogoče potegniti iz ovitka drugače kakor če se pismo odpre. Točka VIII. Pošiljanje kovanega de* narja v vrednostnih pismih ni dovoljeno. Točka XIII. Vrednostno pismo ne sme biti težje od 2 kg in ne sme presegati na nobeno stran 45 cm. Če je težje od 2 kg ali pa če presega na katerokoli stran 45 cm, se smatra tako pismo za paket. Člen 27., točka 4. Glede na razsež* nost se dele paketi v navadne (normalne) in obsežne pakete. Navadni (normalni) paketi so pa* keti, ki v dolžini, širini in višini ne pre» segajo 60 cm ali pa v dolžini 110 cm, v širini 40 cm in višini 30 cm. Vsi paketi, ki presegajo te razsež» nosti, se smatrajo za obsežne (lo* ccnkc). . Ločenke pa ne smejo presegati na nobeno stran 2 m ali pa v dolžini 160 cm ter v višini in širini 40 cm. Točka XX. določa, dase smatra* jo paketi z naznačeno vred* nost j o v znesku 600 dinarjev in več za vrednostne. Paket z naznačeno vrednotjo do 599 Din 99 par je torej navaden, a paket z naznačeno vrednostjo 600 dinarjev je vrednosten. Točka XXII. Tudi na naslovni strani paketa, v katerem je gotovina ali vred* nostni papirji, mora pošiljatelj poleg označbe vrednosti napraviti barvni od* tisk pečatnika, s katerim je paket zape* čaten, ali pa besedilo pečatnika s črni* lom ali tintnim pisalom natančno in raz* ločno napisati. Č l e n 29. Po točki II. se mora tudi na odrezku poštne spremnice, ki spremlja zapečateno pošiljko, na dolo* eenem kraju napraviti vselej razločen barvni odtisk pečatnika. Če ta odtisk ni razločen, se mora besedilo s črnilom izpopolniti. Člen 30., točka VI. Poštnine prosto oblasti, zavodi itd. smejo priporoče* no predajati samo taka poštnine prosta pisma, v katerih sonenadome* stljive listine, posebno važni s p i s i in taka pisma, v katerih je določen kak rok. Č1 e n 3 1., točka III. Poštnine proste oblasti, zavodi itd. so obvezane, da pošiljajo vse zneske do 1000 dinar* jev po poštnih nakaznicah in ne v vrednostnih pismih. Izvzeti so samo slučaji, ko se pošilja denar kot predmet kazenskega postopanja (corpus delicti). Člen 32., točka III. Za pakete, ka* tere odpošiljajo poštnine proste oblasti, zavodi itd., se morajo uporabljati iste poštne spremnice, kakor za privatne pakete. Samo poštne, telegrafske in tele* fonske oblasti (ministrstvo, direkcije) in pošte, telegrafi in telefoni, smejo uporabljati uradne poštne spremnice. Člen 35., točka VI. Pošiljatelj od» kupne (povzetne) pošiljke mora napisati svoj natančni naslov, besedo »Odkup* nina« ali »Povzetje« in povzetni znesek na samo odkupno pošiljko, torej tudi na ovoj odkupnih (povzetnih) paketnih pošiljk. Člen 36., točka IX. Izplačil» nega obvestila (potrdila) pri pošt* nih nakaznicah ne podpisuje več prejemnik zneska, ampak pošta sama. Člen 37., točka 111. Ekspresne pošiljke v krajevnem (lokalnem) prome* tu niso dovoljene. To velja tudi za poštne nakaznice. Člen 3 9., točka XII. Pošiljatelju paketa ali vrednostnega pis* m a se povrne, a samo tedaj, če pismeno to zahteva in če sprejemna pošta paketa ali vrednostnega pisma šeni odposlala, samo oni del plačane pristoj* bine, ki presega 2 dinarja. Pristojbina 2 dinarjev ali manj se nikdar ne povrne. Pošiljatelj mora prejem vrnjenepristojbinenasprem* niči, oziroma na ovitku vr e d* nostnega pisma potrditi in ovitek pošti izročiti. Člen 4 0., točka IV. Če zahteva naslovnik kake pošiljke, da se pošiljka pošlje za njim, p a ne izroči te zahteve naslovni, ampak kateri drugi pošti, morastoritito pismeno in do< kazati svojo istovetnost. Pošta mora dokaz istovetnosti na prošnji potrditi in prošnjo naslovni (izdajni) pošti po* šiljke ouposiati. Izdaj na pošta sme pošilj* ko za naslovnikom poslati s a* mo tedaj, a ko je bila zahteva na ta način predana. Člen 41., točka IV. odreja pod 2, da je dopuščena nadomestna do* stava paketov družinskim članom prejemnika (glej točko III., drugi odsta* vek) do označene vrednosti 600 dinarjev, a nadomestna dostava nakaznic in vred* nostnih pisem do vrednosti 1 0 0 d i n a r j ev. Po točki VI. se ne smejo nado* mestno dostavljati družinskim članom niti prejemnikovim stalno za* poslenim osebam: uradna pripo* ročena pisma, priporočene pošiljke s povratnico, listi* ne poštnih nalogov, poškodo* vanih pošiljk in vrnjenih po* šiljk, ki so bile pogrešno iz* ročen e. Vse te pošiljke se mo* rajo izročati naslovnikom samim ali njihovim poobla* š č e n c e m. Glede na to in na določila nasled* njih točk in členov opozarjamo, d a s e zuveljavljanjemnovega»Pra* vilnika« vsi dosedanji poseb* ni predpisi o poslovanju z uradnimi pisemskimi pošilj* kami, zlasti s sodnimi, razve* 1 j a v 1 j a j o. Tudi za vsa uradna, zlasti za sod* nijska pisma veljajo samo določila tega in naslednjega člena. Točka IX., 5. drugi odstavek. Z do* voljenjem sodišča sme oseba, ki je v preiskovalnem ali kazenskem zaporu, pooblastiti tudi kakega zasebnika, da sme zanjo došle pošiljke prevzemati. V točki X. so pod 2—4 važne izpre* membe. Pošiljke za dijake srednjih in za slušatelje visokih šol se izročajo, če so naslovljene na zavod (šolo) poobla* ščencu, ki ga je šolska uprava v z a č e t* ku šolskega leta za to pooblastila in njegovo ime pošti pisme* no sporočila. Lastniki ali nejemniki prenočevališč (hotelov itd.), sanatorijev (zdravilišč) in penzijonatov, katere označi mest* na oblast (magistrat, županstvo, ob* čina) za zanesljive, smejo prevze* mati za osebe, ki pri njih začasno bivajo, vse navadne in priporočene pisemske pošiljke, pakete do vrednosti izpod 600 Din ter na* kaznice in vrednostna pisma d o 100 Din, asamotedaj, če podpi* šejo pred mestno oblastjo obvezno iz j a* vo, da bodo pošiljke, ki so jih prevzeli sami ali v tej izjavi od njih pooblaščene osebe (vratar, poslovodja, natakar), s popolnim jamstvom prejemni* kom izročali, oziroma da bodo nevroč* Ijive pošiljke pošti vračali. Vsak tak hotel, sanatorij ali penzijonat si mora nabaviti primegüo knjigo, v katero mora po navodilih pošte vpisovati vse v izdajo sprejete pošiljke. V tej knjigi mora naslovnik prejem pošiljke potrditi, a tudi poštni uslužbe* nec potrdi v njej prevzem vsake nevroč* Ijive pošiljke. Pošiljke, ki so naslovljene na delav* ee po tvornicah v večjih obrtnih ali v večjih začasnih podjetjih (gradba želez* nie, mostov, potov itd.) se izročajo pr e* jemnikom, če nimajo stalnega stanova* nja in če so nepoznani, samo tedaj, če potrdi njih osebno istovetnost krajna oblast (županstvo, občina itd.). Če pa ti delavci preko svojih podjet* nikov pismeno zaprosijo, da bi se iz* ročalc njih pošiljke lastniku tvornice, podjetja ali podjetniku samemu, in se le ti p i s m e n o obvežejo, da bodo pošiljke za delavce osebno ali po svojem poobla* ščencu na pošti prevzemali in s p op o 1* nim jamstvom delavcem izročali o* ziroma nevročljive pošiljke pošti vračali, tedaj se dostavljajo razen navadnih pi* semskih pošiljk tudi priporočene pošilj* ke, nakaznice in vrednostna pisma do 100 Din. in paketi do vrednosti izpod 600 Din. lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu. Na take delavce poste restante na* slovljene pošiljke, nakaznice in vred* nostna pisma preko 100 Din. in paketi z vrednostjo 600 Din. in več se moraio tudi v takih slučajih dotičnim delavcem osebno dostavljati. Vse pošiljke pa se morajo osebno dostavljati tedaj, če delavec pismeno zaprosi, da naj se nanj naslovljene pošilj* ke niemu samemu izročajo. Člen 42., točka II, 1. Vsaka tvrdka, vsako komanditno ali delniško društvo in vsaka zadruga mora zaradi ugotovitve osebe, ki sme poštne pošiljke prevzemati, izdajni pošti izročiti overovljen iz* vod iz trgovinskega registra ali izvirno sodno rešitev ali pa overovljen prepis izvirnika. Na ta način moraio te ustanove na* znaniti pošti tudi vsako izpremembo. Pred vpisom v trgovinski oziro* ma zadružni register se izročajo delni* škim društvom in zadrugam samo na* vadne in priporočene pošilike, poštne in čekovne nakaznice in vrednostna pisma do 100 Din. in paketi do vrednosti izpod 600 Din. O drugih pošiljkah pa pošta društvo ali zadrugo samo obvesti, pošiljke pa hrani do vpisa društva ali zadruge v regi* ster, a največ 13 dni. Ista točka določa pod 2, da se do* stavljajo navadne pisemske pošiljke za tvrdke, ki niso vpisane v trgovinski regi* ster in rimajo v svojem napisu držav* Ijanskcga (osebnega) imena ali pa je na* pis različen od imena soimetnikoar, v po* slovnih prostorih. Vse druge pošiljke za take tvrdke se pa izročajo samo tisti osebi, ki s potrdi* lom obrtne ali krajevne oblasti (župan*, stva itd.) dokaže, da ' ’ soimenik tvrdke. Nadalje določa točka pod 3, da mora društvo, ki deluje na podlagi odobrenih pravil, pošti izročiti pravi* la in overjen prepis zapisni* ka seje, na kateri so bili izvo* 1 j e n i člani, ki so za prevzemanje pošiljk pooblaščeni, to pa zato, da pošta ve, komu naj dostavlja pošiljke za dru* štvo. Pošiljke za tako društvo se dostav* ijajo tudi, če pravila še niso potrjena. Če se društvo ustanavlja in se uradne» ugotovi, da so bila pravila v potrditev predložena, se pošiljke dostavljajo. Pre* nehajo se pa dostavljati takoj, ko oblast potrditev pravil odreče. To velja za tuzemska društva. Inozemskim društvom, ki namera* vajo prenesti svojo delavnost v našo dr* žavo, se pošiljke ne izročajo prej, dokler niso pravila potrjena. Ista točka določa pod 5, da mora* j o uprave listov in časopisov, katerih izdaja je vezana na dovoljenje oblasti, rešitev oziroma potrdilo teh oblasti ali pa overjen prepis te rešitve izročiti pošti. Točka X. Pošiljke na naslov tvrdke, ki je prenehala, se ne smejo izročati zadnjemu lastniku (lastnikom), pač pa naj ga pošta opomni, da izposluje v roku 15 dni izpremembo naslova po* šiljke. Če je prejšnji lastnik tvrdke nepo« znan ali če se izprememba naslova v tem roku ne izvrši ali pa če se lastnik tvrdke ne more najti, se pošiljka vrne sprejemni pošti. Po točki XI. sc smejo v k n j i ž e n e pošiljke, ako je lastnik tvrdke izginil ali odšel, pa se ne ve kam, sploh kadar se lastnik tvrdke ne more najti in je bil on sam ali skupaj s kom drugim za pre* vzem pošiljk pooblaščen, dostavlja* ti samo po izpremembi na* slova. Navadne pisemske pošiljke se izro» čaj o njegovim družinskim članom ali njegovemu sotrudniku. Če jc bil pa kdo drugi pooblaščen, da samostojno sprejema pošiljke, se iz* ročajo vknjižene pošiljke temu poobla* ščencu. Točka XV. Pošilike za podružnice oziroma zastopništva inozemskih tvrdk v naši državi se smejo dostavljati samo na podlagi tuzemske sodne rešitve o protokoliranju podružnice oziroma zastopništva. Inozemska tvrdka ne more nadomestiti protokoliranja z navadnim pooblastilom, kakor tuzemske tvrdke. Ko preneha inozemska podružnica ali zastopstvo, se nanjo naslovljene pošiljke vračaio predajni pošti. Člen 43., točka IV._ Osebe, ki ne znaio pisati, ne smelo biti pooblaščene za prevzem takih pošilik, katerih prejem je treba pismeno potrditi. V točki IX. ie dosedanii predpis o overianju poštnih pooblastil nekohko razširien, ker določa, da mora podpis pooblastilca overiti ali sodnija ali lavni notar ali pa dve priči, kateri pozna poštni uslužbenec ne samo po ooebi, ampak tudi po podpisih. Točka XV. Za hranitev in razvid? nost poštnih pooblastil se pobira po* sebna pristojbina, katero bomo še objavili __________(Dulje nrihoriniižV Gospodarski in stanovski del. KAOS. Kakor vsako leto, je bil tudi lani v hudi vročini kongres našega Saveza v Beogradu. Kri nam ni razgrevalo samo solnce, ampak tudi nesrečne tri uredbe, ki so ravno takrat zagledale luč sveta. Beograjčani so jih šaljivo imenovali tri šešira. Posebno nas je zanimala prva, ki se imenuje »Uredba o organizaciji mini* starstva pošta i telegrafa i poštansko* telegrafske i telefonske struke u Kralje* vini Srba, Hrvata i Slovenaca«. Nihče ni vedel prej, da se namerava izdelati ured* ba, ki bi naj uredila ustrojstvo ministr* stva, direkcij in pošt in ki bi naj izena* čila naslove in plače vseh poštnih name* ščencev v celi državi. Vedeli smo le, da se v ministrstvu izdeluje »Uredba o pri* vremenom regulisanju zvanja i plata«, pri kateri so vsaj deloma sodelovale tudi organizacije. Predstavljate si lahko osup* lost, ki je zavladala, ko smo z nečim »privremenim« prejeli tudi nekaj stalne* ga. Splošno je bilo mnenje, da je delo, ki ga opravi nekaj gosp. pri zaprtih vratih čisto na skrivaj, ničvredno, in ga j c treba a limine odktonlti. In res so na kongresu vsi zastopniki poštnih uslužbencev glasovali za protest proti načinu izdelave omenjene uredbe in proti uredbi sami. Žal pa je dobila uredba moč zakona, ker je bila datirana z 21. junijem, imela pod* pis kralja in ministrskega sveta ter jo je odobril zakonodajni odbor. Tolažili smo se, da uredba kljub temu ne bo izvedena, a kakor vidimo, smo se zopet enkrat ure* zali, in ne bo napak, ako si jo sedaj od bliže pogledamo. V glavnem se bomo držali misli, ki nam jih je v krasnem govoru obraz* ložil na že imenovanem kongresu neki inženjer, katerega ime smo pa žal že po* zabili. Glavni znak uredbe je neverjetna površnost, ki se zrcali v tem, da so se gospodje ustvaritelji zatekli k pravilni* kom, kadar niso vedli naprej ali kadar bi se morali posvetovati z drugimi. Takih pravilnikov kar mrgoli. Kreirali so štiri mesta ministrskih inšpektorjev in rekli: »Pravilnik o radu inšpektora propisuje ministar.« Ministrstvo so razdelili na pet odeljenj, ki jim naj minister določi s po* sebnim pravilnikom področje in delo. Jstotako predpisuje minister področje in pristojnost direkcij, njihovih odclenj in inšpektorjev, s pravilnikom. Višek so do* segli v členu 3.5. Za vse uradništvo in ne* kaj desetin kondukterjev so v naredbi točno navedli službene prejemke, način napredovanja i. t. d., tisoče in tisoče niž* jih nameščencev pa so izročili na milost in nemilost samo eni osebi. Omenjeni člen se namreč glasi: »Regulisanje polo* zaja i plata, kao i kvalifikacija i discipli* ne neukaznih službenika, vrši se stalnim pravilnikom, koji će propisati ministar u roku od godine dana.« To je jako hud po* per. Fotelji višjih uradnikov so bili ime* nitno pripravljeni, stolčki nižjega uradni* 5tva so že slabši in se majejo, a za ne* ukazne službenike niso imeli niti skrom*-nih podnožnikov. In končno določi mini* I st er s stalnim pravilnikom program in trajanje višjih in nižjih poštnih šol. Imenitno so se odrezali tudi glede in* ženjerjev. Popolnoma prezreti jih niso mogli, a na njim enake sedeže jih tudi niso marali posaditi. Našli so krasen iz* hod. Za plače višjih inženerjev in podin* ženerjev velja zakon o ustrojstvu mini* strstva gradževina. Zanimivo je, kaka šolska naobrazba se zahteva za dosego raznih službenih mest. Do šefa odseka ministrstva in pomočnika oblastvenega direktorja morajo imeti vsi akademsko naobrazbo in višjo poštno šolo. Višji kontrolor ministrstva, inšpektor in šef direkcijskega odseka in drugi enaki mo* ra jo imeti akademsko naobrazbo in višjo naobrazbo in višjo poštno šolo ali pa višjo in nižjo poštno šolo. Torej je nižja poštna šola v teh slučajih enaka fakul* teti. Knjigovodja mora imeti srednjo ali višjo trgovsko šolo, kar je vseeno. Upravnik glavne telegrafsko*telefonske delavnice mora imeti potrebno tehnič* no šolsko naobrazbo. Torej nekaj let kake obrtne šole ali univeržb. Upravnik urada in poštni uradnik pa ne more po* stati oseba, ki ni dovršila poštne šole. V to šolo se sorejemaio kandidati s nogoji ki jih predpiše minister. Danes tako, ju* tri drugače. Plače so tudi nekam čudne. 'r'Vo nanrpdiue uTWMrnjJe urada tretjega reda samo do Din 4000, a uradnik ki mu bo dodeljen, bo dosegel laho 5000 Din. Uradi četrtega reda imajo predstojnike k? so v ftnu poštnega uradnika nM zva* niSnika. Predstojniki uradov četrtega re* da bodo na ta način lahko napredovali do 5000 Din., ako bodo v činu uradnika, in nadkrilili za celih 1000 Din. upravnika urada tretjega reda, ki bo imel težjo in odgovornejšo službo. Pri uradih 1. in 2. reda bodo uprav* nik! postavljali pripravne uradnike za kontrolorje nad mlaišim osobiem ali grupami osobia. Vprašanje je, koga bo smatral upravnik za prinravnega (sprem* nega). Vezan ni na nikike predpise, ne na rang in ne na kaj drugega. Prehodna določila so kai kratka. Da se ne bi ponravila kaka krivica, ki sc je nriootila na kakršen si bodi način, ki so jih imeli, ko je stonila uredba v veliavo, ne clede na to, če imajo potrebno kvalt* fikacijo ali ne. Tmenovsnia, n n uredovan j a, odpušča* n;a uradnikov se vrše no zakonitih nred* nHh nosameznih pokrajin, torej povsod drugače. polaganju praktičnih izpitov neukazniK uslužbencev in z veseljem zapazili, da se ne bo treba več učiti prometne geografi» je, ki nam je svoj čas delala toliko pre» glavic. Toda o tem drugič, ker zasluži vsak pravilnik poseben članek. Ustavimo > se še pri onem, ki s* je zdel kongresne* mu govorniku menda neznaten in ga ni niti omenil, a reže danes prečane v živo meso. Vsi poštni uradi se v smislu člena 26. uredbe dele v štiri vrste, in g. minister določa po velikosti prometa in važnosti kraja, v katero vrsto pridejo posamezni uradi. Pravilnik smo dobili in začudenju ni hotelo biti konca, ko smo se prepričali, da imamo v Sloveniji samo deset uradov. Kje je ostalo 56 uradov prvega razreda, med temi 28 prve in druge stopnje z nad 80.000 enotami? Imamo urade, ki imajo gotovo dvakrat toliko delovnih enot, kakor Prijedor ali Prilep, in vendar so ti v drugi vrsti, naših pa ni nikjer. 117 ura* dov imamo drugega razreda, in vsak iz* med teh ima gotovo toliko opravka ka* kor Čitluk, ki je na četrti vrsti. Sram nas je pred brati Srbi, ki bodo čitali Vesnik in mislili, da imamo v Sloveniji res samo deset pošt, vse drugo da so le nekake agencije. To bi se čudili, ko bi jim pove* dali, da imamo v držav! neuvrščene urade, pri katerih je zaposlenih do deset uradnikov in ki imajo najmanj dvajset» krat toliko enot kfkor uvrščeni Čitluk. Pa tudi ako te urade uvrste, jih ne bodo više kakor Kranj, in tam pride upravnik na 4000 Din., medtem ko imajo naši sta* rejši upravniki že 4041 Din. plače. Čisto neoriientirani smo, in dolžnost oblasti bi bila, da nam pokažejo pot v temi. V Vesniku naj nam razlože, kaj se namera* va narediti z uradi, ki niso uvrščeni, kdaj se bodo uvrstili in kako. Pravilna mera za uvrstitev ie opravljeno delo, so . delavne enote, in le v izrednih slučajih naj bi se upoštevala važnost kraja. Odgovorni urednik Ivan Benčan, Ljubl ana, bdaja Zveza poSinih organizacij za Slovenijo v Ljubljani. Tiska „Narodna Tiskarna** v Ljubljani. Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo, podružnica Maribor bo imelo svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 14. januarja 1923, v pl-smonoški dvorani glavne pošte ob 14. s temle dnevnim redom: Tako nekako nam je razlagal tovariš na kongresu, in mi smo zmaievali z g’a* vo in nrotestlrali — kakor vedno, tako tudi tokrat brez uspeha. Z uredbo so nameravali uvesti enot* nost, a so namesto tega uvedli kaos, v katerem se že nihče ne iznozna. Pravil* nikl rasteio k^Vor gobe v letošnh rešeni, da komaj pridemo do sape, a eden r>o* biia drugega. Tako le na nrlmer v čle* nu 3. nravilnika o neukaznih uslužKencih povedano, da velja tudi za čekovno nsohic, ker ta č^en navala polen noštnih dn-rktoriev tudi direktoric poštnih hra« minic in čekovnih zavodov. Toda že ne, kaj dni ke'-nejc smo dobili nov pravilnik, ki vel'a samo za hranibučno osobi«. Tz tega sledi, da. oni, ki je delal prvega, ni vedel, da se hnvi s sličnim nnslom še nekdo drugi nri istem ministrstvu ali pa, da. je eden drugemu namenoma o*?mro* tova!. Dobili »mo že tuđi nov pravilnik o 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo blagajničarja. 3. Poročilo tajnika. 4. Nadomestna volitev odbora. & Slučajnosti v Ljubljani* Ustanovljena 1900. Ustanovljena 1900 ’> Delniška glavnica bi rcaanvnl zakladi «a K «50,000 000-— Čekovni račun: štev. 10.509. Brzojavni naslov: BANKA LJUBLJANA, Teleion št. 261 in 4131 Se priporafa zs nt i tantal sMU caiajnfn pasli Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečk* razredne loterije. Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. r P. ŠKAFAR, Rimska c. 11 Vulkani: nnjt gomi l ti avtomobile, motorje io kolesa. (35) Priporoča se zaloga pohištva IVAN ČERNE (13) Ljubljana, Dunajska cesta 28. i --------- Kolarstvo =— (41) Ustanovljeno 1. 1865. Izdeluje vsake vrste vozove Franc Zanoškar, Ljubljana, Ma 1.17. Kdor hoče imeti dobro in po času primerni cent ličen . in oblazinjen voz, naj se obrne na i siäijä Jerneja Jelovška ; _______Ljubljana, Rimska cesta 11. (39) , Teleion št. 426. Telefon št. 426 Stavbeno podjetje ; Ivan Ogrin, Mljeti naMje ttei. II * te priporoča za vsa stavbena dela. Cene solidne. Točna postrežba (25) » • • . • • Trgovina usnja ANTON KUNSTEK • • • • 'Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 4 priporoča svojo veliko zalogo usnja v vsaki > množini. Cene solidne in nizke. (3) ram posolili v iiaoiH t. n o. i. ••daj poleg nunsko cerkve. L 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi c. poleg hotela .Union* — Hranilne vloge se obrestujejo po 5% brez odbitka rentnega tn invalidskega davka. — Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 4'/a0/o. — Hranilne vloge vezane na dobo četrt leta po S1/«0/« na dobo pol leta po 5 ‘/20/0. (2) ; Jadranska banka, Beograd t Delniška glavnica: Din 60,000.000-— ' Rezerva .... Din. 30,000.000- — PODRUŽNICE: , Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovl, Jetsa 1 Jesenice. Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor ! Metković, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič j Zagreb. Amerikanski oddelek. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Afillirani zavodi: ’ JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar . FRANK SAKSER STATE BANK. Cortlandt Street 82 New York City. BANCO YUOOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Anto-• lagasta. Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. (24) trgovina s papirjem priporoča svojo pisarniške potrebščine. JOSIP REBEK --- • • stavbeno ključavničarstvo — LJUBLJANA, Cankarjevo nabr. 6. (63) i. eu