"K'OMET r________________________________
Turistična agencija TRBOVLJE	^
Trg svobode 20, 1420 TRBOVLJE, SLOVENIJA	S
tel/fax 386-(0)601-21-615, tel. 386-(0)601-31-470	^
odpiralni čas: vsak dan: 8 -12 in 16 -19, sobota 8-12
e-mail: info@metronic-comet.si

~

^O/VJC . co^
/
TRBOVLJE - ZAGORJE
Turistična agencija ZAGORJE
Cesta zmage 35/a, 1410 ZAGORJE, SLOVENIJA
tel/fax 386-(0)601-68-210, tel. 386-(0)601-68-211
internet: http://metronic-comet.si
NAGRADE • NAGRADE :
LETUJTE S TURISTIČNO AGENCIJO KOMET 1 TRBOVLJE IN ZAGORJE TER SI PRISLUŽITE l LEPO NAGRADO. OB VSAKI REZERVACIJI J PREJMETE NAGRADNI KUPON ZA ŽREBANJE, * KI BO KONEC AVGUSTA V TA KOMET TRBOVL- • JE	I
NAGRADE SO IZLETI OZIROMA POČITNICE V PROTIVREDNOSTI:
1.	nagrada 20.000,00 sil
2.	nagrada 15.000,00 sit
3.	nagrada 10.000,00 sit
REZULTATI ŽREBANJA BODO OBJAVLJENI V SEPTEMBERSKEM ZASAVCU.
VIDIMO SE TOREJ V TA KOMET
Ugodni aranžmaji v RABCU, UMAGU, POREČU, na otoku HVAR, KORČULA... GARDALAND vsako soboto
POPUSTI ZA OTROKE IN UPOKOJENCE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV!
družinski enoprostornež z družinsko celico PREMACY
TESTNE VOŽNJE ŽE V AVGUSTU Dobava v mesecu septembru Premierni modeli - nižje cene
Minister, hvala za DDV. Hvala za nižje cene MAZDE 626.
Osnovni model z vso varnostjo in bogato serijsko opremo
že od 2.990.900 sit.
mazoa
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman $.p.
Tel.:(0601) 66-500 -servis 64-729 - avtosalon 68-359 -fax
odprto: od 7. do 18. ure sobota: od 9. do 13. ure
MAZDA PREMACV zmore vse, več kot ste pričakovali, več kot le paša za oči,
KAR JE MOGOČE IMA MAZDA PREMACV.

vozila na zalogi, testne vožnje, staro za novo, ugodni krediti s fiksnimi obroki
SI ZAGOTOVITE
'El-m)
VAROVANJE
26. VELSRPNA 1999
-
ir.?, zni n
.__________
POMEMBNEJŠE lElEFONSffiŠMKE: POLICIJSKE POSIAJE ZAGORJE:61-002 IRBOIILIE: 21-102 HRASTNIK: 11-602 RAOEČE: 81-002 LIIIJA: 061/883-142 PR0ME1NE INFORMACIJE: 64-420 1/1X1:0603/61-63-48 0603/63-31-07
\ ZDRAVSTVENI OOMOVl (0EŽ0RNE SLOŽBE): ZD RADEČE: 88-207 ZD HRASTNIK: 44-006 ZD1R80I/UE: 26-322 ZD ZAGORJE: 55-1
Naslovnica: DRAJER ŠOHT,
foto
Jože Ovnik
Uvodnik
Prav lep je mesec avgust, ko država miruje, najpametnejši si nabirajo nove moči za nove...
Se dobro, da imamo Veliki Šmaren, ko nam druga institucija odpre oči in nas vehementno pouči v kaki zablodi in revi da živimo. Seveda ne gre, da bi raja kar cel mesec brez politike živela, saj si tega ne zasluži!
Kdor si pa, jo zgasne za cel mesec in se požvižga - tudi na vse!
In tako naprej se kolo vrti, z mrkom, ali brez.
Uživajte še teh nekaj poletnih uric, malo jih preostane!
Mojmir Maček
Nekaj iz vsebine
<$>LITIJSKI2VfIIKI SEJEJO Til
{5>M0W PB0BLEMI <g>l»TEBllJ0ZB0BIS0MCES!»IK0ILI
šS) OAIMOJEV DAN OAIZIAKA8 TURK ZMAGAH HRVAŠKEM
V NASLEDNJI
ŠTEVILKI
9.SEPTCMBRA NE PREZRITE:
Slovenski reševalci s psi so bili v Turčiji -med njimi tudi Zasavčan!
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik:
Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek,
Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Marta Hrušovar, Urša Kmetec, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
^ 0-+.
j. u.jj.irfij.
NOVOSTI V DOMU FRANCA SALAMONA
V Domu upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah se vedno kaj dogaja in to ne le na organizacijskem, upravnem in družabnem življenju, pač pa tudi na področju raznih izboljšav, katerih izvedba omogoča varnejše in udobnejše življenje oskrbovancev. Pred kratkim so namreč dokončali novo tovrno dvigalo. Tega so namreč prizidali k severni fasadi zgradbe, namenjeno pa je prevažanju umazanega perila in drugih predmetov. Dela so financirali iz lastne amortizacije. Sedaj pa se na stroške Ministrstva za delo, družine in socialne zadeve RS lotevajo montaže opreme za javljanje požara in naprave za avtomatsko gašenje v primeru požara. Tudi te naprave bodo pomenile določen napredek pri varnejšem bivanju oskrbovancev v domu.
tl.
DOLAN KA PRIPRAVLJENA,
ŠOLARJI TUDI
Največja pridobitev hrastniškega šolstva v letošnjem letuje vsekakor športna dvorana na Dolu, ki sojo v počitniških dneh še dodelali. Zgradili so še zaprt prehod, ki bo povezoval šolsko zgradbo s športno dvorano. Ob Jutranjki zaključujejo zunanje igrišče s krajšo atletsko stezo. S tehničnim pregledom bodo tako izpolnjeni vsi pogoji, da se z novim šolskim letom prične pouk športne vzgoje v dopoldanskem času in treningi v popoldanskih tenninih.
Naj pred začetkom šolskega leta zapišemo še nekaj statističnih podatkov, značilnih več ali manj za celo Slovenijo. Letos bosta dva oddelka manj. Prvič seje zgodilo, da bodo le trije prvi razredi - dva v Hrastniku in eden na Dolu. Število učencev na hrastniški šoli je 665, na Dolu pa 243.
Fanči Moljk
KUUB VELIKEMU ŠTEVILU AMANDMAJEV LITIJSKI PRORAČUN SPRJET
Na zadnji predpočitniški seji litijskega občinskega sveta so svetniki poleg ostalih točk dnevnega reda sprejeli proračun za letošnje leto, čeprav malo pozno, saj se večina občin že pripravlja na rebalanse in kljub številnim amandmajem, ki so prihajali na mize svetnikov med samo sejo.
Župan Mirko Kaplja, predlagatelj proračuna je v uvodu poudaril, da so predlog proračuna pregledale številne komisije in odbori, nanj dali svoje predloge in je na mizi tak kot je. Predlagal je svetnikom, da svoje amandmaje umaknejo in sprejmejo predlog proračuna v predlaganem besedilu. Enako je svetnikom predlagal tudi Marko Povše in dodal, da se bodo vsi vloženi amandmaji pregledali in upoštevali, v kolikor bo mogoče pri rebalansu proračuna, ki naj bi ga svetniki dobili na mize takoj po poletnih počitnicah, v mesecu septembru.
V	skoraj triurni razpravi, ki je sledila so svetniki amandmaje umikali, čeprav je bilo med njimi tudi nekaj takih kot npr. prizidek k Osnovni šoli Šmartno, nabava opreme za jasli Šmartno in Grbin, sanacija mostu Rakovnik, Kulturnega doma Šmartno, litijskega pokopališča in litijskega vodovoda ter dokončanje del na cesti Dole-Gradišče in še bi jih lahko naštevali, da bi bilo resnično potrebno nameniti več sredstev iz občinske blagajne. A kljub vsemu so svetniki dvignili roke, čeprav nekateri zelo težko.
V	nadaljevanju seje so sprejeli še Program priprav sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Litija za obdobje 1986-2000 ter prostorskih sestavin družbenega plana občine Litija za obdobje 1986-90-2000. Niso pa sprejeli predloga o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Mestne Lekarne zaradi številnih nejasnosti, zapustitvi seje svetniške skupine SLS in s tem tudi nesklepčnosti.
M.Š.
V potoku Kotredeščica, sredi mesta, vrlim komunalcem na očeh (že dolgo časa) leži dotrajana šasija citroena. Da so maziva dodobra izprana, ni dvomiti, ujeta "crkjena" mačka pa je očitno premajhna, da bi zasmrdela
NADALJEVALI BODOZMODERNIZACIJO CESTE V PREBOLD
V začetku avgusta so se pristojni organi na republiki odločili, da bo v letošnjem letu lahko nadaljevalo Cestno podjetje Celje z modernizacijo ceste Trbovlje-Prebold na savinjski strani. V letošnji pomladi so dokončali odsek te ceste od Preval-Vrhe do bližine "korita" v dolžini okoli 2 km, vključno z asfaltiranjem. To delo je opravilo Cestno podjetje Celje. Letos pa je še na voljo za nadaljevanje modernizacije drugega dela te ceste v dolžini nadaljnjih dveh kilometrov. Za naslednja leta pa bo treba priskrbeti denar še za ostale 4 km ceste do Prebolda, kjer je cesta regionalnega pomena.
IL.
ZA NAKUP APARATURE ZAPREGLED PREBAVIL-ENDOSKOPA
Za nov endoskop je bilo od 30.7.1999 do 20.8.1999 zbranih 5.000,00 SIT, ki jih je darovala Karolina Zakrajšek iz Trbovelj. Skupaj je bilo zbranih 7.409.587,00 SIT. Sredstva lahko nakažete na poseben žiro račun pri Agenciji za plačilni promet 52700-763-27840 s pripisom "videoskop".
u TL 71 cV h 3 T
	
	
	
	
	nBmhMHIKI
Vas zanima, kaj se skriva za zgornjim sporočilom? Vas zanima, kaj se dogaja s študenti in dijaki v Zasavju? Vas zanima, pod katero streho nas najdete, če želite poklepetati z nami?
TRENUTNO POD NOBENO!!!
Šklab - Klub zasavskih študentov najbrž ni treba posebej predstavljati. Za osvežitev spomina samo to, da smo najbolj aktiven študentski klub v Zasavju. Naše poslanstvo je skrb za dobrobit zasavske mladine z delovanjem in organiziranjem projektov, ki prinašajo korist in dobro počutje zasavskim študentom in dijakom.
Letos bomo praznovali peto obletnico obstoja in naša največja želja je imeti klubske prostore, kjer bi imeli sedež kluba, kot tudi prostor, namenjen druženju vseh po srcu mladih in življenja željnih Zasavčanov. V našem delovnem načrtu imamo jasno zadan cilj: ORGANIZACIJA KULTURNO-ZABAVNO-IZOBRAŽEVALNIH PROJEKTOV. Dovolite, dajih naštejemo: spodbujanje mladih zasavskih umetnikov, ki ustvarjajo in bi želeli svoje stvaritve predstaviti tudi nam (literarni večeri, razstave, glasbeni projekti, večeri humorja), potopisna predavanja z diapozitivi, jezikovni tečaji, razne delavnice, okrogle mize (aktualne problematike, razprave), individualni projekti na pobudo posameznikov, ureditev knjižnice, omogočiti dostop do Interneta večim uporabnikom.
Tako je. Vemo, kaj hočemo in to znamo tudi uresničiti...A kaj, ko nimamo osnovne možnosti - PROSTORA.
Nekoč smo že imeli nekaj podobnega....To so bili časi!
Ja, nekoč smo stanovali v prostorih na Cesti zmage 33 v Zagorju. Tam smo imeli sedež kluba in tam smo ustvarjali Šklabov imperij. Tam so nastajale vse ideje in tam so se rojevali projekti. Danes imamo ideje še vedno in tudi projekti se rojevajo, vendar v tako nemogočih pogojih, da si po vsakem uspešno zaključenem projektu sežemo v roko in si čestitamo. Zopet nam je uspelo nekaj nemogočega. Se vam zdi, da pretiravamo? Pa ne. MI TUDI TELEFONA
NIMAMO! Nekoč smo ga imeli...
Ko je davnega leta 1994 padla kocka in smo ustanovili Šklab, nam je nemudoma priskočil na pomoč takratni župan g. Matjaž Švagan in nam ponudil prostor na prej omenjeni lokaciji. Hvala. Letos, pa nas je taisti vele(pre-)cenjeni župan zaprosil za začasno (enomesečno) izselitev zaradi prenovitve prostorov. Ta mesec traja že več kot pet mesecev. Možno, da seje spremenil merski sistem, pa mi tega nismo dojeli, in je dejansko do prihajajočega leta 2000 še vsaj 5 let. To je edina razumna razlaga.
Šklab pa seveda nikoli noče počivati in tako smo se preselili v prostore Delavskega doma v Zagorju (natančneje: v Rumeno garderobo), za kar se zahvaljujemo g. Nandetu Razboršku, ki nam je ponudil zatočišče. In čakamo...In se sprašujemo:"Je bila prenovitev prostorov samo pretveza in hkrati elegantna poteza permanentne izselitve?" Po vseh intrigah in lažeh, ki smo jih bili v tem petmesečnem obdobju deležni, se bojimo da. Oči nas namreč že pošteno pečejo od vsega tega peska, ki ga dobivamo vanje. Zato smo se odločili našo težavo predstaviti tudi vam.
Kako bi se vi počutili, če bi vam nekdo (no, če bi vam seveda slučajno uspelo govoriti z njim) vedno znova obljubljal, da še malo, še malo, še malo, pa boste zopet lahko sedeli na domačem kavču?! Ves ta čas pa bi se za nekaj cekinov stiskali v lepo tapicirani drvarnici pri sosedu.. .Kdaj bi vam prekipelo? Bi morda začeli razmišljati o drugi hiški? Bi bili potrpežljivi do konca? Bi verjeli novi obljubi?
Tudi mi bi radi odgovor. Pa ne napačnega.
Zato vas sprašujemo: "Ali imate morda kakšen prostor viška, kamor bi z veseljem in ponosom sprejeli ustvarjalno in delovno študentsko ekipo, katere glavni in edini cilj sta organiziranje aktivnosti za mlade po srcu in promocija zasavske regije???"
Če je vaš odgovor DA, potem upamo, da se bomo kmalu spoznali z vami. Zelo radi bi skupaj staknili glave pod vašo streho, zato ne odlašajte in se nam javite. Z veseljem bi vam posredovali našo telefonsko številko, pa je žal nimamo. Imamo pa nabiralnik. Pišite nam na Cesto zmage 33 v Zagorju (za nabiralnik, hvala bogu, ni v načrtih nobene prenove in imamo še vedno ključ).
No, ker pa ravno govorimo z vami, bomo to priložnost izkoristili za povabilo na naš prihodnj i projekt. Zato:	vabimo vas na
ŠKLABBALL'99, turnir trojk v ulični košarki. Če znate vreči na koš in ste moškega ali ženskega spola vas snubimo, da prijavite ekipo, ki se bo potegovala za denarne in praktične nagrade. Če imate v sebi kaj navijaške krvi, vas snubimo, da si pridete ŠKLABBALL'99 ogledati in sprostiti dušo in telo. Če radi sodelujete v družabnih igrah in ste za to še nagrajeni, vas snubimo, da se nam pridružite. Skratka: VABLJENI VSI! Denarni sklad: 300.000 tolarjev.
ŠKLABBALL'99 bo na sporedu v soboto,
4.	septembra, na igrišču Partizan v Trbovljah, s pričetkom ob 11. uri. Prijavnina za ekipo je samo 1.000 sit. Informacije in prijave 66-209 in 041-578-466.
Zna se zgoditi, da vam bomo takrat lahko zaupali, da se nam je izpolnila naša največja želja in daje bila naša izselitev res zgolj začasna. Zadnja obljuba nam za vselitev namreč prinaša nov datum: 1. september 1999.
ŠKLAB - Klub zasavskih študentov
P.S.:
Hvala, ker ste prebrali ta članek. Želimo vam lep dan!
KINO DVORANA V DELAVSKEM DOMU TRBOVLJE OBNOVLJENA
Vodstvo Delavskega doma Trbovlje - Zavoda za kulturo, seje skupno z Občino Trbovlje pred nedavnim odločilo, da se v času poletnih dni obnovi notranjost kino dvorane v osrednji trboveljski kulturni hiši. Dela so končali v predvidenem roku tj. do 5.avgusta. V tem času so demontirali stare sedeže, obnovili in lakirali pod, montirali nove sedeže in stene tapecirali z negorljivimi tapetami. Prej je bilo ob zgraditvi doma na voljo 496 sedežev, kasneje so jih v času prve obnove dvorane namestili 432, po sedanji obnovi pa je na voljo 356 sedežev. Dne 6.avgusta so javnosti predstavili obnovljeno dvorano tako, da slabili predstavi ob 18. in 20.uri brezplačni za obiskovalce za ogled filma Morilci, tatovi... Otvoritvena dela so veljala preko 15 milijonov tolarjev. Predvidevajo, da bodo približno enak poseg lahko izpeljali z obnovo gledališke dvorane in del odra v letu 2000, kar pa bo veljalo precej več kot obnova kino dvorane.
T.L.
26. VELSRPNA 1999
jr,— ^
J. U JJ

VIVA NAPOLNILA KRIŽANKE
V okviru 47.mednarodnega poletnega festivala seje 19.avgusta zvečer širši slovenski javnosti predstavil Viva- mladinski pihalni orkester Glasbene šole Zagorje, s solistom Borom Zuljanom. V programu so predstavili skladbe z letošnje zgoščenke, dodali pa so še Roberta W. Smitha Bodyguard, Hermana Gleitza Musik ist Trumpf in mojstra Privška priredbe Venček slovenskih popevk.
Vsekakor dovolj težaven repertoar, v reprezentativnem okolju Plečnikovih Križank, so predstavili suvereno in kljub mladosti, glasbeno zrelo. Morda sta ravno mladost in neokorelost vzrok za smel pristop dirigenta in izvajalcev do glasbene literature, ko se resnično posvečajo le glasbi.
Pri tem nastopu jih ni, ali pa le
malo, oviral počitniški čas. Celoten vtis muziciranja je bil odličen, kar je potrdila tudi številna publika, med katerimi smo opazili eminentne glasbenike, tudi s srednje glasbene šole in akademije za glasbo.
Sedem let mineva letos od ustanovitve mladinske "pleh muske", ko je dirigent in umetniški vodja Drago Peterlin ml. povabil v največji razred na Glasbeni šoli Zagorje prve pihalce. Otrok ponavadi v sedmih letih prestopi prvi zrelostni prag. Orkester Viva je v tem času zorel, člani so iz majhnih fantkov in deklic postali fantje in dekleta, pripravljeni na izzive; le teh imajo v tem letu dovolj. Omenimo le pomembno tekmovanje v Ostravi in nastop na "The Mid-west Glinic" v Chicagu, kjer se bodo postavili ob bok najboljšim
ameriškim profesionalnin in amaterskim skupinam. Uvrstili, ali, če hočete izbrali, sojih na podlagi referenc in strokovnih kriterijev, kot
edino neameriško skupino, kar še povečuje pričakovanje vrhunske predstavitve.
NINI
Baletne predstava Adamsove Gisseile je popestrila dramsko igro Pepel ka.
BALET SE K PRAVLJICAM DOBRO PODA
Kar enim pomeni gibčnost, je za druge usklajenost gibanja. Tako se z mehkobo prežet plesni korak lahko razživi v odrezavem poskoku. In baletke Glasbene šole Zagorje, katerih pedagoginja je Vojka Kokošinek, se tudi v naslednjem šolskem letu pripravljajo na nove baletne predstave ter se seveda veselijo novincev. Za spodbudo pri vpisovanju k baletu lahko vprašate prijatelje, sošolce ali preprosto svoje najbližje, ki si radi ogledajo baletne predstave, še najbolje pa, da kar poskusite, kako bo vašemu - do desetletniku ustrezal balet. Z baletnimi vajami in sploh baletnimi predstavami raste tudi veselje do plesa. Z lahkotnostjo izvedbe pa ne zamujajo ritma, ampak dosegajo vztrajanje in učinkovitost doslednega utrjevanja. Z nastopi vnovič dokazujejo, da jim kultura giba veliko pomeni. Zato zagorske baletke z raznolikimi koreografijami k ogledu pritegnejo precej pestro publiko.
Tekst in foto: ER.
PRAZNOVANJE VISOKEGA JUBILEJA LOŠKIH GASILCEV
Na prireditvi ob 70-letnici delovanja PGD Loke, kjer je bilo gasilcem predano novo gasilsko vozilo z visokotlačno črpalko, se je ob gasilskem domu na Lokah, v soboto, dan pred praznikom Marijino vnebozetje, zbralo veliko gasilcev, častnih gostov in krajanov. Že v prejšnji številki smo zapisali, da so loški gasilci za svoje dolgoletno uspešno delovanje, prejeli srebrno občinsko plaketo in pa tudi bronasti znak CZ Slovenije. V slavnostnem nagovoru loškim gasilcem, ki jim poveljuje Andrej Kreže in vsem ostalim zbranim je dolgoletni predsednik PGD Loke,
Marjan Kovač povedal, da se jubilej njihovega društva navezuje tudi na letošnje praznovanje 130-letnice gasilstva na Slovenskem. Na tej dolgi poti pa je, kot je poudaril, gasilska organizacija preživela številne viharje in vendar ostala v vseh sistemih nepolitična in zvesta ideji humanizma.
»PGD Loke, ki je bila ustanovljena 22.12.1929 - vsi ustanovni člani so že pokojni -je že takoj v začetku začela s tehnično opremo svoje dejavnosti. Že v letu 1930 so kupili prvo motorno brizgalno, ki je kljub častitljivi starosti še
Blagoslovitev vozila in črpalke
RAST PIDOV
Na trgu pooblaščenih investicijskih družb vlada v zadnjem obdobju velika nakupovalna mrzlica. Oči borznikov so bile najbolj uprte v Nacionalno finančno družbo, katere delnice so krepko porasle. Tečaj delnic seje iz dneva v dan povečeval, večji nakupi pa so bili posledica strateških naložb posameznih podjetij. V petek seje tečaj Nacionalne finančne družbe 1 pred koncem trgovanja sicer nekoliko znižal, vendar je dvotedenska rast še vedno presegla 45%. Enotni tečaj se je močno približal Triglavu steber 1 in znaša skoraj 86 tolarjev. Dogodki okoli delnice Nacionalne finančne družbe pozitivno vplivajo tudi na vse ostale PID-e. Zlata moneta 1 je prav tako na udaru posameznih močnejših kupcev, kar je povišalo njeno vrednost kar za 44% na 68,2 tolarja. Podobno rast so doživele tudi ostale polne pooblaščene investicijske družbe. Val nakupov je poplavil tudi trg praznih in polpraznih investicijskih družb. Med njimi so naj večjo rast beležile delnice Atene,
Kmečke družbe in Infonda zlata. Kmečka družba seje dvignila na 44 tolarjev za delnico, Infond zlat seje približal 50 tolarjem, Atena 1 pa je porasla na 47 tolarjev. Lepe rasti so dosegale tudi delnice pomembnejših podjetij prostega trga, čeprav so bile mnogo nižje kot pri pooblaščenih investicijskih družbah. Najvidnejšo rastje dosegla delnica Gorenja. Njen enotni tečaj se je dvignil močno preko 2000 tolarjev, najvišji posli pa so se v petek odvijali celo pri vrednosti 2180 tolarjev, kar je pibližno 200 tolarjev več kot pred tednom dni. Tudi delnica Heliosa je preskočila vrednost 34.000 tolarjev. Kupci so za delnico plačevali že več kot 34.500 tolarjev.
Večja likvidnost in močnejši kupci so dvignili tudi uradni borzni trg, kjer kotirajo najboljša slovenska podjetja. Slovenski borzni indeks je pridobil v enem tednu 2%, njegova vrednost je v petek znašala 1899 indeksnih točk. K višji vrednosti indeksa je najbolj pripomogla delnica Mercatorja. Njena vrednost seje dvignila preko
11.000 tolarjev, kupci pa so "pobirali" delnice celo pri vrednostih okoli 12.000 tolarjev. Vendar se cena ni uspela obdržati na tako visoki ravni, enotni tečaj se je ustalil okoli vrednosti 11.200 tolarjev za delnico. Nekoliko nižjo rast je dosegla delnica drugega trgovca Emone obale Koper. Vrednost je poskočila kar za skoraj 10% in seje v petek oblikovala pri 2279 tolarjih. Optimistično razpoloženje na trguje vplivalo tudi na delnice farmacevtskih podjetij. V enem tednu se je delnici Leka vrednost povišala kar za 9,7%, trgovanje je potekalo pri vrednostih malo pod 39.000 tolarjev. 7% manj je zrasla Krka, katere vrednost se je dolgo gibala okrog 27.500 tolarjev. Pretekli teden je delnica končno preskočila 28.000 tolarjev, enotni tečaj seje v petek oblikoval pri 28.078 tolarjih. Več kot odstotek je na svoji vrednosti pridobila tudi Intereuropa. Vrednost delnice seje v zadnjih dveh tednih povzpela na 2336 tolarjev. Rast je beležil tudi drugi primorski velikan. Luka Koper se je dvignila za 1,8% na 3315 tolarjev. Pozitivno sta preteklih štirinajst dni kotirali tudi delnici
naftnih podjetij. Petrolu se je vrednost zvišala za 4,5%, Istrabenz pa je zrasel za 0,1 % na 3006 tolarjev. Visoko rast je na urednem trgu dosegla prednostna delnica Kovino-tehe. Napoved prevzema podjetja s strani Merkurja je še nekoliko dvignilo njeno ceno. Obe delnici, redna in prednostna, sta se v petek ustavili pri 920 tolarjih. Merkur v prevzemni ponudbi obljublja 750 tolarjev za delnico, kar je mnogo manj od trenutne tržne cene, zato lahko sklepamo, daje visoka cena delnice na borzi verjetno posledica branjenja podjetja pred prevzemom.
Visoke stopnje rasti pooblaščenih investicijskih družb se še vedno niso umirile. Petkov popravek vrednosti nam je že pokazal, daje rast nekoliko pretirana, vendar to še ne pomeni, da se bodo delnice ustalile. V naslednjih tednih lahko še vedno pričakujemo dviganje tečajev, saj v ozadju rasti poteka lastniška bitka. Prav tako na uradnem trgu vlada optimistično razpoloženje, ki je podkrepljeno z višjimi prometi in močnejšimi kupci, vse to pa potiska tečaje delnic navzgor.
Matjaž Bernik
vedno v uporabi, osem let pozneje so nabavili avto s popolno sanitetno opremo, zato je služil tudi za potrebe reševalnih prevozov. Denar za nakupe prepotrebne opreme so zbirali na podoben način kot danes, z veselicami, prostovoljnimi prispevki, članarino, le da takrat v tridesetih letih v Zagorju ni bil župan Matjaž Švagan in je bila občinska pomoč zato malenkostna«, je še poudaril Kovač. V nadaljevanju je še povedal, daje na ruševinah dvorane in občinske hiše v juliju leta 1952, udarniško zrasel nov gasilski dom, ki pa je dolga leta, vse do leta 1976, služil tudi za potrebe kisovške osnovne šole. Po izselitvi so gasilci prostore preuredili za potrebe in namene društva, ki je danes sodoben in dobro služi svojemu namenu. Seveda pa vsa ta leta v PGD niso pozabili ali zanemarjali svojega poslanstva. Pohvalijo se lahko z več kot 70 aktivnimi gasilkami in gasilci, ki delujejo v petih kategorijah: pionirke, pionirji, mladinci, članice in člani in 250-imi
podpornimi člani.
Ker se v PGD zavedajo, da si bodočnost ustvarjajo sami, kar pomeni, da ne bo nihče pomagal ali česa naredil namesto njih, če sami ne bodo storili prvega koraka, so se že v letu 1995 odločili za nujno potrebno zamenjavo terenskega vozila in nakup visokotlačne črpalke. Zahvaljujoč trmi in vztrajnosti, predvsem pa zaradi razumevanja številnih donatorjev od podjetij (Siporex,...), do prostovoljnih prispevkov članov, številnih krajanov in sponzorja zagorske občine, so uspeli zbrati potrebnih 5.6 milijonov SIT. Od tega nekaj več kot 2 milijona SIT lastnih sredstev.
Še predenje bilo loškim gasilcem predano vozilo in črpalka, se je gasilcem za njihovo požrtvovalno in kvalitetno delo zahvalil član predsedstva GZS , poveljnik GZ Zagorje in poveljnik štaba CZ Zagorje, Janez Groboijšek. Blagoslovitev nove gasilske pridobitve in ostalih gasilskih vozil in gasilne tehnike je opravil kisovški župnik Miran Kelvišar, kije med drugim povedal, da je bil nekoč tudi
njegov stari oče poveljnik gasilcev. Ne smemo pozabiti zapisati, da so mladi loški gasilci pripravili tudi lep kulturni program z recitacijami, vse pa so z ubranim petjem slovenskih narodnih, polepšali še pevci Loškega zbora pod vodstvom Alenke Flere-Pavlič.
Po uradnem deluje sledila vrtna veselica z ansamblom Gašperji, ki je bila dobro obiskana, večer pa sta popestrila še padalec Luka Groboijšek in Mirko Lebar,
slednji je predstavil knjigo svojega življenja, ki jo je po njegovem pripovedovanju napisal Ivan Sivec. V njej lahko preberemo vse od Mirkovega otroštva, triletnega življenja v kisovškem internatu, ko je obiskoval Rudarsko šolo v Zagorju, tragične nesreče, ko muje vlak odrezal obe nogi pa vse do njegovih zelo odmevnih športnih podvigov (vzponi v gore, maratoni,...).
Tebt in foto iger Goste
26. VELSRPNA 1999
PRAZNIK KS FRANC FARČNIK
Na zdaj že tradicionalnem prazniku krajevne skupnosti sta se pomerili nogometni ekipi Veterani Franc Farčnik in Občinarji, slednji so letos po streljanju penalov zmagali. KS in TD Ruardi Zagorje sta tretjič podelila priznanja za lepo urejene balkone in okolice hiš. Najlepše balkone imajo: Marija Bantan, Nevenka Drnovšek, Dani Glavač, Sonja Grabnar, Roža Ivšek, Damjana Jelševar, Minka Judež,
Pri njih imajo tudi lepo okolico.
Ani Klanšek, Štefka Mizori, Joža Slanšek, Ani Suša, Mira Starc in Milka Zupančič.
Za lepo urejeno okolico hiš pa so dobili priznanja: Ivi Pregelj, Maja Pavšič, Milka Kmetič, Rozalija Gošte, Joži Hrastelj, Alojzija Psam, Meta Žnidar, Tončka Gabrijel, Tomaž Čehovin, Karmen Bebar, Zdenka Grilc, Nevenka Kobilšek,
Predstavnik podjetja EDUPPS prejema priznanje
j, u.jj r? litij.
Maks Lukman in Matjana Celestina.
Najlepše urejena kmetija je kmetija Milke Kos, najlepše urejeno okolico podjetja pa imata Marjan Polc, Elektroinstalacije in podjetje EDUPPS.
Po končani slavnosti je gostom in krajanom zaigral tako rekoč domači ansambel IGOR IN ZLATI ZVOKI.
MM
PRAPRETNO
PRAZNUJE
Prapretno je prijetna vasica nad Hrastnikom, ki šteje 310 prebivalcev. Kraj poznamo Zasavčani predvsem po deponiji elektrofilter-skega pepela in začetnih problemov okrog tega. Krajani so si skupaj s termoelektrarno prizadevali za meritve sevanja. Pri deponiji so zdaj nekateri zaposleni, vozijo pa se tudi v termoelektrarno, v Ljubljano in drugam. Prapretno je demografsko ogrožen kraj - prebivalstvo stagnira, zato dobivajo za razvoj republiška sredstva.
"Kljub temu pa smo dobra krajevna skupnost in med nami ni nasprotij," pravi predsednik KS Martin Rotar. "Ljudje so aktivni pri gasilcih, ki delujejo že od leta 1945. Prosvetno drušo je sicer zamrlo in ga bo treba obuditi, vendar naše prireditve vseeno poživljajo kulturni nastopi."
Zadnjih deset let so aktivni tudi športniki, ki se združujejo v društvu Korenina. Igrišče imajo na Pleskem, kjer se ob koritu napaja živina. Zdaj so korito predelali v štirno, ob igrišču postavili vikendu podobno hišico, postavili klopi, mize, tako da je ta športni objekt privlačen tudi za piknike. Rade ga zavzamejo tudi skupine iz trboveljske doline, saj jim je zelo na roke. Člani društva sodelujejo v balinarski trim ligi in v malem nogometu.
5.avgusta pa se krajani Prapretna vsako leto spomnijo svojih bližnjih, ki so jih tega dne med vojno odpeljali v koncentracijska taborišča. 31 ljudi se ni več vrnilo in njihova imena so vklesana na spomeniku ob zadružnem domu. V
ta spomin prirejajo tudi kulturne in športne prireditve, vendar so jih zaradi dopustov planirali za konec avgusta. Letos bo to v četrtek, 26.avgusta, ko se bodo ob Ib.uri na Trati pomerili v balinanju. Naslednji dan, v petek, bo pred zadružnim domom turnir v malem nogometu, v odmoru pa bodo svoje spretnosti predstavili mlajši gasilci. Ob 19.uri bo slavnostni govor in otvoritev razstave slik krajana Vinka Hrovatiča. Slike bodo razstavljene v zadružnem domu do nedelje.
Ob 20.uri bodo krajani Prapretna začeli z družabnim srečanjem, kjer bo priložnost tudi za kakšno besedo o tem, kaj bodo počeli v prihodnosti.
Fančl Moljk
LIKOVNO SO POPESTRILI POČITNICE
V organizaciji zagorske Občine in Društva prijateljev mladine je letos potekal sklop počitniških dejavnosti za osnovnošolce, s katerimi so popestrili prosti čas in ohranjali zanimanje za različne dejavnosti.
Udeležba na dejavnostih, ki so potekale v juliju in v avgustu, je bila brezplačna, osnovnošolci pa so zanje pokazali izredno zanimanje. Kot je povedala Vlasta Šribar, vodja projekta, so uspešno potekale tako dramska delavnica, peka peciva, razni izleti v planine, ogledi filmov, kot likovne in športne delavnice. Kar 24-krat so se osnovnošolci zbrali skupaj, da so ustvarjali na različne teme in v
različnih tehnikah ter s tem dodali svojstveno noto druženju in skupnemu preživljanju prostega časa. V projekt so se vključile zagorske osnovne šole, KC Delavski dom in Knjižnica Zagorje, ki so tudi po izvedbeni plati omogočili ustvarjalne delavnice. Mlade nadebudneže pa je navdušil tudi izlet v ljubljanski živalski vrt v torek, 17. avgusta. V sredo, 18. avgusta pa so pod mentorstvom Marte Marn ustvarjali z glino pred DD Zagorje. Zaradi velikega odziva so v skupinah ustvarjali dopoldne in popoldne, po besedah Marte Mam pa jih je izdelovanje človeških in živalskih figur iz gline zelo navdušilo: "Pokazala sem jim, kako se z glino dela, na kaj morajo biti pozorni in že so si izbrali, kaj bodo ustvarjali." Tudi udeleženci so se strinjali, da iz gline nastajajo super stvari, kot so slončki, želve, človeške figure in še marsikaj. Počitnice so lahko osnovnošolci preživeli na povsem drugačen način, poln likovnosti, izletov, športa, družabnosti. Zadnja od aktivnosti pa bo potekala v četrtek, 26. avgusta ob 10. uri na OŠ Toneta Okrogarja, ko bosta na sporedu športna in likovna delavnica.
Tekst in foto: FR.
TRBOVLJE
Presenetljivo dobro so se znašli v ustvarjanju z glino!
T n p O ,T m a a
KINOLOŠKI DAN V ZAGORJU
V soboto, 14.8. smo člani KD Zagorje v okviru občinskega praznika Občine Zagorje organizirali KINOLOŠKI DAN, s katerim smo želeli čim širšemu krogu ljudi prikazati dejavnosti, ki tekom leta potekajo v našem društvu, in hkrati ponovno pri obiskovalcih prireditve vzbuditi mišljenje in ustvariti predstavo o psu, ki je naš prijatelj. Da sta lahko človek in pes dobra prijatelja in svoje prijateljstvo gradita na medsebojnem zaupanju in spoštovanju, je bilo mogoče videti tudi v soboto.
Pes reševalec išče...
Kinološki dan seje pričel okoli 8. ure zjutraj z vajo Enote reševalnih psov Slovenije, in sicer na lokaciji porušenega Bajcarjevega mlina in stare zgradbe podjetja Varnost v Podvinah. Udeležencev vaje je bilo okoli 25, od tega 15 vodnikov s 13 psi. Namen vaje je bil trojen: usposabljanje vodnikov za dajanje prve medicinske in prve veterinarske pomoči, urjenje psov za iskanje ter uporaba vrvne tehnike.
V popoldanskem času seje pričel glavni del Kinološkega dne na poligonu KD Zagorje (nad ribnikom).
Ob 15. uri se je po pozdravnem govoru predsednika KD Zagorje Alojza Klančišarja pričelo tekmovanje v priljubljeni kinološko-športni dejavnosti agility za pokal Občine Zagorje. Sodelovali so tekmovalci z različno bero izkušenj, kar so pokazali tudi rezultati, ki so se med seboj občutno razlikovali. Po pričakovanjih so imeli manj izkušeni več težav pri premagovanju ovir, vendar so vsi na tak ali
Iskalec mamil jih je našel in čaka na pohvalo
drugačen način opravili s progo. Trboveljčanu, sicer članu KD Zagorje, ki se je prvič preizkusil v agility-ju, domiselnosti ni primanjkovalo. Duhovitežje svojemu psu pomagal tako, daje namesto njega premagal nekaj zadnjih ovir. Vse seje odvijalo v prijateljskem vzdušju, kar je bilo videti tudi pri obiskovalcih prireditve, saj so vse tekmovalce, tako uspešne kot tudi manj uspešne, nagradili z burnim aplavzom.
Po končani tekmi v agility-ju je sledil nastop službenih psov slovenske Policije s programom poslušnosti in obrambe ter iskanja mamil. Če želimo, da je pes poslušen oz. da uboga naše ukaze, je v proces šolanja potrebno vložiti veliko dela in potrpljenja, tako s strani psa kot tudi njegovega vodnika.
Našel je poškodovanca z zlomom hrbtenice.
Vpeli so ga v posebna nosila, iz katerih izčrpajo zrak, stiroporu podobne kroglice postanejo trde kot mavec.
Policijski pes mora obvladati poslušnost, enako velja tudi za izvajanje obrambe, kajti na obvladovanju teh prvin temelji njegovo vsakdanje delo. Pes ne sme biti streloplah, ne sme se ustrašiti niti grozeče palice v rokah pobeglega. »Umetnost« uspešnega šolanja psa je v tem, da kljub polni akciji še vedno sprejema in izpolnjuje ukaze, ki mu jih sporoča njegov vodnik. Morda bi kdo pomislil, daje izšolan pes kot nekakšen podaljšek svojega gospodarja in izgubi svojo spontanost, vendar temu ni tako. Vedeti moramo, daje ubogljivost utemeljena na zaupanju, ki paje osnova vsakega prijateljstva. Namreč tudi med psom in človekom velja, da vsakdo nekaj daje, zato da lahko potem tudi sprejema.
Na sobotnem Kinološkem dnevu sta svoj nastop prikazala tudi vodnik s svojim psom, izšolanim za iskanje mamil. Obiskovalci so lahko v živo videli, kako pes zavzeto išče mamila, ki so bila skrita nekje v avtu. Čeprav je pes še mlad in ima za seboj komaj dva meseca pravega dela na terenu, je hitro našel skrita mamila. Sledil je seveda velik aplavz, s katerim obiskovalci nasploh niso skoparili.
Pozno popoldan pa smo izbirali še NAJBOLJ SIMPATIČNEGA PSA Kinološkega
Poškodovanega psa transportirajo z vrvno tehniko.
dne, kjer so lahko sodelovali tudi obiskovalci, če so s seboj pripeljali svojega psa. Po poligonu so se sprehajali tako veliki kot majhni kužki, dolgodlaki ali kratkodlaki. Občinstvu, ki je z izpolnjevanjem glasovnic določilo zmagovalca, se je najbolj priljubil zlati prinašalec Rudi. Njegov vodnik gaje za to priložnost oblekel v nekdaj svojo črno majčko in mu jo zavezal na trebuhu. Za povrhu je nato Rudi pokazal še svoje letalske sposobnosti. Sprva seje z gobcem samo držal gumijaste igrače, ki jo je v rokah imel njegov vodnik, nato pa sta se skupaj začela vrteti. Naslednji hip seje Rudi odlepil od tal in se zaradi dovolj velike hitrosti vrtenja vrtel kar v zraku. To ga ni nič motilo, pač pa gaje še bolj razvnelo za igro. Za svojo nagrado-izlet v Gardaland- ni pokazal pretiranega navdušenja, zato pa se jo je iskreno razveselil njegov vodnik.
Po končanem popoldanskem programu je sledila veselica z ansamblom Zasavci do zgodnjih jutranjih ur.
Ko smo se zjutraj odpravljali v postelje, smo vsi razmišljali eno. Kako smo utrujeni in ali je Kinološki dan uspel. Odgovor na prvo vprašanje smo vsi poznali, za drugo pa mislimo, da obiskovalce prireditve nismo razočarali in bodo zato še kdaj prišli k nam. Na klepet, kozarček pijače ali pa kar tako.... Vabljeni 1
M.K,in B.V
Pes zaustavil zlikovca.
"fi j j j. ri
...DRAJE
SOHT...
Obdobje industrijske revolucije, surovega kapitalizma koncem 19. st... Nenasitne industrijske peči, železarne, ladijski transport, želez-nice itd, so potrebovale za opra-vljanje svoje funkcije ogromne količine lesa, ki ga je bilo potrebno sekati in dovažati iz čedalje bolj odročnih krajev, kar pa je strmo dražilo njegovo vrednost. Tako strmo, da je bil kapitalist prisiljen začeti iskati nove, cenejše energetske vire. In tako so ,.našli,, premog. Vlade evropskih dežela so celo finančno podpirale vse tiste, ki so bili pripravljeni preiti na novo vrsto kuriva, posebej pa še vse tiste, ki bi imeli veselje do odkrivanja in kopanja novih, prepotrebnih, nahajališč premoga ...
Dovoljenje za odkop ali iskanje premoga je dobil vsakdo, pa najsi je šlo za lastno ali tuje zemljišče. Kdor je našel premog na tujem, je moral lastniku izplačati odškodni-no, lastnik sam pa ni imel nobene prednostne pravice pred prvim najditeljem ... Kmetje v naših krajih so že davno vedeli za črno kameno zemljo, kot so premog takrat imenovali. To pa je prišlo na uho tudi popotnima rudarjema Thonhauserju* in Kolobarju*. Usoda je hotela, da sta se v Novem Mestu na Dunaju srečala z Franc-em Maurerjem*, ki, prebrisan pravnik kot je bil, 24.3.1802. 1 takoj pokupi zemljišča Lakonce in na Savi... za kar porabi 462 goldinarjev, ali, kot bi rekli naši stari, brezplodo veliko denarja. A on je že vedel zakaj ...
Ko so v drugi polovici prejšnjega stoletja začele zaloge premoga na Lakonci, Doberni in Limberku, največjih dnevnih kopih premoga pri nas, usihati, je začelo takratno vodstvo dnevnega kopa razmišljati o tem, da bi nemara ne bilo slabo naročiti geološke raziskave, ki bi pokazale, ali se v plasteh pod že dodobra izčrpanim dnevnim kopom ne nahajajo premogokopne plasti, ki bi še prinašale dobiček .. .Rezultati raziskav so bili več kot ugodni in tako se zgodi, da že 8. 11. 1870 rudarsko glavarstvo v Celju dodeli Vodenski premogokopni družbi pravico kopanja premoga do „ neskončnih globin „ !! Kar postane usode polno...
Vendar pa je nov način pridobivanja ,,črne kamene zemlje,, prinašal s sabo tudi nebroj težav. Bistven problem je predstavljalo dejstvo, daje tonaža premoga izkopanega v jami,v primerjavi z dnevnim kopom, drastično upadla. Kar je imelo za posledico tudi manjše dobičke. To pa je bilo hudo skregano z logiko lastnikov, zdaj Trboveljske Premogokopne Družbe, imenovane tudi Trifailer KohIenwerkgessellschaft ... Transport polno naloženih lesenih „huntov„ na beli dan, ki sojih po kilometre dolgih, vlažnih in temnih rovih premikali še ne odrasli otroci, ženske in konji, so predstavljali lastniku rudnika preveliko časovno breme. Kako in na kakšen način torej, izkopati in prepeljati na dan čimveč premoga? To vprašanje je predstavljalo za takratne čase
dokajšen problem, ki pa so ga, to si moramo pač priznati, rešili na zelo eleganten način. In sicer: najkrajša in najcenejša transportna pot je pač tista, ki bi prepeljala dragoceni premog iz delovišča navpično na površino zemlje. Rečeno, storjeno!! Tako so 1. 1910 na rudniškem platoju Gvido* (beri:Gojda) izkopali jašek, premera takratnih impozantnih 6 / 8 in globine 128. metrov! Ta je povezoval obzorja Vrh, Legant, Sava in Globoko. Na vrh jaška pa so postavili 25 m visok, tehnično in konstrukcijsko tako unikaten rudniški objekt, da se lahko na slovenskem kosa le malo njemu podobnih - če že ni v tej svoji unikatnosti morda celo edini. Drugače si ne znam predstavljati dejstva, da, četudi zapuščen in prepuščen zobu časa, še dandanes, laika ali
poznavalca zgodovine rudarstva, ob srečanju z njim navdaja z nekim tihim spoštovanjem! Kar pa nas ne sme čuditi, saj so strojnico ter izvozni jašek opremljale firme kot so nemški Siemens po elektro, po strojni plati pa Čehi firme Kolben-Danek.
... In tako je bil rojen Drajeršoht*!!
Drajeršoht/slo-nem popače. za jašek 3.
Thonhauser in Holubar, prva potujoča rudarja, ki sta na naših tleh „uradno„ odkrila premog. V Trbovljah, na žalost ni ulice ali trga, ki bi nosila njuno ime!
Franc Maurer je bival v Celju, kjer je bil 1. 1849 izvoljen za župana. V Polzeli
kupi graščino Senek. Drugače je bil pa velik skopuh in rudarjem slab plačnik. Tudi imena njega ulice v Trbovljah ni!
V naših krajih je bila navada, da so se premogokopne plasti ter z njimi naselja, v katerih so živeli rudarji in njih družine imenovale po lastnikih le teh. Tako npr Gvidov* plato nosi ime po Maurerjevem svaku - Emeriko Gyuto* de Šepa Martonos, Terezija nosi ime po avstrijski cesarici Mariji Tereziji, Posetje po italijanskem baronu Possettiju, Majland po nemški rudarski skupnosti, kije živela v naselju, zgrajenem od lakonških kmetov, preseljenih v strm, sončen, breg, itd ...
26. VELSRPNA 1999
^ nTan
Po drugi svetovni vojni se potrebe po premogu z vsako petletko enormno večajo. Prelomnico v tem stoletju pa predstavlja prvi štrajk trboveljskih rudarjev 1. 1958, torej že v Novi Jugoslaviji. Samo za prispodobo: do takrat rudarji od rudnika niso dobili ne delovnih oblek, ne malice, stanovanjske razmere so bili enake, kot pod kapitalistom.
Od njih pa se je vseeno zahtevalo, da, v takih razmerah, postoterijo izkop premoga!! Po tem štrajku začnejo trboveljsko jamo modernizirati, knapom pa s tem omogočijo normalnejše pogoje dela.
Pojem ..modernizacija,, paje s sabo prinesel tudi uvedbo hitrih
lokomotiv, hidravličnih podporij, strojnega izkopa premoga in pa
seveda, tekočih transporterjev, ki so lahko danonočno zadovoljevali nenasitne potrebe mlade države po energiji in premogu. S tem pa se je vloga Drajeršohta, v smislu transporta premoga bistveno zmanjšala. Uporabljali so ga le še za prevoz materiala, ki se je rabil za vzdržbo jame, ali pa za izvoz odpadkov, ali „mista„ kot so temu po domače rekli knapi. Takšno vlogo je Drajeršoht opravljal vse do začetka devetdesetih, ko se vodstvo rudnika odloči, da, zaradi izgub, ki jih je imelo z vzdrževanjem jaška, le tega ustavi ...
„Danes, v dobi strahotnih recesij, ki pritiskajo na rudarje s strani države, ter pojavu novih, cenovno in ekološko ljudem in okolju bistveno bolj prijaznih energentov, paje na žalost evidentno, da se navkljub skoraj dvestoletni tradiciji rudarjenja v naših dolih vse preveč in brez obzira pozablja na korene naše preteklosti, katerih odkritje premoga posledično segajo tudi še v naš čas. Postavlja se na mestu vprašanje, tudi moralno, če hočete, kakšno bi bilo naše mesto danes, ako bi se tok zgodovine ali naklučij obrnil malenkost drugače. Bi bilo naše življenje takšno kot je? Bi bilo boljše? Mogoče slabše? Bi mi bili to kar smo? Bi bil jaz, ti, mi vsi., .takšni kot smo ? Koliko srečnih in nesrečnih trenutkov je prineslo ljudem življenje v in nad rovi. Skrbi, žalosti... radosti, veselja ... Samo še veter, ki leze skozi špranje opustelih barak, kevdrov in drvarnic, veter, ki brije po mrtvih spalnicah, ki vleče skozi prazne špajze, skozi hladne raufnke po Žabjeku, Njivi ali Tereziji, veter, ki pometa s prazno pločevinko pod krušnimi pečmi, ali kar je od njih ostalo, na Polaju, Posetju, 3. Etaži ... mogoče bi mi ti vedel priznati, kje vse je lazil moj oče za materjo, takrat mlado lepotico, obnorjeno z ljubeznijo ...?? Mogoče bi nam vedel povedati od kod vse so prišli? in koliko je takšnih, ki so šli iz te doline s trebuhom za kruhom, v Piran, Kočevje ali Rašo, pa Velenje, Zenico? Ali še dalje, na tuje - v Francijo, Nemčijo, Ameriko, Srbijo ... Kolikokrat izigrani, nalagani, izkoriščani dan na dan ponižani. Zaradi njega. Premoga ... Kdo to pomni, kolikojih to še ve ... samo vprašanja, odgovorov ni ... ali pač!??
V javnost pa je pred kratkim kot strela iz jasnega udarila vest, da so, končno, v pripravi projekti za rekonstrukcijo Jaška # 3, po domače Drajeršohta, tega, za Trbovlje še kako pomembnega kulturno - zgodovinskega
objekta,(ki pa ni edini) na katerega obnovo z nemalim veseljem čaka velika večina trboveljčanov, posebej tudi tistih, ki so emocionalno, strokovno ali kako drugače vezani nanj. Ali lahko g. Aljoša Kink, generalni direktor Rudnika-Trbovljc Hrastnik, bralcem ZASAVC-a poveste o tem kaj več: Dokumentacija okoli obnovitvenih del zaenkrat še ni dodelana. Lahko pa povem, da smo na rudniku enotnega mnenja, daje celotni objekt nedvoumno pomnik nekega časa, in kot takšen predstavlja precejšnjo kulturnozgodovinsko vrednost tudi kasnejšim rodovom. Torej je še kako vreden ohranitve. Nekako smo v dogovoru, da naj bi obnovitveni projekt predvidel tudi možnost oživitve življenja v in okoli Drajeršohta. V glavnem pa je namen obnovitve v tem, da bo šoht dostopen širši javnosti in da bodo možni tudi ogledi. Nadvse pa bi želeli dati temu ambientu nek prostorsko zaključen smisel, kjer naj bi se zbirala mladina, starejši ali upokojenci, v sami lokaciji šohtapa vidimo tudi idealno izhodiščno točko od koder bi se lahko krenilo na prijetne sprehode, k športnim objektom ali na rekreacijske terene. Seveda, ko bodo tudi ti tereni, v sklopu
obnovitvenih del sanirani do te mere, da bodo tudi tržno zanimivi. Projekti bodo narejeni, seveda paje vse zgoraj omenjeno povezano tudi z nemalimi finančnimi sredstvi ... Mi nekje računamo, da bi lahko dela na Drajeršohtu delno pokrili iz lastnih sredstev, seveda v kolikor jih bo imel Rudnik na razpolago, in kot je v zakonu tudi predvideno, ter, delno seveda, tudi s sredstvi, ki naj bi šla iz proračuna v skladu za postopno zapiranje rudnika Trbovlje - Hrastnik. Je pa sedaj o tem še preuranjeno govoriti, ker zakon zaenkrat še ni sprejet. Ne glede na to, pa bomo v vsakem primeru ta edinstven objekt obnovili, če ne drugače, pa knapi sami!!
Gospod direktor, če ni skrivnost, kdaj ste bili nazadnje na obhodu okolice Drajeršohta ?
„Ne, ni skrivnost. Na Drajeršohtu sem bil nazadnje par dni pred dnevom rudarjev 3. julja letos ...„
Za vaš pogovor se Vam , g. Aljoša Kink, tudi v imenu bralcev ZASAVC-a, lepo zahvaljujem.,,
„ Hvala tudi Vam. Srečno ...
Tekst, foto in risba: Jože Ovnik
26. VELSRPNA 1999
F. n.jnr^Hč
Trdne namere šarmantnih obotavljivosti
Nekateri prisegajo na hitre odločitve, drugi brez korajže ne storijo ničesar, tretjim je glavno, kaj bodo rekli prijatelji in znanci, spet marsikomu le tveganje popestri situacijo. In recimo, da on zagleda njo in ona opazi njega ter obstaja motiviranost, da se spoznata. Pa ne gre za poletne ljubezni, marveč so naključni anketiranci razpravljali o vseh tistih super priložnostih, za katere bi si - zaradi zanimanja, naklonjenosti - zlahka vzeli čas, pa vendar včasih temu tudi ni tako.
Tekst in foto: Petro Radovič
Erna Sihur, upokojenka iz Hrastnika:
"Glede tega, če je treba komu kaj povedati in če me kaj 'žuli', sem kar dostopna in raje naredim prvi korak, kot da bi bile zamere."
Polona Kačič, prodajalka iz Hrastnika: "Če
rabim koga pokarati ali pohvaliti, to tudi storim in ne čakam na spodbude drugih, kerje to bolj odvisno od lastne odločitve."
Tomi Lušič, študent iz Hrastnika: "Kaj bi storil, če... bi se zaljubil? Naredil bi prvi korak, ni važno kakšen, kar velja tudi za nesoglasja s prijatelji, in pri vsem tem je najbolj pomembno, koliko si pripravljen storiti za nek odnos."
Jože Rak, upokojenec iz Hrastnika:
"Neodločne sorte sem in težko naredim prvi korak, pač pa se vedno prepustim okoliščinam in se tudi prav nič ne 'sekiram', da bi stvari lahko drugače izpadle."
Urška Stoklasa, dijakinja iz Hrastnika: "Če bi mi bil nekdo všeč, bi se najprej prek drugih pozanimala o njem, da bi zvedela, če sem mu všeč. Veliko mi pomeni strinjanje in spodbuda prijateljev pri vsem, kar počnem."
Jasmina Pogačnik, študentka iz Hrastnika:
"Karkoli se odločiš in tvegaš, zmeraj nekaj pridobiš, pa četudi si pričakoval kaj drugega. In te majhne korake, ki lepšajo mozaik dogajanj, vse
prevečkrat spregledamo."
Nataša Drnovšek, dijakinja iz Trbovelj: "Ni mi všeč, če prek drugih izvem, da sem nekomu všeč. Rajši imam odkritost, pa če gre za pohvale ali karanje. Če pa tvegaš, je dobrodošla spodbuda drugih, da si pri stvari bolj korajžen."
Sead Tursum, dijak iz Trbovelj:
"Če imam kakšno željo ali če mi je všeč kakšna punca, bom sigurno prevzel pobudo in tvegal, kljub morebitni tremi. Saj so tudi meni všeč ljudje, ki kdaj tvegajo."
Simona Teržan, dijakinja iz Trbovelj: "Če bi imela komu kaj za povedati, bi se že nekako okorajžila. Do fanta, ki mi je všeč, pa ne bi pristopila prva."
Marinka Kotar, upokojenka iz Zagorja:
"Pomembno je, da je človek odkrit do znanca, prijatelja, in če ima kakšno željo, dajo zna tudi izraziti. Nobenih predsodkov pri parih nimam glede tega, ali naredi prvi
korak moški ali ženska."
Sašo Taškar, študent iz Zagorja: "Kadar kaj rabiš, si najbolj korajžen in se ne oziraš na druge. Še posebej punce bi bile lahko bolj korajžne, če jim je kdo všeč."
Gregor
Cerinšek, dijak iz Zagorja: "Pred vsako zadevo si vzamem vsaj trenutek za razmislek o pristopu. Ni mi vseeno, kakšenje ta prvi korak, saj si mnogokrat ravno na podlagi
prvega kontakta ustvarimo mnenje o nekom."
n.Ti.TLa,13
26. VELSRPNA 1999
Petra Lipec
'tu i» z\iiu uma m zienja, i»
ZNAM LOČITI Tlllll VZOM? 0» IMMZNOOIjIVIII, OLLSČLČIH IIMIliOV!"
Naj za začetek povem zgodbo o fantu, katerega življenje je bilo na nek način tragično, a je trdil, da je srečen s tem, kar ima. To je zgodba o fantu, ki je imel malo prijateljev, vendar veliko željo, da pomaga pomoči potrebnim, četudi si zato odtrga od ust, po pravilu pa taki niti nimajo veliko. Da je pomagati človečno in da se dobrota, kot tudi zlo enkrat povrne, mu je bilo jasno že od malih nog, vir neprestanega dobrovoljstva pa je črpal od nje, po kateri se je neprestano zgledoval. Od nje, ki je bila tudi neprecenljiva dobrotnica. Saj ne, da bi jo kdaj videl na štiri oči. O njej je bral, o njej je slišal, videl jo je na malih ekranih. In prav od nje je črpal moč, s katero je pomagal drugim.
Enkrat jo je spoznal in uvidel, da ni vse zlato, kar se sveti, in da je njena dobrota zlagana in njen večni, širokoustni nasmeh umeten in njeni nastopi do potankosti režirani. Takrat se je naš fant vprašal, če je tudi dobrota morda zlagana, ali je le sam toliko naiven, da ga je nalagala oseba, po kateri se je zgledoval.
Zgodba je sicer izmišljena, kar ne pomeni, da ne more biti resnična. Deloma je povzeta po takšnih fantih in ljudeh, ki črpajo svojo moč od drugih. Od tistih drugih, ki jih fascinirajo, ki jih privlačijo. Ti imajo moč, da lahko ljudi pritegnejo in jim prodajo tudi gnilo solato; zvezdniki -glasbeniki, filmarji, politiki, profesorji, lepotice, od tistih, ki nekaj res izžarevajo in od tistih, katerih moč je puhla, vendar svetleča se, besede pa bogate in polne šarma.
Včasih se vprašam, če ta fasciniranost z drugimi, to posnemanje drugih, obsesija z zvezdniki ne izvira le iz pomanjkanja samozavesti. Pomanjkanja tistega kančka samoljubezni, ki vodi v kopiranje in poenotenje z nekom, ki izžareva bogastvo, blišč, pameti ponavadi ne. Ali pa tudi, vendar kasneje, ko na vse skupaj gledamo že malce bolj zrelo. V otroškem svetu je pač posnemanje vzornikov in idolov druga stvar, otroštvo je čas, ko osebnost zori, in ko je vsak dan odpiranje vrat v nov svet, novo dimenzijo, ki gradijo osebnost, gradijo človeka. In zraven spada: "saj ima tista manekenka tudi takšno oblačilo, ali tisti igralec ima to in to in takšne hlače hočem samo zato, ker jih ima tudi tisti, itd...Vse to poznate, kajne. Seveda, kako ne, saj smo bili vsi enkrat zaljubljeni v filmske in glasbene zvezde, ki so, v blišč in slavo zavite, skrivale nekaj nedotakljivega in tako presneto oddaljenega.
Čeprav smo prepričani, da so nam za idole in vzore vedno le neki 'znani’ ljudje, oddaljene zvezde, pa so ljudje, po katerih se zgledujemo in katere mogoče nezavedno posnemamo, čisto blizu nas. In včasih smo jim prav prekleto podobni, čeprav se tega niti ne zavedamo. Podobni smo tistim, ki so blizu nas, čisto navadni smrtniki, ki pa v sebi nosijo bogastvo. In tudi mi smo vzor. Vzor tistim, ki so ves čas v naši bližini. Vzor zato, da ne bi bili oni nikoli takšni in vzor zato, da bi nam bili čimbolj podobni. Ljudje nosimo v sebi dobro in zlo. Pri enih opazimo prej zlo kot dobro, pri drugih pa obratno. Vendar vsi nosimo vse. In vsi imamo nekaj, na kar smo ponosni. Vsi imamo v sebi nekaj, kar bi lahko drugi posnemali in nekaj, na kar bi moral vsak reči: "tega ne bom nikoli storil" ali "takšen ne bom nikoli".
Vzorništvo, idoli, posnemanje, ni nič slabega. Tako se učimo. Vendar pa moramo biti toliko kritični, da znamo ločiti pleve od zrna. To pa je sposobnost redkih. In so redki tisti, ki bi lahko bili idoli in vzori. Vendar so takšni ponavadi našim očem skriti in našemu duhu nerazumljivi. Kar pa še zdaleč ne pomeni, da jih ni.
Marta Hrušovar »A 1» Ul LVVLL ČAS
In ko se sredi toplega avgustovskega dne nenadoma ustavi korak, ko se ustavi čas in misli zaplovejo v brezčasje, v neko drugo dimenzijo, v večnost, takrat se vprašam: "Zakaj in čemu?" Zakaj se nam tako mudi? Iz enega problema planemo v drugega, iz ene skrbi v drugo, še večjo, še pomembnejšo.
Hitimo in smo celo zelo ponosni na to, da nimamo časa. Hvalimo se s tem, koliko dela in opravkov nas še čaka in kakšne dolžnosti nam visijo nad glavo in ob tem trpeče zavijamo z očmi. Ko človek takole posluša ljudi okrog sebe, dobi občutek, da so nenadomestljivi in da bi se ob njihovi morebitni odsotnosti s "položaja"svet zagotovo ustavil, če ne že podrl. Katastrofa bi bila, če bi se za trenutek ustavili v svojem hitenju, si preprosto rekli: "Mene ni," -in se spustili globoko vase ter začeli premišljevati o svojem početju. Lahko bi rekli, da je to hitenje brezsmiselno početje, ampak vsako dejanje ima svoj smisel, pa če je videti še tako nesmiselno.
Razmišljam, če le ni to brezglavo hitenje beg pred seboj. Nalagamo si cel kup obveznosti in dolžnosti, da bi sebe in druge, predvsem pa le sebe, prepričali, kako pomembni smo, kako brez nas nične nastane in nihče brez nas nič ne more. Se mar res tako malo cenimo, da si moremo na ta način dvigovati samozavest? Le zakaj in čemu nam je potrebno potrjevanje in priznanje drugih, saj lahko le mi sami vemo, kdo in kaj smo in koliko smo vredni.
In potem se nenadoma vse ustavi, vse se konča ob neizbežnem odhodu, ko brez potovalke in kovčkov, celo brez najnujnejših osebnih stvari, za vedno zapustimo to domovanje.
Dragi moj prijatelj, s sabo si odnesel same misli, svoje misli in misli vseh, ki si jih srečal na svoji poti. In ob tem spoznanju se mi je ustavil korak, umirilo se je vse v meni in zavladala je tišina. Kako smo ljudje nespametni! Svoj čas, ki nam je na razpolago, trošimo za to, da bi si pridobili, prislužili čim več dobrin, ki nam sicer dajejo občutek zadovoljstva (redko zadovoljenosti), varnosti in nam pomenijo nek statusni simbol. Pokažemo jih lahko in se postavljamo z njimi. So oprijemljive in vendar tako zelo minljive. Le zakaj vse to in to tako prekomerno? Saj končno ne moremo sedeti na dveh stolih hkrati, niti spati v dveh posteljah, niti stanovati v dveh stanovanjih, niti... Skratka, lahko smo v istem času samo na enem mestu in zakaj se ne bi potrudili, da bi nam bilo takrat in tam lepo, kajti tisti čas, tisti trenutek je neponovljiv, ne bo ga več in zakaj ga nebi doživeli do popolnosti.
Kakšen smisel ima danes razmišljati o jutri, ob tem pa nam današnji dan spolzi iz rok in to isto se bo zgodilo jutri in spet jutri... do onemoglosti bomo čakali na tisti jutri in nikoli ga ne bomo dočakali, kajti za vsakim "jutri" je spet nov "jutri", ki nam krade danes. Ustavimo se, prisluhnimo sebi in v sebe.
Zajemimo si prgišče nebes tako, da se zavedamo tega trenutka, ki nam je na razpolago tukaj in zdaj. Izživimo ga popolnoma vsega, pa naj bo ta trenutek dober ali manj dober (slabih ni), iz vsakega bomo izšli bogatejši za izkušnjo in spoznanje.
Ko bomo odhajali brez prtljage, nam ne bo težko, kajti osvobojeni navezanosti na vse in vsakogar, bomo svobodni odšli po svoji poti. Za teboj, prijatelj!
Za nami bo ostala samo energija naših misli.
Brnenje peči za peko oziroma sušenje njegovih izdelkov poskušajo preglasiti zvoki iz radia, medtem ko on tiho sklonjen nad lončarskim vretenom daje z rokami okrogli kepi gline obliko in jo pred mojimi očmi spreminja v uporaben predmet, ji doda nekaj barve, oblikuje še vzorček in skodelica je tu. Lahko je tudi vaza, vrček, krožnik, latvica, posodica za eterična olja, skratka to, kar je imelo in še vedno ima - čedalje bolj -uporabno vrednost v našem bivalnem okolju, v našem vsakdanjem življenju, ki nas vedno bolj vabi, da se vračamo nazaj k naravi. Boris Cestnik, štiriintridesetletni Trboveljčan seje že vrnil k naravi, k njenemu prvinskemu elementu, glini.


\
IgE

V
4 L
m


'V-
• m
M

4

Kdo je "kriv" za to?
Problem pri meni je bil, da sem že leta 1991 občutil krizo zaposlovanja in posledice tehnoloških viškov. Delal sem pri Rudniku Trbovlje, pri takratnem RŠC, kot mlad ključavničar, in ugotavljal, da sem zgrešil poklic. Začel sem razmišljati, kaj bi lahko v življenju počel drugega, drugačnega. Vpisal sem se na Srednjo gradbeno šolo, da bi se naučil izdelovati peči in kamine. Takrat sem izvedel, da v Trzinu organizirajo lončarsko šolo, kjer bo učil mojster domače obrti Franci Kremžar.
Je bila to prava šola?
Ni bila ravno prava šola, bil je nekakšen tečaj oziroma bolj druženje, ampak s tega prvega tečaja smo se že štirje odločili, da gremo dalje. Na 30-urnem tečaju sem dobil malo osnove, spoznavali smo glino.
vrteli vreteno, se materiala dotikali z rokami in zaznavali spreminjanje oblike. Bilo mi je všeč in zanimalo meje. Od takrat je minilo kar nekaj let in zdaj lahko rečem, da sem že nekaj dosegel in lahko tudi jaz koga kaj naučim. Medtem sem končal tudi strojno tehnično šolo, vendar tudi kot strojni tehnik ni lahko dobiti zaposlitve. Ostal sem pri glini. Sedaj teče že peto leto, odkar delam z glino in še vedno se učim.
Torej ni dovolj imeti veselje in željo?
Treba je imeti osnovo in dober občutek v rokah. Biti moraš discipliniran in zato priden. To delo zahteva veliko odpovedovanja, da se naučiš dobro delati, kajti tržišče je čedalje bolj neizprosno. Okrog leta 1990je bilo manj lončarjev kot danes, ker ljudje pač iščejo vire za preživetje. Pozoren moraš biti na
kvaliteto svojih izdelkov, na dodelavo, na nove in zanimivejše stvari, kijih drugi ne delajo. Zares moraš biti priden.
Ali obstaja v Zasavju kakšna tradicija lončarstva?
Tradicije lončarstva v Zasavju ni. Kar se je v teh krajih delalo iz gline, so bile edino krušne in lončene peči, torej pečarstvo. Lončevina, ki seje uporabljala doma, je bila pripeljana od drugod, z Gorenjske, iz Ribnice in drugih večjih krajev, kjer so se ukvarjali z lončatjenjem.
Od kje dobivate material, torej glino, za vaše izdelke?
Dobim ga v Ljubečni, pri prijatelju, ki dela lončene peči, kupujem ga v Ljubljani, kjer je nekaj trgovin z glino, ki jo uporabljam.
Je možno glino tudi nakopati v naravi?
Nekateri imajo svoje glinokope, odvisno pa je od najdišča, če je glina uporabna za lončarske izdelke.
Vendar ni dovolj izdelek oblikovati, potrebno ga je še posušiti, žgati, loščiti...
Resje. Najprej se mora na zraku osušiti, potem sledi sušenje v peči, kjer dobi glina barvo terakote in nato se nanese še glazura ali lošč in ne lakiranje, kot ljudje napačno mislijo. Takšen izdelek je pripravljen za kupca.
To je kar zahtevno in zamudno delo. S stroji bi šlo gotovo lažje in hitreje?!
To ne gre, ker imam status domače obrti - lončarstvo. Obstajajo posebni pogoji in organi oziroma komisije, kamor morajo izdelki na ocenitev. Strokovna komisija, torej ljudje iz stroke, kot so zgodovinarji, etnologi, ocenjujejo izdelke in s tem priznajo in dodelijo status izdelovalca domače in umetnostne obrti.
Kakšna je razlika med eno in drugo obrtjo?
Umetnostna obrt se ukvarja z izdelovanjem predmetov, ki imajo predvsem umetniško vrednost, medtem ko imajo izdelki domače obrti tudi uporabno vrednost.
Za katero ste se odločili vi?
Jaz sem se posvetil izdelovanju predmetov domače obrti, zato so vsi moji izdelki uporabni.
Kam jih plasirate oziroma kje se vaši izdelki lahko dobijo?
Obstaja nekaj firm, kot je na primer Dom, ki jih odkupuje, vendar pa imajo vse še določene zahteve po embalaži pa tudi plačila so v današnjem času lahko vprašljiva. Sploh pa sam kakšnih večjih količin ne morem izdelati, saj je vse moje delo ročno, poleg tega mi vedno tudi ne gre in takrat je bolje, da enostavno zaprem
ri TL 1* D ,1? 17,'] "l"l
delavnico in grem domov. Svoje trgovine tudi nimam, torej je vse na razpolago v moji delavnici.
Ste prirejali kakšne razstave?
Večinoma svojih izdelkov nisem predstavljal na razstavah. Z Relikom, katerega član sem, sem bil nekajkrat na razstavi na.Jesenicah in pa v knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah in to skupaj s tečajniki, ki sem jih učil v začetnem tečaju. Drugače pa v bistvu še nisem "postavil" razstave.
Pa jo boste "postavili"?
Imam namen in na to se hočem prav posebej pripraviti. Želim razstavljati v Ljubljani, kjer imam dosti prijateljev in tudi krog občinstva je večji. Seveda bi se dalo razstavo postaviti tudi v Trbovljah, vendar je glede medijev in promocije same to lažje storiti v Ljubljani.
Gostujete tudi na sejmih, pred dnevi ste bili v Beli krajini...
Večkrat sodelujem na sejmih domače obrti, kakršen je bil pred kratkim v Beli krajini, pa Riklovi dnevi na Bledu, sodeloval sem tudi na viteških igrah, pa v Kranju in drugod. To so navadno sejmi z domačo in umetno obrtjo, ki jih organizirajo mestne občine. V Ljubljani smo imeli tržni dan člani Društva lončarjev in keramičarjev.
Imate tudi svoje društvo?
Da. Tam združujemo svoje potrebe, izkušnje in si pomagamo. Imamo svojo knjižnico, ker se tovrstna literatura zelo težko dobi in je večinoma iz tujine. Tu združujemo svoje stanovske interese in se trudimo, da bi skupno nastopali. Seveda pa, kakor povsod, tudi pri nas pride do kakšnih težav in problemov.
Kaj pa še počnete poleg tega, da ste se zapisali glini?
Kadar imam delo, takrat zares delam in sem ves dan v delavnici. Ko pa ni dela, sem v bistvu prost in takrat grem rad v hribe in pa na izlete po Sloveniji. Slovenija je pravzaprav majhna, pa vendar tako velika in sploh je ne poznamo ali jo vsaj premalo poznamo. Toliko je pri
nas še lepot, kijih še nisem videl in na takih izletih dobivam tudi ideje in navdih za nove oblike. Tako izkoristim prijetno s koristnim.
Kaj pa načrti in želje?
Lončarstvo je bilo in še vedno je dopolnilna dejavnost. Na kmetih so se s tem ukvarjali v zimskem času, ko ni bilo drugega dela na poljih. Imam pa nekako v načrtu, da bi svojo dejavnost razširil, da bi se naučil postavljanja krušnih peči in lončenih kaminov. Pri tem, kar imam sedaj, se mesečno obrne premalo denarja, zato delujem zaenkrat še kar preko Avtorske agencije Slovenije. Imam pa voljo, veselje in vidim svetlo točko v prihodnosti, torej verjamem v uspeh.
So vaši načrti povezani tudi z razvojem turistične dejavnosti v Trbovljah?
Moja dejavnost se zelo navezuje na turizem. Imam pa tudi neko prednost, da sem v Zasavju sam. Organiziral sem nekaj začetnih tečajev, vendar so udeleženci ostali naravni ljubiteljske dejavnosti, kajti za lončarstvo je poleg gline potrebna tudi peč. To pa je že bolj zahtevna investicija.
Se pravi, da si lončarjenja le ne more privoščiti vsak za kakšno prosto popoldne in za razvedrilo?
No, lahko tudi to. Potem naredim kakšno uslugo pečenja v svoji peči, ko ljudje prinesejo svoje izdelke in jih spečem. Pomembno pa je, da v izdelku ni zraka oziroma praznega prostora, kajti v tem primeru stvar raznese in lahko poškoduje tudi druge izdelke, ki so takrat zraven.
Ali sodelujete tudi s šolami?
Osnovne šole v Zasavju dovolj dobro obvladujem. Posebno dobro sodelujeva z gospodom Urbanijo iz OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju. Imamo idejo, da bi za otroke organizirali prikaz domače obrti, kamor spada še pletenje košev, kleklanje, dražgoški kruhki in še kaj podobnega. Mislim, daje zamisel zelo dobra, terja pa veliko energije in časa, da zaživi.
Kaj pa lončarske delavnice?
Lani sem preko društva lončarjev in keramičarjev organiziral lončarsko delavnico na Planini in udeleženci so prišli iz vse Slovenije, iz Mosta na Soči, Kočevja, Celja, Mežice... Presenečeni so bili nad lepoto narave v naših krajih in nekateri so bili tukaj tri dni, drugi dva ali po en dan, tako da je bilo treba organizirati še kakšen izlet, kjer bi lahko videli še več, čeprav sem imel to v načrtu. Upam, da bom tako delavnico še organiziral, čeprav zahteva sama organizacija ogromno dela, časa in seveda denarja.
Popolnoma sami pa pri vsem tem le niste?
Seveda mi Irena dostikrat pomaga. Je biologinja in uči na šoli in po tej plati se torej oba ukvarjava z naravo. Bistvo biologije je narava in pri lončarjenju je prisotna narava, oziroma dva njena poglavitna elementa, to sta zemlja in ogenj - in to je zelo lepa stvar.
Kaj pričakujete v prihodnje na področju razvoja domače obrti?
Še vedno trdim, da v Trbovljah potrebujemo proizvodne dejavnosti in da imamo dovolj uslužnostnih ter upam, da bom enkrat prišel do tega, da bom lahko naredil poslovni in finančni načrt in ga odnesel na Center za razvoj malega gospodarstva, kjer bom imel zaledje, na katerega se bom opiral.
V načrtu imam še tehnologijo vlivanja in postavljanje peči, ki prihajajo spet v modo, saj prijatelj, ki se s tem ukvarja pravi, da ima dela dovolj.
Mi lahko zaupate kakšno dobro in vzpodbudno misel?
Vsak človek je za nekaj sposoben in dokler tistega "nekaj" sam ne najde, mu drugi ne morejo in ne smejo prav ničesar vsiljevati. Imam prijatelja, ki pravi, da rad rezbari. Torej je treba vzeti v roke rezbarsko orodje in se potruditi ter nekaj narediti. Saj ni treba kar takoj imeti obrt. Treba seje najprej preizkusiti, dobiti nek marketinški pristop glede tega ali bo posel uspel ali ne. Mislim pa vseeno, da so te ročne spretnosti premalo v ospredju v Zasavju.
Kakšno je po vašem mnenju vzdušje med ljudmi v Zasavju?
Res so ljudje malo črnogledi, to pa zato, ker vsi nekaj "jamrajo", da bi pa za sebe tudi kaj naredili, to je pa že bolj težko, še težje pa bi se čemu odpovedali. Miselnost je v bistvu še vedno iz časov, ko smo imeli "vse postlano" in to bo treba •spremeniti. Ljudje bodo morali najprej sami pri sebi razčistiti in "pošlihtati".
Pa bodo?
Bodo, ko bodo primorani nekaj ' storiti za svoj obstoj. Nekaj pomoči bo gotovo prišlo iz centra, iz Ljubljane, nekaj pa bodo morali storiti za sebe sami. Vsekakor pa mislim, daje na področju turistične dejavnosti še dovolj možnosti in bi se dalo še dosti narediti. To, kar počnemo sedaj, je bolj govorjenje, kaj bi bilo treba in bi bilo "fajn", mislim pa, da bo treba pošteno zavihati rokave. Od besedje treba preiti k dejanjem!
Marta Hrušovar
INTEGRAL
INTEGRAL
1:»i ;7T
RŠEFTI
PRODAJNO SERVISNI CENTRI ZALOKAR
GSM, dodatna oprema, televizorji, videorekorderji, kamere, glasbeni stolpi, radiokasetofoni, walkmani, avtoakustika, mali gospodinjski aparati, vse vrste kaset in baterijskih vložkov za vse vrste aparatov.
Vaš pooblaščeni zastopnik za DEBITEL.
ZALOKAR TRBOVLJE, C. Oktobrske rev 15a, tel.: 30-600 ZALOKAR HRASTNIK, Naselje Aleša Kaple12, tel.: 46-333 ZALOKAR LITIJA, Valvazorjev trg 3, tel.: 061/884-614
ZVOK IN SLIKA KOT SE SIKA. ZALOKAR PA PIKA
ELKOPLAST
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466
DEKOR, Cesta okt.revolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108
odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
ARI OPTIKA d.d.
poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni dom Trbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041
*	Velika izbira okvirjev za očala
*	Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev
*	Etuiji za očala
*	Povečevalne lupe
*	Športna in sončna očala
*	Drobna usnjena galanterija
Obiščite nas in se prepričajte!
PNEUMATIC TRADE Jurij Pl e ven k s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, G S IVI 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-l2h, 13-17h, sobota 7-13h.
________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h._
1. naslov za zlate zadeve
Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel.: 0601 71 675
“ ZLATO.
P**	URE.
TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143
NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!!
odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
ZASTAVLJALNICA LITIJA
Toni Murn
Trg svobode 2 1270 Litija tel.: 061-881-362 gsm: 041-426-665
Gotovinska posojila na podlagi zastavitve: čeki, avtomobil, motor, tehnični predmeti, zlato, poplačila starih posojil in urejanje novih.
Realizacija Kredita takoj!
Delovni čas od 9h do 16h,
INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA
Cesta zmage 4, 1410 Zagorje,
Telefon: 0601 55 100,64 443,64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorjc.si
17.-19.09.1999
samo 36.900,00 sit Odhod iz Zagorja zagotovljen
vstopnice za koncert Petan Groša in Danijela
športna dvorana Zacjorje, cena 1.500 sit
vstopnice za koncert
Ljubljana, 5.9,1999,3,950,00 sit
popusti za odhode od 28.8.1999 dalje
m\w

ivuoau.Ni-*'
IVHOSANI-r' •nraoajLNI-F' -IVMOSANI 'T
TRBOVLJE
TITI DtVTS.lvTL j
26. VELSRPNA 1999
NA OBISKU PRI TONIJU RAVNIKARJU
V 13.številki Zasavca smo obljubili, da bomo objavili pogovor z edinim zasavskim udeležencem 10.svetovnih iger Specialne olimpiade, Tonijem Ravnikarjem. Trboveljčan Toni Ravnikar je varovanec Varstveno delovnega centra Zagorje. VDC Zagorje je eno izmed 72 društev , ki sodelujejo v okviru Specialne olimpiade Slovenije. Vsa slovenska društva se ponašajo s 1700 športniki. Na 10.svetovnih poletnih igrah Specialne olimpiade v Severni
prireditev. V slavnostnem mimohodu so se predstavile vse ekipe, športnikom pa so se predstavila tudi slavna imena filmske, glasbene in športne scene:	Arnold
Schwarzenegger z ženo Mario Shriver, hčerko Eunice Kennedy Shriver, ki je priredila prve svetovne igre Specialne olimpiade, Stevie Wonder, Hermann Maier, Hill Grant, Nadia Comaneci in drugi. Igre so se prav tako slavnostno, tudi z ognjemetom, zaključile četrtega julija, ob ameriškem prazniku.
Toni z žogo, ki si jo je kupil v ZDA
Karolini v ZDA, je od 26.junija do T.julija nastopilo kar 152 držav s skoraj 8000 tekmovalci v 19 športih. Štiriindvajset članska slovenska reprezentanca je na igrah nastopala v petih disciplinah: v atletiki, plavanju, kolesarstvu, namiznem tenisu in v malem nogometu. Lahko se pohvalijo, da so osvojili kar 13 zlatih, 4 srebrne in 7 bronastih odličij, kar jih je uvrstilo med prvo petino najuspešnejših držav. Če vemo, da je bil to letos največji svetovni športni dogodek, ki so mu Američani in ameriški mediji namenili veliko časa in prostora, smo lahko še toliko bolj ponosni na naše specialne športnike. Tudi na Tonija, ki je kot nogometaš zastopal barve »Zasavja«. Za Slovenijo so bile to za Minnesoto in Conecticutom tretje svetovne poletne igre. Tako kot že nekaj let nazaj, je bil tudi letos pred začetkom iger organiziran pester in bogat program spoznavanja ameriškega načina življenja. Naša ekipa je bila gost majhnega mesta na jugu Severne Karoline Elisabethtovvn. Po besedah udeležencev je meščanom Elisabethtowna to v celoti uspelo in po štirih dneh polnih doživetij, je reprezentanca odpotovala v olimpijsko vas v Raleighu, v glavno mesto Severne Karoline. Športnikom so na osrednjem štadionu Raleigha pred 50 tisoč glavo publiko pripravili kar šest ur trajajočo
»GOLGETER« TONI RAVNIKAR: »V AMERIKI JE VROČE KOT »HUDIČ«!«
V uvodu našega zapisa smo vam postregli z nekaterimi statističnimi podatki, nekaj več o svojih vtisih pa nam je povedal član malonogometne ekipe Slovenije, 24 letni vitki športnik Toni Ravnikar. Tonija sva s trenerjem specialne olimpiade Milanom Bedračem (zaposlen v VDC-ju) obiskala na njegovem domu v Trbovljah. Pričakal naju je v modri majčki, ki so jo naši športniki nosili na 10.svetovnih poletnih igrah specialne olimpiade. Doma sta bila tudi njegova starša in pa starejši brat Aleš, ki je prav tako varovanec VDC Zagorje. Čeprav sva se s Tonijem srečala prvič, sva verjetno tudi zaradi tega, ker imava oba rada atletiko in nogomet, takoj našla veliko skupnih točk in družbo kaj hitro zapustila in se odpravila v Tonijevo in Aleševo spalnico. Nastal je tale pogovor.
So bile to tvoje prve svetovne poletne igre specialne olimpiade na katerih si sodeloval?
Na svetovnih poletnih igrah sem tekmoval prvič (vsak specialni športnik v skladu s pravili, ne more sodelovati dvakrat,op.a.) in povedali so mi, da na naslednjih verjetno ne bom več. Udeležil pa sem se že tudi nekaterih mednarodnih tekmovanj
specialne olimpiade, na Poljskem, v Italiji in Grčiji.
Kaj ti je s svetovnih iger v Ameriki ostalo najbolj v spominu, ti je bilo najbolj všeč?
Najbolj mi je ostalo v spominu, da sem videl zelo lepe kraje in okolje. Videl sem veliko sveta, zelo lep ognjemet. Nosil sem tudi slovensko zastavo. Tudi hrana je bila kar dobra, a mamina je meni bolj všeč. Pili smo cocacolo, sprite, kavo,... Zelo vroče je bilo, kot »hudič«. Smo se morali neprestano mazati z zaščitno kremo. Ja, še to moram povedati. Ko smo šli domov, je moj kolega v olimpijski vasi pozabil letalsko vozovnico in potem so naši mentorji »dirkali« nazaj, da so jo še pravočasno prinesli nazaj (ha,ha). Na letalu so nas pričakale tri stevardese, ki so v rokah držale slovesnsko zastavo. Pri pristanku letala na Brniku, kjer me je pričakal Milan (Bedrač, op.a.), nas je kar nekaj ostalo brez »kufrov«, ki smo jih dobili potem nazaj čez dober teden. Bili so na letališču v Chicagu.
Praviš, da ste pili coca colo, sprite. Kaj pa alkohol?
O, alkohola pa športniki ne smejo piti. Tudi kadili nismo.
Obiskal vas je Schtvarze-negger. Si ga videl?
Videl sem ga na otvoritvi. Meni se je zdel malo drugačen kot je na televiziji.
Ste se reprezentantje veliko družili med seboj? Ste se družili tudi z drugimi ekipami v olimpijski vasi? Ti je bilo dolgčas?
Veliko smo se družili, dobil sem
veliko novih prijateljev. V naši stavbi, v olimpijski vasi, so bili še Poljaki, Nemci, Avstrijci, nasproti nam pa Brazilci in Nizozemci. Hodili smo plavati v bazen, ogledali smo si lepo cerkev v mestu, kjer so za nas pripravili igro. Toda dolgčas mi je vseeno bilo, predvsem zadnje dni. Sem šel kar rad domov. A nekaterim je bilo v Ameriki tako všeč, da bi najrajši ostali kar tam.
Kako ste potovali v Ameriko, v Severno Karolino?
Potovali smo z letalom iz Brnika v Frankfurt , do Chicago ter naprej do Severne Karoline.
Je bil tvoj prvi polet?
Z letalom sem se peljal že tudi v Grčijo na Mediteranske igre Specialne olimpiade.
S katerim športom se najrajši ukvarjaš?
Najrajši imam atletiko in nogomet. Tudi s kolesom se rad vozim.
V atletiki si osvojil veliko me-dalj, kot je videti v tvoji vitrini?
Zlate medalje sem na tekmovanjih osvajal v tekih na lOOm, 200m in, uspešen sem tudi v teku na 400 m.
Uspešen pa si tudi v malem nogometu, drugače verjetno ne bi bil član reprezentance. Ga že dolgo igraš?
Že več kot deset let. V Ameriki sem dal tri gole, vse proti Brazilcem (Slovenija je v predtekmovanjih nastopala zelo dobro, zato so jih uvrstili v najmočnejšo skupino, kjer so igrali tudi Brazilci, Poljaki itd.
Zmagali so
Toni
trenerjem specialne olimpiade Milanom Bedračem
eno tekmo, proti Kolumbiji, in osvojili skupno peto mesto, op.a.).
In kje ste se pripravljali	za
tekmovanje?
Treniral sem pri Egonu Janežiču na nogometnem igrišču v Kisovcu. Učil me je vodenja žoge, streljanja na gol, zaustavljanja žoge,... Z reprezentanco smo bili tudi na skupnih pripravah v Ankaranu in Črni na Koroškem.	Na
svetovne igre nas je odšlo osem.
Vidim, da imaš v sobi veliko kaset. Kakšno	glasbo
najrajši poslušaš?
Glasbo imam kar rad. V Ameriki sem si kupil walkman, 28 dolarjev sem dal zanj. Drugače pa poslušam zabavno in disko glasbo.
Tekst in foto Igor Goste
ftc a
26. VELSRPNA 1999
?:n rč-rj.j n s
ZARES DOBRE MEDENE DOBROTE
"Med nastane iz nektarja, ki ga čebele nabirajo na cvetovih ali drugih sladkih sokovih živih delov rastlin," je napisano v knjigi Slastne medene dobrote, ki jo je spomladi ob 80-letnici delovanja izdalo zagorsko čebelarsko društvo. In če imate med še posebej radi, si postrezite še z nekaj kuharske bere, ki bo popestrila vaše lonce.
MEDENI KRUH
Testo: 300 g pšenične moke, 200 g ržene moke, 250 g medu, 125 g sladkorja, 1 jajce, 1/4 1 mleka, cimet, ingver, zmlete nageljnove žbice, ščepec zmletega muškatnega oreha, limonina lupina, 15 g soli.
Gladko testo na hitro zgnetemo in oblikujemo štruce. Položimo jih v namaščen pekač in ga pred tem še namokamo. Predno kruh razrežemo, naj en dan počiva. Čas peke: 45 minut pri 200 stopinj Celzijah.
MEDENE REZINE
Testo: 200 g moke, 150 g medu, 5 jajc, 2 žlici olja ali masla, malo cimeta, 1/2 zavitka pecilnega praška, žlica ruma, pest drobtin.
Z medom umešamo rumenjake v penasto maso in dodamo cimet. Stepemo sneg. V jajca Z medom počasi in previdno vmešamo sneg in moko, posujemo še pecilni prašek. Testo stresemo v dobro pomaščen pekač, potresen z drobtinami, in spečemo. Na pol ohlajeno testo stresemo iz pekača in narežemo na rezine.
SLADKI KOLAČ Z MEDOM
Testo: 200 g puste skute, 8 žlic mleka, 1 jajce, 8 žlic olja, 100 g sladkorja, 1 zavitek vanilin sladkorja, izdaten ščep soli, 400 g moke, 1 zavitek pecilnega praška.
Obloga: 300 g medu, 250 g masla, 300 g na lističe zrezanih mandeljnov.
Za pekač: papir za peko.
Skuto zmešamo s polovico mleka. Primešamo jajce, olje, sladkor, vanilin sladkor in sol. Vse skupaj dobro zmešamo. Na skutno maso presejemo moko s pecilnim praškom in jo postopoma zamešamo v maso s preostalim mlekom. Iz sestavin naredimo gladko testo. Pekač obložimo s papirjem za peko in po njem enakomerno porazdelimo testo. Da testo ne uide iz pekača, nagubamo papir. Pri šibki vročini mešamo med, maslo in mandeljnove lističe. Ko zmes enkrat zvalovi, posodo odstavimo. Maso nekoliko ohladimo in jo porazdelimo po skutno-oljnem testu. Pekač položimo v predgreto pečico na srednjo lego. Čas peke: 34 do 45 minut pri 200 stopinj Celzijah.
MEDENI SKLADANCI
Testo: 500 g moke, 250 g medu, 5 jajc, 2 cl ruma.
Iz moke, medu in jajc zamesimo testo. Odišavimo ga z rumom in razvaljamo. Razvaljano testo narežemo na kose in ga spečemo v dobro namaščenih kleščah. Pečemo ga 5 minut.
MEDENI KOKTAJL
Sestavine: led, 2,5 cl pomarančnega soka, 2,5 cl limoninega soka, 2 žlici meda, 1 žlica tekoče smetane.
Vse sestavine damo v mešalnik in dobro zmešamo. Precedimo v kozarec za koktajl in postrežemo s slamico.
Zbrala: RR.
ZDRAVILNE
RASTLINE
VRTNICA
Opis vrtnice bom začel z besedami M.Messeguea, ki pravi, daje vrtnica kot skrivni laboratorij, kjer nastajajo najbolj prefinjene vonjave.... Mnogi vrtnici rečejo kraljica rož. Prvič je vrtnici to ime prisodila najbolj strastna grška pesnica, božanska Sapfto, že sedemindvajset stoletij nazaj. Z vrtnico se ukvarjajo pesniki, botaniki, kemiki, fitoterapevti in mnogi drugi, ki bi si radi izposodili pri njej neverjetnih odlik. Samo divjih vrtnic poznamo več kot 70 vrst, kultiviranih pa je že na tisoče. Mi bomo nekaj več napisali o rdeči vrtnici, kajti njen zdravilni učinek je bistvenega pomena.
Rdeča vrtnica ali rdeča roža raste v naravi na apnenčastih tleh. Dobro so jo poznali že starogrški zdravniki, ki so jo priporočali kot krepčilo. Lepe Rimljanke so se po kopeli natrle z rožnim praškom, trepalnice so si namazale z oljem, svežo sapo pa so ohranjale tako, da so grizljale bonbone iz rožnatih cvetnih listov, mire in medu. Rožno vodico so uporabljale za vsakdanjo nego kože, čiščenje obraza ter preprečevanje in nastajanje gub in tudi za zdravljenje manjših ran, zmečkanin, izvinov in izpahov. Pravijo, da ni bolj učinkovitega sredstva zoper prhljaj in akne. Čislali sojo tudi Arabca. Ibn Sina je trdil, da bljuvanje krvi v nekaterih primerih ozdravimo zgolj z rožno marmelado, srednjeveški lekarnarji so predpisovali na kile vrtnic jetičnim bolnikom. M.Messegue se je v svoji dolgoletni praksi
prepričal, daje ta kraljica rož zelo učinkovita. Ima kar tisoč zdravilnih odlik. Za jetra, prebavila in živce ni boljšega kot poparek iz rožnih cvetov (na vodi ali na vinu).Preliv iz cvetnih listov, nam pomaga pri boleznih grla, zasluzenosti nosu in bronhijev, trdovratnemu vnetju prebavil, driski in griži. Tisti, ki velikokrat uživate antibiotike, priporoča temeljito rožno kuro. Vrtnica prinaša olajšanje ženskam, ki trpe zaradi belega toka ali hude izgube krvi. Močan rožni čaj in sirup sta odlični krepčili za pljuča. Še čudovitejša je vrtnica na organizem pri zunanji uporabi. Predvsem je odlična pri zdravljenju artritisa.
Zelo zdravilne so tudi kapljice za oči. Pater Simon Ašič je zapisal, daje preliv iz vrtnic dober za čiščenje krvi, čaj deluje nekoliko odvajalno, pijemo ga lahko tudi pri zlatenici, glavobolu, omotici,... Čaj tudi krepi srce, živce in jetra. Vino, kuhano z listi, poživlja oslabelo in utrujeno telo, blaži bolečine v spodnjem delu telesa. Prežene tudi zobobol. Vrtnica namočena v olivnem olju, pomaga pri opeklinah, ranah, ozeblinah, kožnih razpokah.
NASVET ZA REVMATIKE- kopajte se v kopeli, kamor vrzite nekaj prgišč vrtnic in bolezen se bo počasi umirjala.
KATERE RASTLINE NAM POMAGAJO PRI:
DRISKI- vsi adstringenti, posebno še ajbiš, arnika, bedrenec, borovnica, brin, brusnica, češmin, čisteč, meta, dežen, dobra misel, dresen, gabez, jagoda, hrast, ječmen, kolmež, kopriva, korenje, leska, lipa, malina, netresk, ognjič, oman, pelin, piešec, pljučnik, ribez, rman, robida, roženkravt, sivka, srčna moč, sretena, šentjanževka, šetraj, trpotec, vrba, zimzelen, zlata rozga, ženikelj,
Pripravil Igor Golte
mismmir malgaj . ,
Trbovlje
Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070
pooblaščeni prodajalec in serviser
vroče cene za vozila
tel.: 0601/27-666,27-525 J|
Trgovsko podjetje
otrošnja
kob SMn&t/i^avina/...
d.d.
Leto dni je naokoli, spet se pričenja novo šolsko leto, in z njim mnoge obveznosti in potrebe.
Zato so vam v poslovalnici Pohištvo pripravili ugodno prodajo naslednjih artiklov:
PISALNA MIZA RAČUNALNIŠKA MIZA PISARNIŠKI STOL VRTILJAK
9.976,60 SIT 13.308,40 SIT 10.990,00 SIT 8.969,00 SIT
in še veliko drugih pohištvenih izdelkov za vaš dom in družino.
IGRALNICA SUZANA
C. 9 avgusta 106 Zagorje
\ %
V
J
C. 9. AVGUSTA 106 tel 0601/63-315 ZAGORJE OB SAVI
FLIPERJI VIDEO IGRE BILJARDI AVTOSIMULATORJI ROČNI NOGOMET!
PIKADE
PRODAJA IN NAJEM IGRALNIH AVTOMATOV tel.: 0601-63-315
26. VELSRPNA 1999
£ C*.jr r: T Ci.77.J7.
ulsbal^o 7
VANDA
konj Sak
Pravi, da v življenju ničesar ne prehiteva. In da je ravno prav, če se otroci v 5. razredu osnovne šole pričnejo učiti angleščino. Tddi pri angleškem jeziku je uspeh odvisen od zanimanja in od vseh svojih učencev vendarle ne pričakuje, da bodo talenti za jezike. Povedala pa je, da sedaj učitelji za pouk angleškega jezika razpolagajo z dosti kvalitetnejšimi učbeniki, tako da šolske ure lahko prijetno popestrijo. In s tem angleščina pritegne tudi učence, ki jo sicer najmanj "obrajtajo".
Sedemnajst let poučuje angleščino na OŠ Ivana Skvarče v Zagorju, ko je tudi vsa leta razredničarka. Povedala je, daje v otroški navadi, daje igrica "učitelja" zelo priljubljena. Ampak tako nekako seje tudi v njej porodila želja, da bi bila učiteljica, čeprav sije pozneje menda še dosti bolj želela študirati na fakulteti za športno vzgojo, saj je bila uspešna v različnih športnih panogah. Toda odločitve ni obžalovala, ker ji jeziki, šport in kultura še zmeraj predstavljajo izziv. Rekreacija ji sicer veliko pomeni le, če je namenska, kulturne prireditve pa popestri bodisi kot recitatorka ah moderatorka.
Že deset let je tudi "spikerka" na Radiu Trbovlje, kjer njen teman glas svojstveno očara oddaje. Pravzaprav štirikrat v letu improvizira tudi nočne oddaje, pri čemer je dejala, da pred mikrofon najrajši povabi goste, s katerimi, tako kot je namen oddaje, bi lahko - zaradi pestrosti, zanimivosti - kramljala še dolgo v noč. Pred leti je bila na TV-Kanal 10 Trbovlje izbrana za najbolj priljubljeno osebnost. Menda je imela potlej še večjo tremo, saj pravi, daje trema nekaj, kar te vseskozi spremlja - včasih skozi ves nastop, včasih le na začetku.
Rada ima oder, rada ima lepe glasove, rada pa je tudi v razredu. In menda tudi učenci od učitelja pričakujejo različne vrline. Pravi, da se otroci kot taki ne spreminjajo, le več imajo določenih informacij in glede vzgoje je vse manj družinske povezanosti. Mnenja je, daje treba učenca spodbujati na področjih, kjer je uspešen, saj zaradi 'forsiranja' predmetov, ki ga ne veselijo preveč, zanje celo povsem izgubi interes. Zatrjuje še, naj se učenec že v nižjih razredih navadi samostojnega opravljanja domačih nalog in pridobi učne navade. Učenje je namreč proces, kjer učenec preverja tudi svoje interese, zmožnosti, vztrajnost in motivacijo.
Rada se tudi smeji in občuduje ljudi, ki imajo prefinjen smisel za humor. Družabnost ji veliko pomeni, kot tudi glasba, filmi, knjige. V krogu družine pa vzdušje razbohotijo trije sinovi, s katerimi zmeraj najdejo kakšno prijetno temo pogovora. Ampak vsi imajo radi šport in dneve, ki jih preživijo na morju ah v planinah. Pri ljudeh jo pritegne dialog, nasploh pa le redko tvega. Tudi načrtnih sprostitev nima, saj je vsak dan gotovo kak moment, ki je sprostitven. Kljub temu, daji pristojijo tako 'gojzerice' kot 'visoke pete’ pa pravi, da urejenosti ne posveča veliko časa. Tudi v modi jo namreč najbolj pritegne raznolikost.
Tekst in foto: Petro Radovič
FELIKS
(SREČKO), ŠKOF IN MUČENEC
(30. avgust)
Feliks je bil škof v Tibiuki v prokonzulami Afriki (danes je to Tuzak v Tuniziji). Dioklecijanov prvi edikt (izdan 23. februarja 303) je kristjanom odvzel državljanske pravice in častna mesta, prepovedal je dajati svobodo krščanskim sužnjem, zapovedal je sežiganje svetih knjig kristjanov in porušiti bogoslužne stavbe (cerkve, ipd.). Edikt so razglasih po vseh rimskih pokrajinah.
Ko je prišel edikt v Tibiuko (5. junija 303), seje Feliks zadrževal v Kartagini. Tibiuški vodja uradovje zaslišal vse vodilne kristjane, predvsem duhovnike in bogoslužne sodelavce. Po vrnitvi s poti je zasliševanje doletelo tudi škofa Feliksa. Ker ni hotel izročiti svetih knjig, gaje vodja uradov poslal v Kartagino k prokonzulu Anulinu. Ta gaje po dvakratnem zaslišanju izročil namestniku pretorijskega prefekta. Najbržje bil Feliks v Kartagini obsojen in obglavljen poleti leta 303.
Samo poročilo z dodatki o mučeništvu škofa Feliksa natančno opisuje zasliševanja:
Naslednji dan je škof Feliks prišel iz Kartagine v Tibiuko. Kurator Magnilian je naročil uradniku, naj mu privede škofa Feliksa. Kurator Magnilian mu je rekel: 'Škof Feliks, daj deščice in pergamente, kar jih imaš!' Škof Feliks je dejal; 'Imam jih, pa jih ne dam.' Kurator Magnilan je rekel: 'Kar so cesarji ukazali, gre pred tem, kar ti govoriš. Daj knjige, da se sežgo!' Škof Feliks je dejal: 'Bolje je, da jaz zgorim, kakor božja pisma, ker je prav Boga bolj poslušati kakor ljudi.' Kurator Magnilian je rekel: 'Kar so cesarji ukazali, gre pred tem, kar ti govoriš.' Škof Feliks je rekel: 'Božja zapoved gre pred človeško.' Magnilian je rekel: 'Premisli se!'
Nekaj dni kasneje je kurator zopet zasliševal škofa Feliksa. Feliks je ostal trden v svojem prepričanju in ni popustil. Zato je kurator Feliksa poslal na zaslišanje k prokonzulu. Prokonzul pa po nekaj tednih zasliševanj in ječe k prefektu.
Dodatki k poročilu so v nekaterih podrobnostih sicer zgodovinsko vprašljivi, navajajo pa potovanje k cesarju:
Prefekt gaje zapovedal zapreti v svojo ječo in dal vkleniti v še hujše verige. Devet dni kasneje gaje prefekt poslal z ladjo k cesarju. Feliks seje v težkih verigah vkrcal in prebil v podpalubju več dni. Zaprli so ga skupaj s konji, ves čas pa ni dobil nobene hrane ah pijače. Izstradanje prišel v pristanišče mesta Agrigenta, kjer so ga tamkaj živeči kristjani z veseljem in z vsemi častmi sprejeli. Prav tako je bil sprejet v Katani, Mešani, Tavrominiju in drugih krajih napoti. V Venuzijije prefekt Feliksa iz zapora zopet poklical k sebi in ga zasliševal: 'Feliks, zakaj ne daš Gospodovega pisma? Ga morda nimaš?' Odgovoril mu je: 'Imam, pa ga ne dam.' Perfekt je ukazal: 'Usmrtite Feliksa z mečem!’ Škof Feliks je na glas rekel: 'Hvala ti, Gospod, da si me milostno rešil!'
Peljali so ga na morišče 3. dan pred septembrskimi kalendami (30. avgusta).
Branko Nlmac
MVSgpoD
»n»iic vidn,! I
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029, 884 209 GSM: 041 681-584
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP
OBJAVA NA ATVS/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
Iz središča Slovenije v Vaše srce!
Radio GEOSS 89,? mhz
Valvazorjev trg 3, 1270 Litija
Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146
E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/
26. VELSRPNA 1999
n.7".Ji.
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA - MI VAS NAGRADIMO
V jubilejni, dvajseti literarni uganki, bomo podelili dve knjižni nagradi. Upamo, da vam še živeči pesnik, prevajalec, publicist in oče pesnika in diplomata Jašeta ne bo delal preglavic. Naša »uganka« seje rodil leta 1925 v Ponikvah na Krasu. Med vojno je bil aktivist OF in od leta 1943 tudi partizan. Po vojni je dokončal gimnazijo in diplomiral na ljubljanski FF iz slavistike. Bilje novinar pri Ljudski pravici in na RTV Ljubljana. Od 1986 do upokojitve je deloval v politiki (SZDL in kot član predsedstva Slovenije). V zgodovino slovenskega književništvase je vpisal kot eden od pesnikov, ki so svoje pesmi leta 1953 izdali v zbirki Pesmi štirih. Izda! je tudi nekaj odmevnih samostojnih pesniških zbirk, kot so Pobeglo otroštvo (1957), Ljubezen (1958), Najina oaza (1964), Pesmi jeze in ljubezni. (1968), Čudovita pustolovščina (1971), Dve žgoči sonci (1973), pa Ljubezen dvoedina (1993), soneti Stopnice ktebi (1995). Napisal je tudi nekaj publicističnih del: Spominje včasih moč in sreča (1961), Slovenska samobitnost in pisatelj (1988) ter poznano poosamosvojitveno delo z naslovom Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko (1992). Drugače kakor sovrstniki je gojil v svojih začetnih zbirkah predvsem svobodni (lasten) verz in kitice. Še to, prevedel je mnoga dela iz italijanščine (Dante, Leopardi, Montale,...) v slovenščino.
Mogoče vam bo pri ugibanju, pomagalo nekaj verzov pesnikove pesmi
Is
Avtor:
Moje ime: Naslov:
0 POSTOPNEM ZMANJŠEVANJU DELOVNEGA ČASA
"Saj ne govorim o brezdelju. Mislim na postopno zmanjševanje delovnega časa in več prostega časa delovnim ljudem!"
"In kaj misliš, da bodo ti delavci v prostem času počeli?"
"Ustvarjali, mislim. Si med drugim lepšali okolico, zadoščali estetskim potrebam in izboljšali medčloveške odnose."
"Statistika pravi, daje med delavnimi ljudmi največ kriminala v prostem času. Takrat se utegnejo prepirati in tuhtati o krivici, žalosti in minljivosti ter o razočaranjih v ljubezni. Delavci ob prostem času razmišljajo o dolgčasu?"
"Ne strinjam se. Delavci sploh ne poznajo več kvalitete prostega časa, to pa ravno zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in predvsem zaradi pomanjkanja prostega časa. Delavci bi se v prostem času morali več generacij kultivirati v osmišljanju prostega časa."
KO SVA SAMA
KO SVA SAMA,
KO SVA ČISTO SAMA,
PTICI IZPOD HIŠNEGA NAPUŠČA NA KORALNI ČERI SREDI OCEANA,
KO,SVA ČISTO SAMA,
JUŽNI SADEŽ V USTIH SEVERNEGA DEČKA,
KO SVA ČISTO SAMA,
(se nadaljuje)
Uganko sestavil Igor Goste
"In koliko prostega časa bi v smislu kultiviranja prisodil delavcu?"
"Govorim o postopnem zmanjševanju. Se pravi: od sedanjih dveh prostih dneh na teden jim pustimo tri proste delovne dni in namesto osemurnega delovnika zmanjšajmo na peturni delovnik - to se pravi 20 delovnih ur na teden. Preostali čas naj se svobodno izobražujejo, razširjajo obzorja, krepijo duha in telo."
"Gospodarstvo pa naj hudič vzame?"
"Manj potrošiti in manj delati bi prišlo v poštev ob zmanjšanem delovniku. Manj delati pomeni tudi potrošiti manj energije: manj električne, manj plinske, manj naftne, manj atomske, manj termične, manj psihične, manj fizične in manj itd. energije. Celo manj bi se hranili, kar bi ob zdravem brezplačnem gibanju v prostem času pomenilo manj porabljenih sredstev in energije ter časa za shujševalne kure."
"Je tebi delo greh?"
"Le nasilen in umetno potvorjen večurno reden prisilen delovnik je meni greh in zmota. Kaj je nasprotje prostemu času? Lenoba? Ne! Nasprotje delovnemu času je UJET čas. Obstaja kaj v naravi človeka, kar bi si želelo ujetega časa? Na drugi
OTROK
Ti si kot majhna, drobna lučka v življenje moje pusto posijal.
Ti štručka drobna jokajoča, si novo vero mi v srečo dal.
Ni mi težko ob tebi noč prečuti, ne pestovati, kadar hočeš to.
S teboj postal sem mlad, čeprav v letih, ko stežka se otroštva spomni kdo.
Zdaj si potreben nežnosti, ljubezni, da zrasteš enkrat v pravega moža.
Da se ne bo ti treba sramovati, ko boš povedal kdo si, kje doma.
Čez mnoga brezna in ovire te bo vodila v življenje pot.
Noben se čevelj zlahka ne obuje, pa tudi trnja ni vsepovsod.
Alojz Jakopič
strani obstaja prosto delo ustvarjalnosti ob vrtu, umetnosti, športu, kramljanju, razijtišljanju, svobodnem raziskovanju itd. Pomemben podatek je tudi, da bi imela podjetja z izgubo ob zmanjšanem delovniku tudi zmanjšano izgubo. Tukaj bi bilo vredno omeniti tudi težavo brezposelnosti ali nezaposlenosti, saj bi ob 4 urnem dnevnem delovniku lahko v osmih urah na istem delovnem mestu zaposlili dva delavca, kar lahko pomeni za 50% manjšo nezaposlenost."
"Ali se sploh še kdo strinja s to tvojo tako naivno in malce divje obrazloženo idejo? Po mojem spominu že vse od časov levičarskih revolucij ni bilo nikogar, ki b skrajševal delovni čas."
"Rudi Dutschke."
"Kaj?"
"Rudi Dutschke je že v šestdesetih letih našega stoletja z drugimi besedami (v nemščini) predaval in propagiral isto idejo. Sploh se ne gre za to, koliko nas je do sedaj takih bilo. Potrebno je v tej smeri postopoma ozaveščati množico delodajalcev in delojemalcev in bo sčasoma vsa množica ugotovila koristi in kakovosti osmišljenega prostega časa."
"Midva se resnično ne strinjava med sabo. Se sploh razumeva? Različna sva si celo v slovničnem smislu, saj ti praviš "delovno, delovnimi, delovni," jaz pa namesto črke o vstavljam črko a in zato delovni čas zame pomeni delavni čas. Sicer pa, si se o tem sploh kdaj pogovoril z delavci? Osebno mislim, da se sami delavci v večini ne bi strinjali s tvojim mišljenjem."
"Če sem se o tem kdaj pogovarjal z delavci? Jaz sem sam že 20 let delavec."
: l ti n š Savn
SE SPOZNATE? DA, DA, NA SLIKI STE! OBKROŽILI SMO VAS!
RESNIČNO STE!
Hitro si kupite Zasavca in na uredništvo z njim, kjer vam bomo dali potrdilo za dve pizzi v okrepčevalnici "Pod klancem" v Povšini 4, Trojane, kjer vas bo pogostil Jože Zajec.
C PRESENEC
/Za zveste naročnike je tu že četrti krog žrebanja za najbolj prepJ ivne
rpapceVZasaviu^Sj naročnikom:
1. Mihael Hil
tokrat naklonila Zasavce:
, Khezdol 23a, Trbovlje
2.	Ana Lamberger, Keršičev hrib 5, Trbovlje
3.	MarjamLeskovar, Petelinkarjeva 1, Kisovec
4.	Janez Kranjc, Mestni trg 1 la, Ljubljana
5.	Matej Dornik, Kotredež 33, Zagorje
POLETNA AKCIJA ZASAVCA "URLAUB 99"
Tokrat vas obveščamo, da se akcija "Urlaub 99" počasi zaključuje, zato le pohitite in nam pošljite fotografije na naše uredništvo. Čakajo vas lepe nagrade, med njimi tudi fotoaparat Konica in praktične nagrade. Skratka, le pogumno, splača se!
D&eM>0
MOTOR
Mta-Lit
d.O.O.
Novo AAesto
prodaja na:
-	KREDIT
-	LEASING
-	POLOŽNICE
-	STARO ZA NOVO
P.E. Zagorje
Cesta 9.avgusta 104 1410 Zagorje Tel.:0601/64-687
ODPRTO: PON-PET 8.30-16.30 SOBOTA: 8.30 -12.00
POOBLAŠČENI SERVISER:
NAJVEČJI POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL DAEWOO V ZASAVJU
C. 20 julija 26 1410 ZAGORJE TEL. :0601/66-246
avtoservis
RAZPOTNIK
Matjaž RAZPOTNIK s.p.
SPLOŠNA AVTOMEHANIKA SERVIS
avtoelektrike
avtoelektronike

Sončni mrk na Madžarskem
Sonce, edina zvezda našega osončja, se jeli. avgusta letos za 2 minuti in 26 sekund povsem odmaknila očem Zemljanov, nastopil je popolni sončni mrk, ki je bil viden na osi Comwall-Munchen-Szombateiy- Bukarešta, kjer je bil najdaljši in nato zapustil Evropo, ter nadaljeval pot po mali Aziji in Indijski podcelini.
ogledali brez zaščitnih očal, kot recimo nekateri Madžari, ki so v evforiji zaradi pojava pozabili kupiti očala in tako mrk spremljali kar z sončnimi očali ( so bili pa zato lepši kot mi, z zaščitnimi očali).
Ob udarcu na gong seje začelo. Sonce odkrito le še kak procent se ni več moglo izmuzniti Luni in ob dvanajsti uri in
Projekcija začetne faze sončevega mrka pod senco drevesne krošnje
Nenavaden dan seje začel z nenavadno zgodnjim vstajanjem in nato nenavadno vožnjo do madžarskega Szombathelyja kamor nismo odšli (le) na nakupe, ampak opazovati popolni sončev mrk, zadnji v tem tisočletju. Evforija ob pojavu in napovedi o koncu sveta nas niso zmedle in zato smo si ob 1 luri in 22 minut lahko začeli ogledovati nenavadno predstavo, v kateri je bilo 400 krat večje Sonce, plen 400 krat bolj oddaljene Lune. Pogled je bil najprej zanimiv, saj nas večina še ni videla popolnega mrka in smo zato z velikim navdušenjem spremljali naraščajočo prekritost Sonca. Po kakšnih desetih minutah pa je postal pogled dolgočasen in vse bolj smo bili prepričani deje vse le trik, šala, ki so si jo privoščili Madžari, da bi privabili čim več turistov. Pa ni bilo tako. Že čez slabo uro smo bili priča močno razzsrdeni Luni, ki je z neustavljivo naglico »požirala« naše Sonce. Seveda si Sonca in mrka nismo
sedeminštirideset minut, so se pojavili Bailyevi biseri , ki so postopoma »ugašali«, nato seje pokazal diamantni prstan ( pojav viden tik pred popolnim mrkom, ko Sonce še zadnjič pošlje svoje žarke na zemljo skozi eno Luninih dolin ), nato pa se je okoli nas stemnilo. Temperatura je padla, med ljudmi je završalo in nastopil je popolni sončni mrk. Ko so se naše oči privadile smo lahko, zdaj brez zaščitnih očal, spremljali vrhunec predstave, ki si jo je ogledalo rekordno število ljudi. Dobro je bila vidna sončeva korona, Sonce je bilo ob tem času še posebej aktivno, zato se je dobro videl sončev veter in šibka vetloba tik ob Lunini površini imenovana prominence. Za pozornega opazovalca pa sta bila vidna tudi Venera in Mars.
Po zame vsekakor prekratkih dveh minutah in triindvajsetih sekundah, toliko časa je bil sončni mrk viden v Szombathelyju, seje vsa zadeva ponovila
Ekipa vedoželjnih naravoslovcev
v obratnem vrstnem redu. Najprej se je pojavil diamantni prstan, nato Bailyevi biseri, in nato je začelo Sonce preganjati Luno. To pa je bilo za večino nezanimivo in zato smo odšli v senco na hladno osvežitev, Lunina senca pa je drvela naprej po zemeljski obli, s hitrostjo 2000 kilometrov na uro.
Ob pol dveh popoldan smo se še zadnjič ozrli v nebo, kjer je Luna le še simbolično
Popoln sončni mrk - dobro je vidna sončeva korona
prekrivala Sonce, nato pa smo se odpravili nazaj proti Sloveniji. Polni vtisov smo se s sprejemljivo hitrostjo bližali domu, naše misli pa so bile še vedno v Szombathe!yju, kraju, kjer je bil viden zadnji sončni mrk v tem tisočletju.
Naš izlet v Szombathe!y je organizirala turistična agencija Timing Turizem iz Litije.
A.M.
Luna se umika in še enkrat pokaže diamantni prstan
Pred vzletom in pred sončnim mrkom.
SONČNI AARK OBČUDOVALA. V ZRAKU
Znani jadralni padalec Ludvik Groboljšek-Luka in še ne petnajstletna Nataša Bukovšek, kije sicer najmlajša jadralna padalka z opravljenim izpitom oziroma licenco, sta bila verjetno edina Slovenca, ki sta si zadnji popolni sončni mrk v tem tisočletju ogledala z neba oz.tako, da sta v tandemu z jadralnim padalom poletela s hriba Javor nad Partizanskim vrhom, le dobre štiri minute pred tem dogodkom. V zraku sta vse faze mrka občudovala kar 18 minut, vse do pristanka na vzletišču Ruardi, kjer sta jih pričakala Natašina starša. Med samim poletom sta si dodobra ogledala sončni mrk in naredila tudi nekaj fotografij, ki pa niso najbolj uspele. So pa uspeli fotografiji pred vzletom in pri pristanku. Luka nam je še povedal, da so bili zanj občutki povsem nekaj običajnega, kot da bi vzletel tik pred večerom, le svetloba je bila nekoliko drugačna, modrikasta. Pa ozračje je bilo nenavadno mirno. Imata pa v načrtu še en podvig in sicer nameravata konec avgusta ali v prvi polovici septembra kot prva, v tandemu zjadralnim padalom, vzleteti s Triglava. Ker gre za dokaj zahteven in tudi drag podvig, se že pripravljata, upata pa tudi na finančno pomoč občine Zagorje in nekaterih podjetij.
Igor Goste
Srečen pristanek.
26. VELSRPNA 1999
.?37)0? J;n in
Rajtali so gledat Valvasorjev dan
Lojze Kreča iz Turističnega društva Izlake je uvodno zaželel prijetne štimunge zbrani publiki, ki je zanimanje namenila Valvasorjevemu dnevu, ki se je - z navdušenimi gledališčniki amaterske dramske skupine Svoboda Elektroelement Izlake -
mogoče ogledati dveurno gledališko predstavo na dvorišču Medijskega gradu Izlake, ki jo je glasbeno popestrila pevska skupina Mandala. V glavnih vlogah, ko je najvažnejšo - Janeza Vajkarda Valvasorja - odigral Drago Butja, so sledili še: Tine Kralj, Marjana
napolnili utrip dramske igre, ko se Valvasor iz Lyona vrača v kraj svoje mladosti in v grajsko kapelo ter ga na gradu dočakajo z velikim pričakovanjem ter obujanjem Valvasorjevih dosežkov ter spominov, ki jih imajo na Valvasorja.
Dogajanje je postavljeno v leto 1693, nazadnje, pred osmimi leti pa je Valvasorjev dan razpredal o Valvasorjevih peripetijah v letu 1672. In kot je dejal prof. Nande Razboršek, ki je zaslužen, da se je imel Valvasorjev dan zgoditi, čeprav s presledki, že desetič po vrsti: "Zadovoljen sem z izvedbo dramske igre Valvasorjevega dne, saj so se potrudili vsi, ki so sodelovali pri pripravi prireditve. Upam, da se mi je posrečilo skoz šalo predstaviti usodo našega slavnega popotnika
Valvasorja." Leto 1693 finančno sicer za barona Valvasorja ni bilo uspešno, saj sta se z drugo ženo preselila iz gradu Bogenšperk, ki sta ga menda takrat tudi prodala. Vendar je dramska igra, opremljena s komičnimi prizori, dialogi in tudi konjsko vprego prijetno razpredala o peripetijah iz Valvasorjevega časa. Kot povabilo k poslušanju glasbe je pevska skupina Mandala nastopila v okviru dramske igre, ko naj bi j ih J. V. Valvasor srečal na poti iz Lyona ter povabil koncertirati na Medijski grad ter nato vse zbrane domače in goste povabil v grajske salone. In četudi sta dve uri minili z enkratno publiko, so nastopajoči dali druženju prisrčnih manir še naprej, ko je zaigral ansambel ZASAVCI.
ES., foto: MM



-- --v r. \- • v
• ' • . • •	, -'*■}-£**<* . -
Dvorišče je bilo napolnjeno s publiko. Kdo je bil bolj 'firbčen' - morda tudi igralci: ali bodo igrali brez treme?
"Gnadljivi gospod..." itd. je župnik Maksimilijan (Andrej Dolšina) pozdravil gostujočega Janeza Gašperja z gambrškega gradu, ki je prišel z ženo Elizabeto
zmogel dogajati na Medijskem gradu Izlake v soboto, 21. avgusta ob 17. uri, ko je ozvočenje prispeval KC DD Zagorje.
Dramska uprizoritev, tokrat naslovljena Barona Janeza obisk, je nastala izpod peresa prof. Nandeta Razborška, za režijo pa je poskrbel Anton Rozina. V sponzorstvu Občine Zagorje ob Savi in še v okviru prireditev ob zagorskem občinskem prazniku, si je bilo
M. Piki, Mateja Drnovšek, Bogdan Pirnat, Mojca Veteršek, Jože Pikelj, Andrej Dolšina, Milan Bedrač, Irena Ule, Milan Aničin ter Mojca Kovačič in Maja Lavrin, ki sta vlogi povezovalk prevzeli kot instrumentalistki in pevki, ki pojeta o nekaterih dogodkih iz dvora ter o tem, da dan ne mine brez truda. Prepričljivo pa so nastopili tudi preostali, ki so popestrili grajsko dvorišče ter
Takšnate grajska scena je bohotila dogajanje - tudi kostumi so poželi aplavz.
Čakajoči na barona Janeza (Drago Butja), svetovljana v vseh pogledih, ki zbranim razprede utrinke s svojih potovanj.
F. jr. C J. J F

Vct>cf cv^IUa "NMaša obkrivA
ŠIFRA: VRTNICA
1.	Zdravje
Pozorni bodite na želodec in trebušno votlino s pripadajočimi organi. Utegnili bi vam malce ponagajati, ko bi bilo to najmanj potrebno. Zelo hitro vas že najmanjša malenkost vrže s tira. Iz muhe radi naredite slona, kot pravijo. Ne dovolite sami sebi tega. Z vašimi najbližjimi bo vse v najlepšem redu, to vas zelo skrbi. Vašim živčkom ni nikoli dolgčas, vedno imajo dovolj dela. Večkrat vas tudi boli glava. V jeseni se nakazuje izboljšanje vašega počutja. Ob mrzlih zimskih dneh pazite na hrbtenico in kosti. Svetujem vam preventivni pregled pri zdravniku.
2.	Denar
Pričakujete sporočilo povezano z vašim finančnim stanjem. Dobili ga boste, čeprav bo to vidno na vašem psihičnem počutju. Novica vas bo malce vrgla s tira. Pa v resnici sploh ne bo slaba. Nakazuje se vam stabilno finančno stanje, v roku meseca sicer pomembnejši dogodek, povezan z domom. Zaskrbljeni ste zaradi neke uradne zadeve, ki pa vam bo dolgoročno prinesla več pozitivnih sprememb. Po 15.oktobru bo umirjenost na finančnem področju vašega življenja vidna v vašem življenju nasploh. Izžarevali boste neko mirnost, sproščenost, skratka oddajali boste pozitivno energijo, takšno pa tudi privlačili.
ŠIFRA: MARIJA
l.Prihodnost družine
Naj vam najprej razložim, kje me najdete, kot me sprašujete. Ena možnost je na telefonu 090 46 89,
lahko pa se tudi osebno oglasite pri meni, v Ljubljani. Kje in kdaj pa se bova dogovorili. Zdaj pa k prihodnosti vaše družine...
Resnično bi bilo bolje, da bi se vsaj osebno slišali. Lažje bi se pogovorili o vaši preteklosti in prihodnosti. Sicer pa na kratko; v življenju vam dostikrat ni bilo najlepše. Vedno pa ste se veselila prijetnih trenutkov, ki so vam še dolgo ostali v spominu, ali pa za vedno. Veliko takšnih in drugačnih težav in problemov vas je doletelo v življenju, vendar ste jih z neomejeno življenjsko voljo in optimizmom premagovali vse do sedaj. Tako bo tudi v prihodnje. Prihajajo pa lepši časi, v vašo hišo prihaja veselje in sreča. Prinesla ga bo ženska oseba. To se bo zgodilo še v tem letu.
Velikokrat se vas poloti slabše počutje, pazite na zdravje, posebej na krvni pritisk. Ljudem težko zaupate, ker so že velikokrat vaše preveliko zaupanje izkoristili v svojo korist, ampak videli boste, tudi ti časi se bodo počasi vrnili. Vendar bodo ljudje potrebovali neprimerno več časa, moči in energije, da vas bodo prepričali, da so vendarle vredni vašega zaupanja. Nesporno pa tudi drži, da v vašem življenju ne boste srečali prav veliko takšnih ljudi, na žalost. Želim vam, da bi vam v življenju sijalo sonce!
ŠIFRA: DEVICA
l.Zdravje
Ste še zelo mlada, zato prav gotovo prevelikih težav z zdravjem še niste imeli. Pazite na želodec, dosti boste naredili že z zdravo in pravilno prehrano. Predvsem naj
vaš jedilnik vsebuje veliko sadja in zelenjave. Ste zelo razdražljiva oseba, že vsaka malenkost za vas predstavlja velik problem. Pazite tudi na hrbtenico, čim več prostega časa posvetite rekreaciji in sprehodom v naravi. To je predvsem dobra naložba za prihodnost in ne izguba časa, kot mnogokrat mislimo.
2.	Ljubezen
Vidna je ena zelo čustvena veza in z njo moški, ki bo do vas zelo pozoren in ljubeč. Naslednji trije meseci bodo napolnjeni z veliko spremembami in težko boste trdila, da vam je dolgčas. V oktobru je vidno, da si boste natančno začrtala pot za prihodnost. Pričakujete lahko neodobravanje okolice v povezavi z oločitvami, ki jih boste sama zase sprejela. Našli se bodo pač ljudje, ki se ne bodo strinjali z vašo osebno vizijo prihodnosti. Zapomnite si, živite svoje življenje in izberite si ga po svojem lastnem okusu, upoštevajte svoj notranji glas.
3.	Šola
V šoli se pripravite na težavice in probleme, ki pa jih boste dokaj sproti in uspešno ter vedno še ob pravem času razrešili v vašo korist. Le pogumno naprej. Šolo boste uspešno zaključili. Dobili boste zelo pomembno pošto. Za vas bo pomenila novo pot in bo pomenila tudi začetek nove poti - študija.
4.Sreča
Sreča je zelo samosvoja gospa, vendar se bo vas kar držala, lahko bi celo rekla, da ste rojeni pod srečno zvezdo. Z njo se boste kar dobro razumeli in ne boste imeli kakršnih večjih težav z njo. Vmes boste imale malo slabše in krajše obdobje.
ŠIFRA: SONČEK
l.Zdravje
Vaše življenje je polno obveznosti in obremenitev, zato se vas tudi
večkrat poloti kakšen prehlad. Opozorila bi vas, da pazite na ledvice in mehur. V kartah se vam nakazujejo tudi kasnejše težave z želodcem, ki pa bi jih že sedaj lahko pričeli preprečevati s prehrano. Vaše zdravje je zelo odvisno od vašega splošnega počutja.
2.	Ljubezen
Vidna je nesrečna ljubezen v preteklosti, ki pa je pustila kar možne sledi v vaši podzavesti. Težava je predvsem v zaupanju v ljudi, s katerimi poskušate hoditi po isti poti. Stkali boste najprej zelo čustveno prijateljstvo, iz katerega pa se bo kasneje, v roku meseca do dveh, razvila tudi prava ljubezen. Motilo vas bo ljubosumje. V tem ljubezenskem razmerju vas bo občasno zagrabila panika in boste posledično malce slabše volje in depresivni. Vendar vas bo to relativno hitro minilo. Pričakujete lahko, da bo ta ljubezen trajala dalj časa in bo pomenila eno trajnost in stalnost v vašem življenju. Do takšnih zaključkov boste prišli zelo nepričakovano in sicer ob koncu tega leta in v začetku novega tisočletja. Vse te misli pa vas bodo napolnile z novo energijo, veliko optimizma in upanja za prihodnost.
3.	Šo!a
Šola in študij... Nekaj dejanj je še potrebno. Določene zadeve je še potrebo razrešiti, kar pa boste vi naredili v zelo kratkem času, hitreje, kot si celo mislite in predstavljate. Študij bo potekal uspešno, brez večjih težav, kljub temu, da tega nekje sploh ne pričakujete. Ne vem, zakaj ne zaupate v lastne sposobnosti, kijih vendar imate. Ne cenite se dovolj. Ste preveč kritični sami do sebe. Vendar se bo z uspehi pri šolanju tudi vaše zaupanje v vas same dvignilo na višjo raven, kot trenutno je.
r '	■	■	;	^
ŠI FR A:___________________
Datum rojstva:_____________
Rad-a bi izvedel a:________
V____________________________________________________________y
| VEDEŽEVALKA j NATAŠA
Karte, nihalo, razlaga sanj
090/46-89
V5	-iJ
^ A-S DOMŽALE
honoa	■■ i i
Servis in trgovina d o o, 1230 Domžale. Ljubljanska cestal _______tel.: 061/719-450, lax 061/716-133_
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1999
TOURING	MFC	
GL 1500 SE Gold Wing	3.151.500	NOVO
ST 1100 Pan European	2.251.680	
ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird	2.064.720	
VTR 800 F1	1.909.044	
CB 750 F2 Seven-Fifty	1.364.688	
CB 600 F Hornet	1.277.760	NOVO
ŠPORT CBR 900 RR Fire Blade	1.867.920	
VTR 1000 F Fire Storm	1.769.640	
CBR 600 F	1.622.040	
NSR 125 R	820.320	
CHOOPER GL 1500 C Valkyne	2.377.920	NOVO
VF 1100 C3 Shadovv	1.813.536	NOVO
VT 750 C Magna	1.572.840	
VT 750 C2 Shadovv	1.415.520	
VT 750 C Shadovv	1.376.040	
VT 600 C Shadovv	1.179.480	
VT 125 C Shadovv	875.400	NOVO
ENDURO
XL 1000 V Varadero XRV 750 V Africa Twin XL 600 V Translap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R
1.848.240	NOVO
1.603.440 1.202.280 1.001.760
945.360	NOVO
785.880	NOVO
SCOOTER	
X8R-S (cestni) X8R-X (cross)	444.000
	439.200
CROSS	
CR 125 R*	990.000
CR 8R* (mala kolesa, model 98)	620.000
Cene so v SIT; v MFC je vračunani 9% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cenik velja od 1.7.1999
S
"N
*► NAJEM SCOOTERJA RENT A CAR p* KOMBI PREVOZI ^ VLEČNA SLUŽBA FOTOKOPIRANJE ^ SPIRALNA VEZAVA
V
Ulica 1. junija 4,1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360

TRBOVLJE
26. VELSRPNA 1999
arTT.čr.TF^n.n
LITIJSKI GASILCI PREVZELI DVE VOZILI
V nedeljo, na dan Velikega Šmarna, je bil za Prostovoljno gasilsko društvo Litija velik praznik. Pred orodjarno na Velikem vrhu so prevzeli in blagoslovili dve
orodni vozili: novi Mercedes 4x4 in prenovljeni TAM (preremont cisterne). Obe vozili sta opremljeni z najsodobnejšo opremo, ki je potrebna za delo na področju litijske občine, za kar gre velika zasluga litijskemu županu in svetnikom za
Postrojena gasilska četa
proračunska sredstva, del sredstev pa je prispevalo tudi Ministrstvo za obrambo, uprava za reševanje in zaščito. Ključe vozil in s tem tudi vozili v upravljanje sta šoferjema predala litijski župan Mirko Kaplja ter Vinko Praprotnik iz Zgornjega
Loga, blagoslovil pa jih je litijski župnik Pavle Okoliš.
Tekst in foto: M.Š.
DO/VI POD JAVORJEM ZAPRT
Dne 8.avgusta so bili planinci zadnjič lahko postreženi v znanem
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
Ste že slišali za obračun, ki ga delajo podjetja, trgovine,... pa tudi posamezniki o svojem delu? Navadno na koncu dneva, meseca... ali celoletni obračun. Posamezni ljudje delajo tudi življcnske obračune... No, naš obračun ne bo takšne vrste. Predlagamo, da opravite nekakšen pregled čez cele počitnice. Na razpolago imate našo razpredelnico. Lahko jo odnesete v šolo in predlagate, da podobno razpredelnico izpolnijo še drugi sošolci. Iz tega bi lahko nastal lep stenski časopis ali prisrčen razgovor na razredni uri.
KAKO SE SPOMINJAJO ŠOLE NAŠI STARŠI
Oče mi je pripovedoval zgodbice iz svojih šolskih dni. Ena izmed mnogih je zgodbica o nogometni žogi.
Hodil je v četrti razred. Pot gaje vodila mimo igrišča, kjer so večkrat igrali nogomet. Velikokrat bi raje ostal na igrišču, kot pa šel v šolo. Tudi tistega dne je že zjutraj sklenil, da bo po pouku ostal na igrišču in igral nogomet. Zato je v šolsko torbo dal nogometno žogo. Zmanjkalo pa je prostora za šolske potrebščine. Pustiljihje doma. V šoli je učiteljica
pregledovala domačo nalogo. Oče pa ni imel zvezka.
"Kje pa imaš nalogo?" ga je vprašala.
"Ne najdem zvezka," se je izgovarjal oče.
Učiteljici je moral pokazati torbo. V torbi sta bila le dva zvezka in nogometna žoga. Razjezila seje in mu vzela žogo. Seveda je bil oče zelo žalosten, ker je bila žoga njegova najljubša prijateljica. Premišljeval je, kako bi prišel do žoge. Na srečo pa so kmalu imeli športni dan, med razredi so tekmovali v nogometu. Tokrat mu
je učiteljica vrnila žogo, da so z njo igrali. Bilje spet srečen in njegov razredje zmagal.
Žogo je lahko odnesel domov z obljubo, da bodo v torbi šolske potrebščine in ne žoga.
Maja
MAJAVI MOST
Moja mami je v otroštvu živela na Primorskem. Do šole je imela uro hoda. Pot, po kateri je hodila, je bila bolj samotna. Nekaj časa seje vila med drevesi v gozdu, potem je prečkala reko Idrijco in nadaljevala po cesti.
Bilo je novembra. Šolo so začeli popoldan ob enih. Po kosilu, ki ga je imela vedno prej kot domači, se je odpravila. Zunaj je bil mrzel in močan veter, burja. Bilo je približno ob pol dvanajstih. V gozdu je bilo še kar znosno, saj so jo drevesa ščitila pred vetrom. Zagledala je viseči most. Kar streslo jo je, ko je pomislila, da bi morala čez. Pogumno je stopila naprej, nakar se ji je odvezala vezalka. Morala se je ustaviti in zavezati. Pri tem je odložila torbico. Ko je končala, jo je pobrala. Bila je le še kak meter od mostu, ko je zagledala, daje veter malo zazibal most. Ustrašila seje in se hotela obrniti domov, ko se je spomnila, da bo doma najbrž kregana, pa še sošolci se ji bodo smejali. Šla je naprej, korak za
korakom. Ko je bila skoraj že na sredini, se je veter le še razdivjal. Bilje celo tako močan, da jo je kar premaknil. Veter je malo ponehal in je lahko nadaljevala pot, čeprav se je od strahu zelo tresla. Naslednjič je veter zapihal s tako močjo, dajo je potisnil ob ograjo in ji pritisnil noge pod rešetke. Držala seje samo z rokami. Veter je ponehal. Bilo jo je zelo strah. K sreči je bila samo dva ali tri metre oddaljena od brega. Ko je prišla v šolo, je bila še vedno bleda in se je tresla. Nihče je ni zasmehoval. Nekateri so jo celo občudovali.
Od takrat se je vedno odpravila po drugi poti. Tistemu izdajalskemu mostu se ni nikoli več približala. Še zdaj se malo boji hoje po visečem mostu.
Vesna
GABELA
Moji mami je ime Joža. Svoje otroštvo je preživela v Zgornji Jablanici, od koder je vsako jutro hodila v osnovno šolo v Šmartno.
Vstala je ob šestih. Nato se je oblekla, umila in odšla pozajtrkovat. Na mizi so jo največkrat pričakali koruzni žganci, kar je bilo v tistih časih značilno za kmečke družine. Za vse to pa je imela pol ure časa, saj se je že ob pol sedmih skupaj s sestrami Slavo, Ano, Vero in Marjano odpravila v šolo. Tokrat je
ifl TTiš
26. VELSRPNA 1999
Domu pod Javorjem, ki stoji na nadmorski višini 805 metrov, nad Trbovljami in Zagorjem, pod gorskim vrhom Javorja (1133 m). Dom je leta 1971 zgradilo in odprlo Trgovsko podjetje Prvi junij iz Trbovelj, namenili pa so ga za počitniške namene. Ko se je takratno trgovsko podjetje reorganiziralo, je postal lastnik doma ABC Agrohit Trbovlje, zadnja leta (ko je podjetje prenehalo obstajati) pa je lastnik tega doma Žito Ljubljana. Sedanjima najemnikoma (ki sta to bila 7 let), Fani in Marjanu Žerku iz Kleka, je najemna pogodba potekla, zato sta se odločila, da prenehata opravljati gostinske in druge storitve. Kakšno usodo bo dom doživel v bodoče, se ne ve, vse pa je odvisno od lastnika.
Na območju Vrhov, Javorja in Sv.planine oziroma Partizanskega vrha je to že drugi planinski oziroma počitniški objekt, ki je zadnja leta
prenehal z obratovanjem. Vsi se še spominjamo, kako je z obratovanjem prenehal Dom revirskih in savinjskih borcev na Vrheh, z Domom pod Javorjem pa se še naprej siromašijo planinske in počitniške zmogljivosti revirskih krajev. V preteklih letih je nickoliko izletnikov, šolarjev pa tudi športnikov vseh vrst našlo v tem domu svoje zavetišče. Številni športniki vseh vrst so tu nabirali moči za doseganje še večjih športnih rezultatov. V zadnjem času pa zmogljivosti doma niso bile dovolj izkoriščene.
T.L.
ENOTEDENSKO POČITNIŠKO PLEZANJE V JULIJCIH
Znani trboveljski alpinist Sebastijan Jančič, član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, se je v času od 31.julija do 7.avgusta mudil v Julijskih Alpah. Tu je opravil
skupno z nekaterimi alpinisti iz drugih krajev več alpinističnih vzponov. 31.julija je z nekaterimi naključnimi soplezalci plezal v Severnem razu Male Mojstrovke (2332 m). Razje visok 300 metrov s težavnostjo plezanja IV/III. Sestopili so po Kamninski smeri z enako težavnostno oceno. Tu so se spuščali 300 m tudi po vrveh.
Dne 2.avgusta je v Zadnji Trenti spoznal jeseniškega alpinista. Skupaj sta se lotila verige Pelcev, ki sodijo k velikim vrhovom Julijskih Alp, vendar so zelo redko obiskani. Stojijo sredi gorskega sveta, vendar nanje ne vodi nobena pot. S prečenjem sta pričela na Skutniku (2172 m), nato pa nadaljevala do Zadnjega Pelca (2316 m). Z vzponom sta nadaljevala do Srednjega Pelca (2337 m) in nato stopila še na Veliki Pelc (2361 m). Nastopilo je zelo slabo vreme, pojavila se je megla, nizka oblačnost, začelo je grmeti in švigati
so pričele strele. Alpinista sta po krajšem razmisleku nadaljevala z vzponom proti Pelcu nad Klonicami (2473 m). Ves čas sta plezala po zelo izpostavljenih mestih, ob mokri skali, strelah, premočena do kože. Kljub vsemu sta plezalca uspešno sestopila po zahodnem grebenu Pelca nad Klonicami in se ob dežju s sodro vrnila v dolino. Greben z vsemi vrhovi je zelo dolg in izredno izpostavljen, ocene IV in III stopnje.
Dne S.avgusta pa seje Sebastijan lotil plezanja še v dolini Triglavskih sedmerih jezer. Plezal je s prijateljem Boštjanom Podgornikom iz AO Bohinj. Ob lepem vremenu sta se lotila plezanja na severnem grebenu Velike Zelnarice (2310 m). Smer je visoka 200 m in ima IV.težavnostno stopnjo. Na vrhu sta uživala ob pogledih na celotno dolino Triglavskih jezer. S tem pa se je končalo tudi enotedensko počitniško plezanje v Julijcih.
MIS MAS MIS MAS MIS MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
bilo v vasi slišati smeh, krike in ob zimskem času tudi jok, če je kdo komu vrgel kepo v obraz. Ob tem času so namreč skoraj vsi vaški otroci odšli v šolo. Potjih je vodila skozi vas, čez velik travnik, na katerem so se med počitnicami lovili, in kozi temačni gozd, ki je imel tudi svoje ime Gabela. Skozi ta gozd je bilo mami zelo strah hoditi, saj so odrasli velikokrat govorili, da tam straši. To seveda ni bilo res, strah pa jo je bilo moškega, ki seje včasih gol potikal tam okoli.
Gabela pa je skrivala v sebi tudi nekatere zanimivosti. Ena izmed njih je bila tudi skala, v katero so mami in drugi otroci popraskali na točno določenem mestu s prstom, kakor da bi hoteli narediti luknjo. Resje nastala in je vidna še danes.
Čez tričetrt ure so prispeli v šolo. Tam jih je zopet čakalo učenje, učitelji in vse, kar sodi zraven. In ravno učitelji so bili tisti, ki so jim Poleg Gabele vzbujali strah. Ne vsi, toda nekateri so imeli za svoje varovance priprvljeno šibo ali pa kar roke, da sojih lahko umirili, če je bilo potrebno. Nato sta sledili dve uri pouka, malica in zopet dve uri pouka za nižjo stopnjo. Ker so mamine sestre še hodile na višjo stopnjo, razen Slave, sta jih mamiin
Slava čakali, saj sami nista upali domov. Včasih sta morali čakati tudi po dve uri, zato sta se med tem časom pogovarjali o mnogih stvareh. Mami je govorila o tem, kaj so se učili v tretjem razredu, Slava pa o tem, kaj so se naučili v prvem razredu.
Po dveh urah so sej ima pridružile še ostale tri sestre in skupaj so odšle domov. Tudi nazaj so hodile peš, ker je avtobus začel voziti šele naslednje leto, ko je bila mami v četrtem razredu. Na poti domov jih je zopet vsa temačna in skrivnostna pričakala Gabela, ki pa je ob zimskem času otrokom predstavljala Snežno deželo, v kateri so se lahko brezmejno igrali. Tako so velikokrat pozabili, da čas neusmiljeno teče in se morajo vrniti domov. Pot do doma je bila tako daljša kot pot v šolo, zato jih tudi starši niso prikazali veselih obrazov. Doma so nato pokosili kosilo, pozimi je bilo to največkrat zelje, krvavice in krompir, poleti pa zelenjava, ki je zrasla na domači njivi. Po kosilu so se odpravile na njivo pomagat mami in so šele zvečer našle čas za domačo nalogo. Le pozimi sojo lahko naredile takoj, ker zunaj ni bilo veliko dela.
Tako so minevali mamini šolski
dnevi, ki so se zelo razlikovali od naših. Zdi se mi, da so bili zelo veseli, ko so hodili v šolo, kljub dolgi poti, saj so se veliko družili s
svojimi vrstniki in živeli v stiku z naravo. Danes pa večino prostega časa presedimo pred televizijo.
Simona
V POČITNICAH SEM SPOZNAL TRI DOBRE:
PRIJATELJE_______________________________
KRAJE.
KNJIGE.
PRIREDITVE.
OPRAVIL SEM TRI DOBRA DELA:
MATERI__________________
OČETU.
BRATU (SESTRI).
SOSEDI.
PRIJATELJU.
26. VELSRPNA 1999
r-— r-v-	#*-	r-^- f—-
r* l J • «1 • fl * «1 •	^
PRIMOŽ GRAŠIČ DRAGO GAJO' SAŠO BOROVEC TRIO
V nedeljo 8.avgusta ob 21.uri je v organizaciji KD Primož Trubar Loka pri Zidanem Mostu v dvorani društva bil koncert jazz tria Grašič-Gajo-Borovec. Trio je sestavljen iz izkušenih glasbenikov, ki igrajo sodoben jazz, ki ima temelje v tradicionalnem načinu izvajanja skladb. V njihovi glasbi je bilo najti tudi vplive drugih zvrsti swinga, bluesa, bee bopa in latina. Nastopali so na mnogih jazz festivalih v Ameriki in Evropi in izdali več plošč tako z domačimi kot tujimi glasbeniki in skupinami. Fantje so s pristnim pristopom publiki v dvorani pokazali , da sodijo v sam vrh tega stila v Sloveniji. Publika se je na vsak njihov solističen nastop odzvala z odobravanjem in aplavzi, kar je triu dalo še več energije za igranje,ki se je zavleklo pozno v noč.Vsak po svoje so - Primož kot kitarist, Drago kot rutiniran bobnar in Sašo kot superioren basist, delno v ozadju in delno v ospredj.u, obiskovalcem
ponudili zvrhano mero glasbe, ki sodi v prostor in med ljudi - v klubih. Ob tem je Primož Grašič povedal ,da ima zelo rad takšne klubske nastope,saj je precej igral po njih v tujini in pri nas. Zanj je to predvsem enkraten stik s publiko, zato ima na prvem mestu klubske, pa šele za njimi vse ostale velike nastope na odrih ,kjer ni takih stikov z ljudmi.O stilu igranja kitare je dejal, da si ga vsak izbere sam, tako da je njegov stil del njegove osebnosti, njegovega igranja kot on to glasbo vidi.Čeprav sam ni postavljen v en sam stil, saj mora na žalost pri nas igrati vse od rocka do modernega jazza.Najraje ima igranje v triu in seveda bolj stil Wes Montgomerrya.Tu je sproščen in se nekako počuti doma.Kar se tiče povezave službe in igranja mainstreema je ta občutna, saj je pri Big Bandu precej zaposlen kot solist in si ne more privoščiti, da bi službo vzel z levo roko in bi se bolj posvečal drugim stvarem."Po drugi strani pa se zelo sproščeno počutim v zasedbah tria, kvinteta, kvarteta, kar mi godi. Čeprav pa po drugi strani v službi dobim, kar je pač napisanega, solistične vložke si zgradim sam, glede na stil ,ki ga uporablja tisti, ki vodi orkester," pravi Primož. Tako da je vse skupaj glasba in to ne ločuje med seboj. Kar se tiče izdajanj novih nosilcev zvoka in založb pri nas je dejal, da so slednje precej zainteresirane. Sam je eno takšno standardno ploščo že posnel, snemal je tudi z H.N.Pedersenom, Phillipom Catherinom,Martinom Dreueom v tujini. Pri nas pa je
prisoten, čeprav ne pod svojim imenom pri projektih npr. Dominika Kranjčana, Ratka Divjaka , Milka Lazarja ipd. Seveda sam zase ni prenehal snemati in bo verjetno enkrat do konca leta projekt končal. S Stevom Swalowom je nazadnje igral leta 1997, po nastopu z Evrobandom pod taktirko Jožeta Privška. Swalow je bil letos v Novi Gorici, a žal ni bilo časa za srečanje.Sedaj sta povezana preko elektronske pošte, vendar kljub njegovim povabilom v Ameriko Primož zaradi zasedenosti pri nas, ne utegne.Na končuje še dejal, da mu je klub zelo všeč, predvsem pa publika ,s katero je prav hitro našel stik, in da bi še rad prišel, le če bo povabljen. Bobnar Drago Gajo je kot vodja Jazz kluba Gajo povedal, da če se ozre le na to, kar je bilo v Loki, je to fantastično za tako majhen kraj. Hkrati pa pravi: »Hvala bogu,da se po devetih letih Slovenija obrača navznoter«.Taki prostori so še kako zanimivi, saj je Slovenija majhna, prelepa in ljudje pridejo od povsod, saj niso samo iz Loke.Vse skupaj je fantastično, isto kot pri njih v Jazz klubu Gajo v Ljubljani, pravzaprav ni nobene razlike. Kontrabasist Saša Borovec je v tej zasedbi prvič v Loki. Sicer pa je bil v slovenskem prostoru bil pred leti več prisoten v več zasedbah, nakar se je umaknil in delal ene svoje stvari.V glavnem pa jev tem trenutku kar precej prisoten v Jazz klubu Gajo kot hišni basist. Deluje predvsem s Renatom Chicom (trenutno živi v Italiji) in Perom Miheličem(ki je trenutno v Nevv Yorku) in seveda z manjšimi zasedbami ter v glavnem tako kot je bilo na tem koncertu v Loki. Drugače pa dela v simfoničnem orkestru RTV Slovenija.Izven the obveznosti, pa igra tudi s skupino LOGH-A-RYTHEM prijatelji iz Logatca v kateri so Igor Bezget, Matjaž Albreht in Marko Juvan. Poleg tega pa je igral v različnih zasedbah,saj je imel pred leti klavirski trio in seveda tudi na klic. Kar se instrumentov tiče, poleg kontrabasa igra še štiri strunsko bas kitaro Fender letnik 1964 in šest strunsko bas kitaro Ibanez. Kar zadeva njegov prihoda v jazz
glasbo, je dejal, da je kontrabas študiral prav zaradi tega stila. Nakar je pristal v simfoničnem orkestru, kjer se ukvarja z umetniško zvrstjo glasbe. Z jazzom se ubada že od vsega začetka igranja na kontrabasu, medtem ko na bas kitaro igra malo bolj fusion ipd.Poleg tega se ubada s pedagoškim delom, saj ima nekaj učencev v Ljubljani in v Logatcu. V avgustu gre na Brač, kjer s kolegom vodita poletno glasbeno šolo. Sašo poučuje jazz basiste,kontrabasiste in basiste.
Kar pa se klubske scene v Loki tiče je dejal, da je ta perfektna, predvsem publika. Ljudje bi rekli, da je nepričakovano, da je v majhnem kraju toliko ljubiteljev dobre glasbe. Zato se je vsem zahvalil obisk v upanju ,da se bo lahko še vrnil v Loko.
Rudi Špan
Sašo Borovec
PRAVI
MARATON
SKUPINE
ORLEK
Zagorska skupina Orlek je v petek, 20.8., gostovala na folk festivalu Neum 99, kjer je prijetno navdušila navzoče (več v naslednjem Zasavcu). Naslednji dan, po celonočni vožnji iz Bosne, so dopoldne nastopili v Ljubljani na tromostovju in se takoj, po še enem uspelem "špilu" odpravili na morje, v Izolo, kjer so igrali še na festivalu Mediteran. Ni kaj, trije koncerti v dveh dneh!
^ Tl T ;l T n TTl Z)
26. VELSRPNA 1999
AN6AM&LA ZA5AVCI N^VL 5I4LAP&C.
V letu Sončnega mrka se je za ansambel ZASAVCI zgodilo manj bombastičnih stvari, kot se jih je jenjalo dogajati lansko leto, ko so slavili tridesetletnico delovanja in so ob taisti priliki izdali še kaseto: 30 LET ANSAMBLA ZASAVCI in z glasbenimi znanci pripravili tudi jubilejni koncert. Ampak ker jih glasba vedno očara, se bodo še pred jesenjo odpravili v studio Zlati zvoki Kisovec, saj že preigravajo štiri nove skladbe. Na besedila prof. Nandeta Razborška, je glasbo za narodno-zabavne skladbe Igramo vam, Vse se vrača in Bodi z nami napisal Milan Kuder, pripravili pa so še novo instrumentalno skladbo Valček 2000. Kot so povedali, so si med poletjem privoščili tudi oddih in se dodobra nasolili na morju. Ampak tudi zagorelim od sonca, še zmeraj veliko pomeni, če ogrejejo publiko. Zatrjujejo, da so nove skladbe prav takšne.
PR.
ZASAVCI - kmalu z novo kaseto.
MANlPALA ZN/lNI U&IZAhk?
Pet let že preigravajo razno ljudsko glasbo, sprva pa so nastopali s plesno skupino in gojili tradicionalne plese v krogu. MANDALA se imenujejo po simetričnem likovnem simbolu, glasbeno skupino pa sestavljajo: Marjana Benčina - vokal, flavta; Mateja Kunst - vokal; Joca Jamšek - vokal, tolkala; Iva Vrzič - violina; Tone Zgonc - harmonika in Miran Kralj -klarinet. Pravijo, da si Valvasorjevega dne na Izlakah še niso ogledali in da jim je bila dramska igra všeč. In v okviru slednje so poslušalcem v soboto, 21. avgusta zaigrali pastirski ples, židovsko, francosko, irsko, bolgarsko in tudi slovensko ljudsko vižo. Zatrjujejo, da igrajo zato, daje ljudem prijetno, saj je glasba pestra zadeva in lahko popestri vzdušje. In v času, ko se dogaja folk-revival, so se tudi sami namenili oživljati ljudsko glasbo, čeprav zanikajo, da bi bili etno skupina. Sicer pa za glasbo, ki jo izvajajo, rečejo, daje vesela, poskočna, prežeta z vznemirljivimi ritmi, navdihnjena z orientalnim melosom, skratka, povsem nevsiljiva za uho in prijetna za razpoloženje.
P.R.
Foto: M.M.
Kar šest jih je - MANDALA.
fLUXUč) -FLAM-blZl F^UC V ZlVtžl
Fluxus je latinska beseda, ki označuje tekočino, spremenljivost oz. pomeni, da se nekaj tekoče, gladko spreminja: kar je zelo dobra oznaka glasbe skupine Fluxus. (Nikoli ne veš, katero glasbilo in kakšna sprememba melodije čaka za naslednjim taktom!)
Fluxus je šestčlanska flamska folk skupina iz Genta (Flandrija = severni del Belgije). Fluxus igrajo sodobno ljudsko glasbo oz. folk glasbo novega časa ali drugače: glasbeno tradicijo v spreminjanju oz. električno ojačano glasbeno izročilo. Svoje viže, ki temeljijo na ljudskih plesih Flandrije in okolice ubirajo že tri leta. Veliko nastopajo po Evropi, predvsem na folk festivalih, njihov;Cb*prvenec pa nosi naslov pingoeroe. Pri nas so nastopili že lansko leto v sklopu festivala Okarina na Bledu, letos pa so na daljši slovenski turneji, ki traja od 23. do 31. avgusta.
26.8.	- Kranj, grad Khiselstein
27.8.	- Izola, Festival Mediteran
28.8.	- Koper, Mama's Pub
31.8.	- Črnomelj, atrij črnomaljskega gradu
K.S.
Š®PIČHf)
FACMA GECSS IM ZASAVBA
Tokratna nagrajenka naše in vaše lestvice je JANJA GRČAR, Levstikova 9, Zagorje. Glasujte in seveda tudi predlagajte še naprej!
1.	NIKA - ROK'N' BAND
2.	PORNO POLKA -ORLEK
3.	UJEMI RITEM - FOXY TEENS
4.	MOJA MALA ZAGORJANKA - ZASAVCI
5.	LED S SEVERA - BIG FOOT MAMA
6.	ZATE ŽIVIM - AURORA
7.	TETA ESTERA - MI2
8.	LAURE NI VEČ - MIRAN . RUDAN
9.OTROCI SVETA -COCTAIL BAND 10.(predlog) ŠTORKLJE -ČUKI
Š-PIČKO POSLUŠAJTE VSAKO DRUGO NEDELJO OB 17.30 URI NA RADIU GEOSS!!
Š«PIČHH
BA3IA GECi<8 IN ZASAVCA
KUPON
Glasujem za:
Glasoval sem:
Zrn®* *
_J
Že AJDA zori - tudi ansambel AJDA promovira novo kaseto.
70 LET TRBOVELJSKEGA KOPALIŠČA
19.julija letos je poteklo 70 let odkar so v Trbovljah dokončali in odprli novo kopališče. Leto poprej, torej 26.avgusta 1928 so odprli bazen letnega kopališča in vanj napeljali vodo iz bližnjega potoka Srobotnica. Bazen je bil zelo preprosto grajen in takrat še ni bil povsem dokončan, vendar pa je bil toliko usposobljen, da seje mlado in staro lahko namakalo. Leto kasneje je bila slavnostna otvoritev celotnega kopališkega kompleksa. Bazen je bil dolg 30 metrov in širok 12 metrov, globok pa do 3,5 metra na najnižji točki. V kopališki zgradbi pa je bilo za odrasle kopalce zgrajenih 26 kabin, za otroke pa 2. V kopalnici je bilo na voljo še 6 kadi oziroma ban v ločenih kopalnicah ter še posebej 17 prh, prav tako ločenih.
Z zgraditvijo kopališča, tako z bazenom, kakor tudi z banjami in prhami,
TIPIČNO MEDENO
Letos so praznovali osemdesetletnico, izdali brošuro z recepti slastnih medenih dobrot, pripravili razstavo Čebela, moje prijateljica!, v tednu od 14. do 21. avgusta pa so se praznovanju zagorskega občinskega praznika pridružili tako, da so v Čebelarskem domu na Izlakah pripravili dneve medu, ki so potekali v popoldanskih urah od 17. do 20. ure. Čebelarsko društvo Zagorje je na ogled in v pokušino pripravilo degustacijo medenega peciva, medenega žganja in vina, medenega kruha ter seveda še lipov, kostanjev, akacijev in cvetlični med.
Da pa je bilo druženje še zanimivejše, si je bilo možno ogledati starodavno in novejšo čebelarsko opremo ter s tem tudi točenje medu. Ogledati sije
je občina Trbovlje kot investitor opravila veliko delo na sanitarno-higienskem področju za občane. Otroci so v kasnejših letih postopoma opuščali kopanje v Trboveljščici, kjer so si na večih mestih, posebno kjer so bile blizu stanovanjske kolonije, uredili manjše jezove, ki so jih imenovali "domfe". Starejšim paje tudi bila dana možnost, da so se okopali v banji ali pod prho. V stanovanjskih kolonijah namreč v tistih časih ni bilo kopalnic tako, kot jih ima danes vsaka novejša hiša. Domala vsi so se umivali doma v škafu, čebru ali lavorju. Le rudarji so imeli možnost, da so se po končanem delu v jami okopali v rudniških kopalnicah, imenovanih "vašhave". Pa še te možnosti rudarji niso izkoriščali in so se raje umivali doma v šafu.
Tudi pridobitev javnega kopališča je bila izvedena v času županovanja Ignaca Sitterja.
IL.
bilo mogoče tudi, kako nastaja vosek, Drago Šikovec iz ČD Zagorje paje povedal: "Točenje medu je za marsikoga zanimivo, sploh je interesantna celotna priprava medu, čeprav je s tem veliko dela. Letos je bila, glede na preostala leta, bolj povprečna letina, čeprav jo je zagodel dež, a ker je bila bujna pomlad, so čebele le nabrale nekaj medu." Kot je povedal, je v zagorskem čebelarskem društvu približno sto članov, ki se srečujejo na seminarjih, piknikih pa tudi ekskurzijah. Letno imajo več predavanj o čebelah in čebelarstvu, saj je med prisoten na vseh področjih življenja - poskrbi za dodatek k jedem, pijači, poslasticam, lepotilom pa tudi za zdravje je koristen. Petnajst let imajo že tudi Čebelarski dom na Izlakah, kijih druži pri izmenjavi mnenj in izkušenj kot tudi pri pokušini pridelanega medu, ki gaje možno nabaviti pod embalažo: med iz Zagorske doline.
ER.
ČAKALNICE NA TREH NOVIH POSTAJALIŠČIH
V prvi polovici avgusta so ob glavni cesti v Trbovljah postavili na treh obstoječih avtobusnih postajališčih nove tipizirane čakalnice v zeleni barvi. Postavili sojih na stroške občine Trbovlje na postajališčih pri Sušniku, pri Strojegradnji in na Njivi. Tako je odslej večina teh postajališč že opremljena z enotnimi čakalnicami, ki ščitijo potnike pred dežjem pa tudi pred žgočim soncem ter drugimi nevšečnostmi, vse od železniške postaje pa do pokopališča v Gabrskem.
STRELA TREŠČILA V DOM SVOBODA
V noči od 10. na 1 l.avgust v zgodnjih jutranjih urah je v času nevihte strela treščila v dom Svobode na Trgu Franca Fakina v Trbovljah. S svojo razdiralno in uničujočo močjo je razrušila dimnik na tem domu. Škoda je nastala ne le z uničenim dimnikom, pač pa tudi zavoljo padajoče opeke na ob zgradbi parkirana osebna vozila. Prvo pomoč so nudili domači gasilci, ko so zaščitili razbiti del strehe z ustrezno ponjavo.
IL.
RDEČI KRIŽ OMOGOČIL LETOVANJE OTROK
Območni odbor Rdečega križa Trbovlje v tem poletnem času ne zmanjšuje svojih številnih aktivnosti v korist občanov, posebej še tistih iz socialno šibkih družin. Njihove pomoči so bili doslej deležni vsa leta številni občani in sicer v več oblikah. Ena od teh je tudi organizacija in izvedba letovanja otrok iz socialno slabše stoječih družin. Tako so npr. 17.avgusta napotili na večdnevno letovanje 10 otrok na Debeli rtič na stroške RK Trbovlje.
IL.
POČITNICE ZA OTROKE
Društvo prijateljev mladine Trbovlje je tudi letos uspešno izpeljalo letovanje mladine ob morju in drugod. V organizaciji tega društva, ki se že
več let odlikuje z vzorno opravljenim delom, je letos letovalo 285 otrok. Večina predšolskih in šolskih otrok je letovala v njihovi organizaciji na Debelem rtiču, manjše število letovalcev paje prebilo del svojih počitniških dni v Dolenjskih Toplicah. Seveda pa se to društvo že sedaj dobro pripravlja na naslednje svoje aktivnosti v jesenskih in zimskih mesecih.
IL.
ZBOR MOTOCIKLISTOV NA KIPAH
Minuli konec tedna je bil v Trbovljah zaznamovan z motoristi iz domovine in tujine. Na glavnem žuru v soboto jih je bilo preko 1000. V vseh treh dnehjihje taborilo kakih 200. Sobotna zabava se je začela z lupljenjem gume, nadaljevali pa sojo Razvaline, Grozdje in Drinkersi. Vmes paje bil tudi pravi rockersko motoristični program.
Tekst in foto MM
št? n? 1;
26. VELSRPNA 1999
Urednikov stolpec
NOGOMANIJA NA SLOVENSKEM!
Ljubljana - Slovenska nogometna rerezentanca blesti v svoji kvalifikacijski skupini za EURO 2000 v Belgiji in na Nizozemskem, saj trenutno drži 2.mesto z lepimi možnostmi za dejansko uvrstitev na evropsko prvenstvo. In če se bo to zgodilo, potem lahko ta uspeh slovenskega nogometa primerjamo z zmago Primoža Peterke v svetovnem pokalu, čeprav smučarski skoki in nogomet nimajo nič kaj veliko skupnega. Če bi mi kdo pred leti, ko je naša reprezentanca pobirala (točkovne) drobtinice dejal, da bomo nekoč enakovredno bili boj za uvrstitev na evropsko prvenstvo, bi ga na hitro poslal nekam. In v to negativno misel me je še bolj tlačila taktika našega nekdanjega selektorja dr.Zdenka Verdenika. Njegov conski presing naj bi bil najboljši sistem igranja nogometa za takšno reprezentanco, kot je Slovenija. Še kako so živi spomini na prvi polčas naše reprezentance v obdobju vladanja Verdenika v Ljubljani proti Ukrajini in vodstva gostov z 2:0. Na novinarski tribuni za mano so sedeli trije veleumi, okrog vratu pa jim je pisalo novinar - Mladina. Hja, kolikor jaz vem, Mladina nikoli ni bila športni časopis, toda vseeno sem z zanimanjem prisluhnil njihovim komentarjem. In verjemite mi, da se je dr.Verdeniku moralo dobro kolcati med polčasom. V drugem deluje enostavno našim fantom dejal - "Igrajte, kakor znate!" In glej ga zlomka, fantje so ga poslušali. 1:2 Udovič, 2:2 Zahovič, 3:2 Udovič!!! In to v 91.minuti!!! Hja, in veste, kaj je veleum Verdenik pokazal ob odhodu iz štadiona vsem zbranim gledalcem? Dvignjeno roko in sredinec.... In s tem je pokazal vso svojo kulturo in nogometno znanje, nenazadnje pa smo se prepričali, da ni dobil zaman naziva dr., saj si nekdo, ki ne zna komunicirati s publiko, nikakor ne zasluži tega naziva. Toda preteklost je preteklost in še dobro, da smo se Verdenika znebili, kajti ne morem se znebiti občutka, da če bi on ostal selektor, potem bi se danes borili za golo preživetje z reprezentancami, kot je Luksemburg.
Zadnja tekma z Albanijo je znova dokazala, da smo Slovenci željni nogometa. In to ne govorim kar na pamet, saj sem si tekmo z Albanijo ogledal na novinarski tribuni. Skupaj z istimi tremi intelektualci iz Mladine, ki vso tekmo niso črhnili niti ene slabe besede o naši reprezentanci. Edino, kar so dvakrat na tekmi na ves glas zavpili, je bilo - "Gooooooollllll!" Face, ni kaj. Ampak takšni smo vsi. Ko nam ne gre - kritiziramo, ko nam gre - nam mora iti še boljše! Prav užitek seje bilo po tekmi peljati po Ljubljani. Še nikdar Ljubljana v zgodovini samostojne Slovenije ni doživela takšne evforije, trobljenja avtomobilskih hup, navijanja, skakanja, skratka, bilo je noro...
In to se mora ponoviti 4.septembra, ko v Ljubljani gostujemo Gruzijce! In še oktobra v Mariboru z Grki. Še prej pa se je moralo zgoditi včeraj v Mariboru z Lyonom. Če seje? Tega me pa ne sprašujte, saj nisem vedeževalka Nataša...
Peter Motnikar
BADMINTON
Zagorje GSM 041-/79-383
ŠPORTNE NOVICE
SKOKI
V	prejšnji številki smo v poročilu s smučarskih skokov iz Kisovca nehote »prekrstili« Aljaža Derstvenška v Aljo (deklico), za kar se mu iskreno opravičujemo. Ker pa nam je prejšnjikrat primanjkovalo prostora in zato nismo mogli objaviti vseh uvrstitev naših kisovških orlov (objavili smo le najboljše), sijih lahko ogledate v nekaj naslednjih vrsticah tokrat.
Kategorija do 10 let- skakalnica 28m
13.Leon Grobljar, 20.50 in 20.50m, 26. Jan Klančišar, 18 in 17.50m, 32.Luka Žujič, 18.50 (z dotikom) in 16m, 36.Urban Javoršek, 19.50 in 19.50m (obakrat z dotikom).
Kategorija do 12 let-skakalnica 28m
24.Andraž Pograjc, 23 in 22m, 25.Luka Grobljar, 22 in 22.50m, 27.Klemen Bravec, 20.50 in 22m, 40.Aljaž Smolič, 20.50 in 21m, 43. Dejan Judež, 19.50 in 20.50in, 49.Rok Krivic, 19.50 in 20m, 55.Leon Grobljar, 20.50 in 20.50m, 63.Jan Klančišar, 18 in 17.50m.
Kategorija do 14 let-skalalnica 50m
26.Miran Zupančič, 41.50 in 40.50m, 32.Aljaž Derstvenšek,39.50 in 40.50m, 35.Primož Roglič, 37 in 40.50m, 36.Nino Razpotnik, 38 in 39m, 40.Rok Klopčič, 36 in 37m, 41.Luka Grobljar, 34 in 34.50m.
Absolutna konkurenca-skakalnica 50m
23.Primož Roglič,37.50 in 42.50m, 24. Miran Zupančič, 36 in 4Im, 26.Aljaž Derstvenšek, 37.50 in 40.50m, 30.Rok Klopčič, 33.50 in 36m, 32.Nino Razpotnik, 31.50 in 35m, 34.Boštjan Razpotnik, 35.50 (z dotikom) in 39.50m, 35.Luka Grobljar, 30 in 33m.
Domači favorit, Blaž Guna, sije pri prvem skoku, dolgem 46m, poškodoval čevelj, tako da ni mogel nadaljevati tekmovanja.
KISOVŠKI SKAKALCI V BELJAKU
Čeprav imajo skakalci v Kisovcu odlične pogoje za delo, se občasno vendarle odpravijo na trening tudi drugam. Tokrat so, kot nam je povedal trener Zvone Pograjc, trenirali v avstrijskem Beljaku, kjer so se mladi skakalci SK Zagorje-SZS Kisovec preizkusili tudi na večjih skakalnicah kot jih premorejo v Kisovcu. Na 30m skakalnici so skakali Andraž Pograjc in Janez Guna-Močnik, na 60m skakalnici, kjer so dosegali daljave med 52 in 58m, so skakali 11 letni Nino Razpotnik, Primož Roglič, Miran Zupančič, 10 letni Luka Grobljar in tudi komaj 8 letni Andraž Pograjc. Na 90m skakalnici pa so vsi postavili svoje osebne rekorde, s skoki okoli 65m. Skakali so 10-letni Primož Roglič, Miran Zupančič, 12-letni Miha Aškerc in 13-letni Aljaž Derstvenšek.
Igor Goste
IZ TABORA NK SVOBODE
V	nekaj zadnjih letih so imeli v NK Svobodi največ težav s člansko ekipo. Predvsem jim je kronično primanjkovalo igralskega kadra. Prišlo je celo do razpusta te ekipe, ki pa jo je pred tremi leti ponovno »oživel« Marjan Ocepek. S prihodom novega trenerja Eduarda Navratila, je igralskega kadra, kljub nekaterim odhodom igralcev v NK Zagorje in ob dejstvu, da so nekateri prenehali z aktivnim igranjem, dovolj. Žal pa so se morali v klubu zaradi odhodov nekaterih mlajših igralcev (mladinci, kadeti, dečki) v druge klube odločiti, da bodo v tej sezoni nastopali le z člansko ekipo ter z ekipo mlajših in starejših dečkov. Za formiranje mladinske in kadetske ekipe jim je zmanjkalo igralskega kadra. Ker pa tudi starejših dečkov, ki bi pridno vadili, ni veliko, vabijo vse fante, ki so rojeni v letih 1985 pa do 1988 in imajo veselje do nogometa, da se udeležijo nogometnih treningov. Vse potrebne informacije lahko dobijo vsak dan na kisovškem nogometnem igrišču od 18 ure dalje pri trenerjih.
Igor Goste
___ ^
za naj športnika/športnico meseca avgusta
GLASUJEM ZA _ OBRAZLOŽITEV
fotokopij ne upoštevamo, vaš naslov napišite na dopisnico	I
------------------------------------------------------------
EURO
2000

logcv/s

NASLEDNJE LETO SE ENKRAT!
Že pred časom smo napovedali podvig skupine šestih kolesarjev, ki naj bi prikolesarili pot od Zagorja do Grossglocknerja in nazaj v štirih dneh.
Peter in Borut Drnovšek, Franc Podrenik, Tone Draksler, Bojan Razpotnik in Franc Koritnik so imena kolesarjev, ki jim je ta podvig uspel. Prikolesariti okrog 620 kilometrov v tako kratkem času je za profesionalne kolesarje 'mala malica', toda za običajne rekreativce to le predstavlja določen napor. Kot so fantje dejali, so se prvi dan šele ogrevali. Drugi dan so imeli srečo z vremenom, saj jih je čez Trbiž po Kanalski dolini do Pontebbe in preko 1500 metrov visokega Nasfelda in naprej vseskozi spremljalo sonce. Tretji dan je bil tudi najtežji, saj so morali opraviti težak 17 km dolg vzpon (pri tem sta Borut in
Peter Drnovšek kolesarila na Hochtor, ostali pa na Grossglockner. Takoj po doseženem cilju so se spustili v dolino in kolesarili vse tja do Kranjske Gorej, tako da so tretji dan prikolesarili 190 km. Četrti dan jim je ostala le še pot domov v Zagorje, kamor so se vrnili polni vtisov in upanja, da bodo nekaj podobnega izvedli tudi v naslednjem letu.
P.M.
Mimo najbolj znane vasi na Slovenskem - Mojstrane
Kolesarji so se navdušili nad Nasfeldom (Italija)

: 1222^1935,
■	ji„ -sr— «-Jy-	,
Ob večerih se je prilegel kozarček piva...
rflf!
r s?
mM

Borut in Peter Drnovšek na cilju Hochtora...
... in Franc Koritnik, Anton Draksler ter Franc Podrenik na razgledni plošči Franz Josef.
Sicer pa so jim pri projektu pomagali: Mazda Kržišnik, IGM Zagorje, LB Zasavje, Tref d.o.o., Občina Zagorje, Zavarovalnica Triglav, Grafex, Trebušak s.p., Gostišče Kum, Kovina d.d.. Medijske toplice. Tema, Miva d.o.o. Grosuplje, IC d.o.o.. Integral Zagorje, Forstek Hrastnik, PAP Elektronika Ljubljana, Tic tac. Mehanika, Tapi, Cementarna Trbovlje, Elbatex, Litijska mesarija, GIP Beton MTO.
26. VELSRPNA 1999
sp D?
PRIŠEL, VIDEL, ZMAGAL
Minuli vikend je bila na Hrvaškem v Bjelovarju pozivna mednarodna dirka »1 .BJELOVARSKI RALLY«, ki se gaje udeležila tudi edina zasavska ek\paKBMracing-a . Na kratko smo se pogovorili z voznikom Boštjanom Turkom.
Boštjan, kako to da si se odločil za ta »ZASAVSKI« projekt in start na mednarodnem rallyju, saj kot vemo letos voziš za »AMORTIZER RALLV TEAM«.
Sicer nam je res prioriteta nastop na dirkah za DP, vendar pa nas letos spremlja smola skozi celotno sezono, zato je morda bilo odločilno prav to, da smo se odločili za individualen nastop v tujini. In nenazadnje tudi stara nostalgija ter lepi spomini na začetke, ko smo se sami prebijali iz anonimnosti.
Ali te ni premamilo še nekaj drugega - slišal sem namreč, da te imenujejo »kralj makadama«.
Ja, res je ta rally za spremembo od naših potekal po makadamskih cestah. Ne vem sicer, od kod vam ta izraz, vendar smo resnično dostikrat dosegali dobre čase na makadamih, ki pa so pri nas zelo redki. Morda 5% celotnega ra!lyja.
Zadnji dve leti te gledamo s Hondo, tu si nastopil z Oplom.
Honda je last mojega glavnega pokrovitelja, AC Mobila iz Ljubljane, in že ta vikend imamo pomembno dirko v Italiji za DP. Zato bi bilo preveč tvegano nastopiti z njo. Na avtoservisu RAZPOTNIK so nam pripravili ASTRO, ki smo jo vozili že leta 1997in pokazala se je za zelo konkurenčen in vzdržljiv dirkalnik.
No, omenili smo vzdržljivost, omenimo še rezultat, to je zmaga v formuli-2. V Zasavju te zmagovite titule še ni bilo. Razloži našim bralcem, kaj pomeni to.
Formula-2 pomeni kategorijo vozil, ki so gnana na dve kolesi, poleg vozil, kijih v dirkaškem žargonu imenujemo »kvatraši«, in imajo pogon na vsa štiri kolesa in motorje s turbinskimi polnilniki, ki premorejo tudi preko 300 KM!
Kaj pa ekipa, ki te spremlja?
No, tudi tukaj je bilo nekaj »kadrovskih« novosti. Kot vedno je bil »kapetan« servisne ekipe Matjaž Razpotnik, poškodovanega mehanika Draga je zamenjal Tine Lovše, na vroč sovozniški sedež pa seje prvič namesto Metoda vsedel Borut Leben in svoj debitantski nastop opravil odlično.
Boštjan, tebi in ekipi čestitamo za rezultat in želimo še več takšnih, ZASAVSKIH nastopov.
Hvala, upamo da jih bo resnično še nekaj in da bodo voljo poleg nas pokazali tudi potencialni zasavski sponzorji, ki naj bi jih tovrstno reklamiranje zanimalo, živjo!
Rezultati F-2	:		
1 .TURK/LEBEN	SLO-SLO	ASTRA GS1 16V
2.HUNZIKER/FROSUTO SUI/1TA		PEOGEOT GTI
3. Pl GL/J AG ATI Č	HR/HR	GOLF GTI
4.ŠKALIČ/ŠKALIČ	HR/HR	SUZUKI GTI
5.HUMAR/ČOK	SLO/SLO	JUGO 65
6.CAR1Č/STUBLIČ	HR/HR	FELICIA A-5
7.KOZAR1Č/KUŠ	HR/HR	PEUGEOT RALLV
8.ŠEBALJ/ŽEPINA	HR/HR	PEUGEOT RALLV
Elektronski pikado
DRUGO MESTO VIDA ERZARJA
V soboto, 14.avgusta 1999, je v Celovcu v Avstriji potekalo tekmovanje v elektronskem pikadu Alpe Adria, katerega so se med 72 igralci udeležili tudi člani Športnega društva Suzana iz Zagorja. Slednji so se odrezali odlično, saj je Vido Erzar dosegel 2.mesto, medtem, ko je bil Mako Šimenc sedmi.
26. VELSRPNA 1999

U
Mali nogomet
V začetku avgusta seje sestala tekmovalna in registracijska komisija ŠD Trimček. Na sestanku so obravnavali več tem, najbolj zanimivi zaključki pa so:
-	tekmovalna komisija je ugotovila, daje do predpisanega roka (31.7.) oddalo prijavne liste 40 ekip, 10 ekip pa je telefonsko potrdilo sodelovanje v novi sezoni. Edini novinec je ekipa Evrokremi-AS Poropatič,
-	glede na preteklo sezono ni več ekip El.Domadenik/Ag.Vizija, ŠD Mlinše III (združitev z kipo ŠD Mlinše I) in DMN Panterji (združitev s KMN Atletiko),
-	ker je tekmovalni pravilnik glede združevanja ekip pomanjlkiv, se do naslednje sezone previzirajo pogoji in pravila združevanja. Za letošnjo sezono velja, da ni pravnih ovir, saj se podobno dogaja tudi na nivoju državnih lig,
-	zaradi omenjenih združitev postane poraženec
odigranih kvalifikacij (Železničar) avtomatsko član IILlige. Za še eno prosto mesto v drugi ligi bi se morala odigrati tekma med ŠD Prapreče in ŠD Mlinše II, toda ekipa Mlinš seje odovedala nastopanju v Il.ligi, zato drugoligaš ostjajo ŠD Prapreče. Za prosto mesto v III.ligi pa tekmo odigrata Bartec Varnost in Potepuhi in sicer v petek, 27.avgusta ob 18.30 uri na igrišču Proletarec,
- v novi sezoni igrajo določene ekipe z novimi imeni oz. pod drugimi sponzorji: Amaco (Pekama Leniči-Čebelica), L'Muhy (Servis, montaža pohištva Ocepek), Pekarna Leniči (Prijatelji), PGB Tomas šport (Pizzeria Kukuca), Gostilna Kovač (Zlatarna Lea), Avto Šver (MGM).
m.
Tek
Trboveljska tekačica Heda Kotarje 14.avgusta sodelovala na maratonu Kralja Matjaža v Črni na Koroškem. Na 21 km dolgi progi je v absolutni
razvrstitvi dosegla S.mesto. Naslednji konec tedna pa je sodelovala vstriji na mednarodnem teku okrog Klopenskega jezera, kjer je v ženski kategoriji nad 40 let zasedla 1 .mesto, v absolutni konkurenci pa je zasedla 5.mesto.
EM.
Šah
Na rednem mesečnem šahovskem turnirju Šahovskega kluba Rudar Trbovlje za mesec avgust 1999 v pospešenem šahu je sodelovalo 25 igralcev. Turnir seje odigral po švicarskem sistemu 7 kol in ga je vodil sodnik Rudi Komlanc.
Rezultati: Hinko Jazbec 7 točk, Nebojša Milinkovič 5, Adolf Berložnik 5, Martin Tomažič 4,5, Luka Trebežnik4.5, Janez Grčar 4.5.
Trenutni skupni vrstni red: Krajnc 153 točk. Jazbec 149, Kotnik 108, Berložnik 76, Trebežnik 73, Jurič 69,...
Štefan Kovač
NOV MODEL MAZDE NA TRŽIŠČU
Avtomobilski koncern Mazda, ki dosega velike prodajne uspehe na slovenskem tržišču, je iz rokava "stresel" še enega aduta, mazdo premacy. Tokrat o njej le slika in podatek, da gre za avto z izredno veliko aktivne varnosti, več o premacyju pa v eni od naslednjih številk...
NAGRADNA IGRA - NAGRADNA IGRA - NAGRADNA IGRA -
PREPRIČAJ SE IN ZADENI!
Skupaj s Športnim društvom Suzana iz Ceste 9.avgusta 106 v Zagorju smo se odločili, da tudi športne strani ob koncu poletja popestrimo z nagradno igro, iz katere lahko največ odnesete prav vi, spoštovane bralke in bralci.
V tej in naslednji številki bo objavljen kupon, na katerega morate napisati svoje podatke, obkrožiti odgovor na zastavljeno vprašanje in kupon vključno do 18.septembra 1999 poslati izključno na dopisnicah na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje. Med pravilno odgovorjenimi dopisnicami bomo izžrebali tri srečneže. Od teh bosta dva prejela po eno majico Športnega društva Suzana, eden pa bo prejel komplet trenirko istega športnega društva. Pravila igre so torej jasna, srečneže pa bomo objavili v Zasavcu, ki bo izšel 23.septembra.
Nagradno vprašanje se glasi: Koliko igralnih avtomatov (vključno z biljard mizami) imajo v Igralnici Suzana na Cesti 9.vgusta 106 v Zagorju?
Pravilni odgovor se glasi (ustrezno obkrožite):
a.) 9	b.) 10	c.) 11
Ime in priimek:___________________________________________________________________________
Naslov:___________________________________________________________________________________
Telefon:__________________________________________________________________________________

3 DnlTUm DliTLDITI
piše: Primož Kostajnšek
AKUSTIKA V AVTOMOBILU 2
V prejšnji številki smo opisali osnovne dele akustike v avtomobilu: radijski sprejemnik, predvajalnik kaset in ojačevalnik. Seveda pa je lahko akustična oprema pri zahtevnejših uporabnikih sestavljena še iz nekaterih drugih delov.
Predvajalnik zgoščenk izberejo tisti uporabniki, ki želijo poslušati kvalitetnejši zvok tudi v avtomobilu. Ta predvajalnik je navadno dražji od kasetnega, poleg tega pa je tudi bolj občutljiv na umazanijo in tresljaje. Prav tako so tudi zgoščenke bolj občutljive od kaset. Zaradi vsega tega je priporočljivo, daje avtomobil, v katerega takšen predvajalnik vgradimo, vsaj toliko kvaliteten, da ne odskoči na vsaki grbini in da v notranjosti ni odvečnih "čričkov". Za razliko od kasete lahko v vsakem trenutku izberemo in poslušamo vsako pesem na zgoščenki. Izmenjevalnik zgoščenk je naprava, v katero spravimo več zgoščenk. Navadno sprejme šest zgoščenk (lahko tudi do osemnajst), kar pomeni najmanj šest ur vaše najljubše glasbe. Ker so dimenzije izmenjevalnika različne glede na proizvajalca, so možnosti različne. Zaradi prostorske stiske je največkrat vgrajen v prtljažnem prostoru. Upravljamo ga preko avtoradia, ki pa mora imeti to možnost v svoji opremi.
Upravljanje je preprosto: izberemo si številko diska in nato številko pesmi na disku. Ostali ukazi: ran-dom - predvajalnik poljubno spreminja vrstni red predvajanja pesmi na enem disku ali na vseh v izmenjevalniku, repeat - ponovi poslušano pesem ali cel disk..
Predvajalnik mini diskov se na tržišču ni najbolje odnesel, in to kljub temu, daje mini disk manjši od zgoščenke, odpornejši na poškodbe in se ga da enostavneje presneti. Možnosti pri predvajalniku in izmenjevalniku mini diskov so enake kot pri zgoščenkah.
Zvočniki so zadnji člen v akustični verigi vsakega avtomobila. Njihova nalogaje, da spreminjajo "elektriko" v slišno
valovanje zraka - zvok. So zelo pomembni, saj lahko slabi zvočniki izničijo kvaliteto celotnega sistema, še tako vrhunski zvočniki pa napak ostalih komponent ne morejo popraviti. Zvočnike delimo na enosistemske, dvosistemske in večsistemske. Pri enosistemskih ena membrana igra vse frekvence, pri dvo in večsistemskih pa vsaka membrana igra svoj pas frekvenc. Posledica tega je kvalitetnejši zvok. Membrane so lahko ločene ali pa so združene v en zvočnik. Če je možno, naj bodo v avtomobilu vgrajeni štirje dvo ali večsistemski zvočniki z ločenimi enotami (membranami). Od tu pride tudi podatek o šestih ali več zvočnikih v avtomobilu!
Antena je zelo važna naprava, od katere je neposredno odvisna
kvaliteta sprejema radijskih postaj. Večinoma imajo avtomobili anteno vgrajeno že v osnovni opremi. Prav tako je del serijske opreme tudi napeljava za vgradnjo. To je skupek žic, ki tvorijo povezavo med radijem in zvočniki.
Novejši radiji so v večini opremljeni z zaščito proti kraji. Zaščit je več vrst:
-	snemljiva komandna plošča (zelo dobra zaščita, vendar jo je potrebno tudi uporabljati),
-	key card (kartica v velikosti kreditne, brez katere je avtoradio neuporaben - slabosti: ponarejanje je mogoče, ali pa tat odnese radio in šele kasneje ugotovi, da je neuporaben),
-	številčna koda (po odklopu od elektrike jo je potrebno vtipkati, da avtoradio začne delovati -slabost: možno dekodiranje),
-	izvlečemo cel avtoradio (najboljša a tudi najnerodnejša zaščita).
Proti kraji so dobro zaščiteni tudi originalni avtoradiji, saj so zaradi posebne oblike ali pa celo ločenega zaslona za tatove nezanimivi.
. Tako kot pri vsaki stvari, je tudi izbira avtoakustike odvisna od .zahtev in denarnih zmožnosti vsakega uporabnika, zato izberite tako, da boste pri poslušanju zadovoljni, pogled v denarnico pa vam krvnega pritiska ne bo dvignil čez vse dovoljene meje.
ZALOKAR
AVTOAKUSTIKA GSM
Trbovlje 30 600 Hrastnik 46 333 Litija 884 614
DOBER ZVOK!

,VlBAs’
HAV^Močr Pooblaščeni prodajalec in monter
i KENWOOD, JBL, JENSEN MAGNAT, BOSTON ACUSTICS
ZASAVSKI
FRKER
IZSILILA PREDNOST
Hrastnik, 10.8. ob 15.50 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na Novem Logu, kjer seje M.J. iz Hrastnika vzvratno vključevala v promet. Pri tem je izsilila prednost vozniku kolesa z motorjem M.S. iz Hrastnika, ki je trčil v zadnji del vozila in padel po vozišču. Voznik kolesa z motorjem je zadobil sled poškodbe, policisti pa so podali predlog zoper
neprevidno voznico.
PREMAJHNAVARNOSTNA
RAZDALJA
Hrastnik, 20.8. ob 8.30 uri seje prometna nesreča pripetila na Cesti l.maja, kjer je M.H. iz Trbovelj s kio zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v zadnji del subaruja, ki ga je v križišču ustavil J.A. iz Hrastnika. Na vozilih je po nestrokovni oceni nastalo za cca.
150.000	SIT škode. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog.
NAPIHAL GA JE!
Hrastnik, 20.8. ob 19.05 uri so
policisti obravnavali prometno nesrečo na Dolu, kjer je E.D. iz Hrastnika med vzvratno vožnjo trčil v parkiran osebni avtomobil JJ. Povzročitelju je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 1.98 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Zoper njega sledi predlog SP. MORALI SO GAUKLENITI Hrastnik, 22.8. ob 01.10 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na savskem mostu v Hrastniku, kjer je neznani voznik trčil v ograjo in odpeljal. Ob 01.45 uri so izsledili domnevnega
povzročitelja L.A. z Dola, ki pa zaradi očitne pijanosti ni hotel sodelovati v postopku. Policistom ni izročil osebnih dokumentov, ampak jih je pričel zmerjati. Ker ukazi policistov niso zalegli, so zoper njega uporabili prisilna sredstva in odredili pridržanje do iztreznitve na PP Trbovlje. Zoper njega sledi predlog SP.
NI DAL PRAVIH PODATKOV
Trbovlje, 22.8. je O.A. obvestil policijo, da je z osebnim vozilom zaradi neprilagojene hitrosti trčil v
r	---------- . ...
Aufbiks
*	Hrastnik, 17.8. ob 21.10 je J.E. iz Podkraja obiskal L.F. na domu. V prepiru je J.E. pograbil dva kuhinjska noža in z njima napadel L.F., kije pred napadalcem pobegnil. T.J., kije bila pri L.F., je hotela J.E. pomiriti, zato jo je zabodel v roko in ji povzročil lahko telesno poškodbo.
J.E. je pred prihodom policije kraj zapustil, zato so se z njim pogovorili naknadno. Zoper njega bo podana kazenska ovadba in predlog SP.
*	Hrastnik, 20.8. so bili policisti napoteni na Trg borcev NOB na Dolu, od koder seje slišala glasna glasba. Policisti so P.M., kije navijal glasbo, izdali plačilni nalog, glasbo pa je utišal.
Hrastnik, 21.8. ob 16.25 uri so bili policisti obveščeni, da je v Čečah pred Šluk barom obležal moški. Na kraju so ugotovili, daje M.L. iz Bobna prišel očitno pijan v lokal Šluk bar, kjer gaje natakarica postregla z alkoholno pijačo. Ko seje vračal proti domu, mu je na spolzki cesti spodrsnilo, zato je padel v potok Boben in se poškodoval. Za poškodovanega so poskrbeli reševalci ZD Hrastnik, policisti pa so zoper natakarico podali predlog sodniku za prekrške.
*	Hrastnik, 21.8. ob 21.00 uri so policisti opravili kontrolo lokala Point21, kjerjena vrtu sedela skupina fantov. Z.P. iz Hrastnika je imle pred seboj na mizi policijsko palico, katero so mu policisti zasegli. Pri varnostnem pregledu so mu zasegli še dva manjša zavitka, za katera se sumi, da gre za mamilo. Zoper njega sledi predlog SP, prav tako pa zoper S.E. iz Hrastnika, ki mu je palico prodal.
*	Trbovlje, 18.8. so policisti intervenirali v Žabjeku v Trbovljah, kjer je doma razgrajal S.S. V prepiru je grozil svoji partnerici s kuhinjskim nožem in stolom, nato pa jo udaril, daje pri padcu zadobila poškodbo glave. Policisti so mu na kraju zasegli nož, poškodovanko pa so odpeljali reševalci ZD Trbovlje. Ob 20.30 so se policisti vrnili, ker je S.S. ponovno napadel partnerico, ki seje vrnila iz bolnišnice z obvezo.
To ji je strgal in ji še grozil s pretepom, zato so policisti zoper njega uporabili prisilna sredstva in ga pridržali v prostorih PP Trbovlje do iztreznitve. Zoper S.S. sledi predlog in kazenska ovadba.
*	Bližanje sončnega mrkaje prav gotovo krivo za intervencijo v Trbovljah. 11.8. so policisti morali ob dveh zjutraj intervenirali na Novem domu, kjer je razgrajala in motila nočni mir stanovalcev skupina sedmih mlajših oseb, zoper katere je podan predlog sodniku za prekrške.
*	Zagorje, 14.8. so policiste poklicali na Selo, kjer je D.V. večkrat udaril D. M. Sledi predlog sodniku za prekrške zoper D.V.
*	Tole bi lahko poimenovali kar prometni aufbiks... V Trbovljah so
15.8.	policisti pri kontroli prometa po polnoči ustavili občana in mu odredili preizkus alkoholiziranosti. V postopek seje vmešal P.L. in zahteval, da voznika spustijo. Ker ni upošteval odredb policista in je proti njemu zamahnil z roko, so policisti uporabili fizično silo in ga pridržali do iztreznitve.
*	Tudi v pisarnah se tepejo, mar ne? V Zagorju je 19.8. občan C. A. v pisarni H. D. le-tega večkrat udaril in nato odšel. Policisti so ga našli in zoper njega napisali predlog sodniku za prekrške.
*	Litija, 11.8. sta se dva nadebudna mladeniča sredi belega dne stepla. Vzrok pretepa je bila punca, bivša in sedanja. Šarmirala bosta lahko sodnika za prekrške.
*	Šmartno, 11.8. je star znanec policije razgrajal pošmartnu. Patrulja gaje opozorila in ga prijavila SP-ju.
*	Šmartno, 12.8. je občan iz prejšnje zgodbice spet razgrajal. Ker je bil tokrat bolj razborit in se ni hotel pomiriti, so ga odpeljali in zadržali do iztreznitve, pa še sodniku bo kaj povedal.
*	Litija, 13.8. ob 23.20 uri je občan na CKS spet glasno poslušal radio, tako da mu je patrulja izročila plačilni nalog.
*	Velika Kostrevnica, 14.8. so imeli veselico in ker je je bilo za dva veseljaka prehitro konec in sta si želela še pijače, sta pričela razgrajati in se tepsti. Zoper oba sledi predlog.
*	Kumpolje, 15.8. so se sosedje sprli, zmerjali in obmetavali z raznimi predmeti. Kaj vse so metali, bodo povedali tudi sodniku za prekrške.
* Litija, 15.8. je na tirih v Litiji obležal pijan občan. Ko so ga opozorili, naj odide domov, je vstal, vendar se spet ulegel nazaj na tire, zato so ga odstranili. Sodniku bo imel kaj povedati.
* Istega dne so imeli težave na železniški postaji Litija, kjer je potnik na vsak način hotel v Borovnico, ampak ne z vlakom. Po daljšem prepričevanju so ga naložili na vlak in poslali v Borovnico.
* Breg pri Litiji, 28.8. sta se ga dva občana malo bolj "naložila". Potem sta se še stepla. Epilog vsega je ta, daje bil eden nervozen, drugi pa ima razbit nos.
v-........—	■	... ............—	-	------ ■	J
1 v t? n ti i n tl r>
26. VELSPRNA 1999
betonsko ograjo na Hochkrautovi koloniji. Povedal jim je še, da je nesrečo prijavil zaradi kasko zavarovanja. Policisti pa so z ogledom kraja nesreče in z zbiranjem obvestil ugotovili, daje avto v resnici vozil L. L, zoper katerega sledi predlog pri sodniku za prekrške. Zoper O. A. pa je podana kazenska ovadba.
iZSILIL PREDNOST
Kisovec, 15.8. malo pred četrto uro zjutraj je voznik osebnega avtomobila izsilil prednost vozniku kolesa z motorjem. Pri tem sta se poškodovala voznik kolesa z motorjem in njegov sopotnik. Odpeljali so ju v trboveljsko bolnišnico.
ZAPELJAL S CESTE
Bogenšperk, 12.8. je iz Bogenšperka proti Temenici vozil voznik yuga, zapeljal s ceste in zavrnil alkotest. Razloge bo pojasnjeval sodniku za prekrške.
RAZTRESAL ASFALT
Hotič, 13.8. je na relacili Hotič-Litija voznik tovornega vozila raztresal asfalt, tako da so delavci Cestnega podjetja Ljubljana morali cesto počistiti. Zoper voznika bodo ukrepali.
IZSIUEVANJE PREDNOSTI
Litija, 14.8.je na križišču pri OŠ Litija prišlo do prometne nezgode zaradi izsiljevanja prednosti. Policisti so izdali plačilni nalog.
PRETRGAL KABEL
Litija, 16.8. je neznani voznik tovornega vozila pretrgal telefonski kabel za Kresnice. Napravil je za cca. 150.000 SIT škode. Iščejo ga.
KRIVCA BODO NAŠLI
Hotič, 17.8. med Spodnjim in Zgornjim Hotičem je voznik °s.avtomobila zapeljal s ceste, poškodoval desno kolo, ker mu je nasproti pripeljal tovornjak s Prikolico preveč po levi strani vozišča. Opravili bodo razgovor z voznikom kamiona.
MOTORIST PADEL
Veliki vrh, 18.8. je na cesti z Velikega vrha padel voznik kolesa z motorjem. Policijska patrulja je opravila strokovni pregled nezgode.
POTNIK HUDO POŠKODOVAN
Ribče, 20.8. je voznik osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in nato 57 metrov drsel po boku, pri tem pa se je eden od potnikov hudo telesno poškodoval, da so ga odpeljali v bolnico.
NEPRIATERNA HITROST
Spodnji Hotič, 20.8. je voznik tovornjaka zaradi neprimerne hitrosti zapeljal na nasprotni vozni pas v osebni avto, kije pravilno vozil. K sreči je nastala samo materialna škoda.
TRČIL V AVTO
Bogenšperk, 20.8. je zaradi neprimerne hitrosti voznik zavijal in pri tem trčil v pravilno vozeče vozilo.
DAL DOKUMENTE IN POBEGNIL
Litija, 21.8. je na Dobravi voznik osebnega avtomobila peljal levo in trčil v osebno vozilo. Oškodovancu je izročil dokumente in pobegnil. Z njim se bodo pogovorili.
KRADEJO KOT SRAKE
Zagorje, 11.8. je P. S. obvestila policiste, da so ji ukradli zaklenjeno gorsko kolo in jo oškodovali za 60.000 tolarjev.
Kisovec, 11.8. je L.M. obvestil policiste, da mu je neznanec v času med 30.7. in
11.8.	ukradel kolo z motorjem in tri varnostne čelade tako, da je v garažo vstopil skozi odprto okno.
Trbovlje, 12.8. je bila policija obveščena, daje prišlo do petih vlomov v počitniške hiše na Ostenku. Z zbiranjem obvestil in ogledi je bilo ugotovljeno, da je v vsaki hiši povzročena materialna škoda in da so bili odnešeni razni predmeti, predvsem oblačila. Osumljenca
K.	U. je policija našla, sledi kazenska ovadba zoper njega.
Hrastnik, 12.8. ob 19.10 sta bila v Domu starejših Hrastnik
prijeta dva sedemnajstletnika pri tatvini tablet. Policisti so ugotovili, da sta prišla na obisk k sorodnici. Izkoristila sta nepozornost zaposlenih in iz sestrske sobe odtujila dve škatlici tablet. Pri tem ju je zalotila medicinska sestra, ki ju je zadržala do prihoda policistov, zoper njiju pa bo podana kazenska ovadba.
Trbovlje, 14.8. so vlomili v stanovanje na Šuštarjevi koloniji. Neznanec je preko noči skozi priprto okno prišel v stanovanje in odtujil Sony Play Station in CD plošče z računalniškimi igricami.
Trbovlje, 15.8. je M. M. obvestil policijo, da so mu vlomili v osebni avto, ki ga je parkiral na Nasipih in odnesli avtoradio.
Zagorje, 15.8.jeB. A. obvestil policijo, da so mu v času dopusta iz kleti na Polju 10 A odnesli motorno žago, vredno 50.000 tolarjev.
Zagorje, 17.8. pa je D. V. prijavila tatvino kompleta ribiškega pribora in orodja, vrednega okoli 30.000 tolarjev, ki gaje neznanec odnesel iz kleti na Polju 10 B.
Trbovlje, 9.8. so delavci v kamnolomu Cementarne minirali nizki lapor. Pri drugi detonaciji je večji kamen priletel v hišo na Hochkrautovi koloniji in poškodoval streho.
Jevnica, dežela tranzistorjev in koles. Občanki so 20.8. ukradli kolo city bike Dakota na 18 prestav.
BOMBA NA IZLAKAH?
Zagorje, 10.8. zjutraj je D. S. obvestil policijo, daje v gozdu na Izlakah našel neznan zelen predmet okrogle barve, po vsej verjetnosti bombo. Primer je prevzel pirotehnik, zaenkrat še ni znano, če je šlo res za bombo.
STRELI NABRNICI
Dne 13.8. ob 23.20 uri so policisti pohiteli na Brnico, kjer so prebivalci slišali streljanje. Policisti
so ugotovili, da so trije lovci LD Hrastnik čakali jazbece, ki so v zadnjih dneh napravili več škode bližnjemu kmetovalcu in pri tem odstrelili dva jazbeca. Vsi so imeli urejene dokumente o orožju.
ZBOR MOTORISTOV BREZ IZGREDOV
Na zboru motoristov, kije potekal konec tedna, ni bilo kršitev javnega reda in miru, zgodila se ni nobena nesreča z udeležbo enoslednih vozil, eni osebi pa so vlomili v osebni avto in odnesli avtoradio.
POŽAR NA DELOVNEM STROJU
Litija, 11.8. ob 11.30 je na stroju za asfalt prišlo do izlitja bitumenske mase. Zaradi velike temperature se je vžgala, zraven še bencin, tako da so litijski gasilci požar kar s težavo ukrotili. Škode je za 3.000.000 SIT. OPOZORILI SOJO
Hotič, 12.8. je občanka kurila odpadke in je preveč osmradila okolico. Patrulja jo je opozorila, nakar je ogenj pogasila. Zaenkrat bo to brez posledic.
IMA DENAR IN AVTO
Litija, 17.8 je občanka prijavila goljufijo. Kupcu avtomobila je izročila dokumente in avto ter ključe, ta pa ji denarja ni izročil. Ukrepali bodo.
POLICIJA OPOZARJA ŠOLARJI NA CESTI
Policija opozarja voznike naj spoštujejo prometne predpise, saj bo zaradi začetka pouka od 25. 8. naprej dosledno ukrepala zoper vse kršitelje. V času pouka pa bodo policisti urejali in kontrolirali promet v neposredni bližini osnovnih šol.

r —	--------— — — — n
c Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■
*	in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. ^ | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. | ■ Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno ■
*	skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
4^ TEMP242 4	§1	0601/35140
Ulica 1. junija 7
NEPREMIČNINE I420 TMLIE
TRBOVLJE; prijeten vikend, 85 m2, kompletno opremljen, 700 m2 lepe parcele, prijetno okolje, urejen dovoz, možnost stalnega bivanja, cena: 5.900.000,00 SIT OZ. 59.000 DEM
TRBOVLJE - ŠIRŠI CENTER; dvosobno stanovanje, 47 m2, CK, balkon, telefon, lepo urejeno, takoj vseljivo, cena: 4.500.000.00 SIT OZ. 45.000 DEM
STANOVANJA, PARCELE
ODDAMO prostor za piknike do 30 oseb, možen oddih v manjši skupini, posestvo je v mirni okolici Bogenšperka. Pripravimo odojka., tel.: 061/885-093 ali 041/402-788 ODDAM v najem prostor za mimo dejavnost, 11 m2 + sanitarije, tel.: 29-706
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM fiat 126, letnik 89, karamboliran - vozen, tel.: 77-136 PRODAM golf II, 1,3B, letnik 1989, metal zelen, lepo ohranjen, nekaramboliran, tel.: 041/560-010
RAZNO
PRODAM peč za centralno kurjavo na premog, tip Emocentral 24L, tel.: 44-280 PRODAM 50% ceneje nova pomična polkna: 50x50, 70x80, 80x 110, 80x 130,100x 130-3 kom; vrata 2 kom 70x200, tel.: 78-178 PRODAM trosed, raztegljiv v posteljo in belo posteljo z jogijema, tel.: 42-400
PRODAM gospodinjski overlock, 4 nitni, zelo malo rabljen, cena 65.000 SIT, tel.: 041 /881 -514 PRODAM komplet pohištva za dnevno, sedežna je brest-cer, tel.: 27-175
PRODAM glasbeni stolp Goldstar FFH M 100, zelo dobro
ohranjen, cena po dog., tel.: 061/ 881-794
ŽIVALI
PRODAM teličko siment., cca. 130 kg, tel.: 71-297
POČITNICE
NA OTOKU VIRU ODDAM APARTMAJA ZA 5 OSEB, 20 METROV OD MORJA, KLIČITE NA TELEFON: 041/550-785 ALI 0601/66-099
EKSKLUZIVNO! ODDAM APARTMA V ZALIV TELAŠČICA NA DUGEM OTOKU, POKLIČITE 041/550-785,0601/66-099 ORGANIZIRAMO POČITNICE NA DEŽELI ZA OTROKE DO	12.LETA,
BOGAT PROGRAM,TEL.: 041/ 402-788 ALI 041/418-748
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717
INŠTRUIRAM poslovno matematiko in računovodstvo za srednjo šolo, tel.: 28-274 PREPISUJEM seminarske in diplomske naloge, tel.: 28-274 INŠTRUIRAM angleščino za osnovnošolce, tel.: 64-425 INŠTRUIRAM vse za osnovno šolo, slovenski, angleški in nemški jezik za srednjo šolo ter osnove italijanskegajezika, tel.: 28-391 ŽELITE BOLJŠO OCENO -Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 48-332
OSNOVNOŠOLCI! Pomoč pri vseh predmetih, tel.: 041 /553-217 PREPISUJEM seminarske in diplomske naloge z osebnim računalnikom - lepo, hitro in brez napak, tel.: 71-323 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete
elektrotehnike, tel.: 27-657
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171
ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI!
Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.:
73-719
INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657
INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101
OSNOVNOŠOLCI pomagam vam pri vseh predmetih. Tel: 061/ 881 -364.
DELO
IŠČE SE bobnar za punk rock orgije, tel.: 71-877
IŠČEM delo kot natakarica. Sem zanesljiva in poštena, tel.: 041/557-390
DIPLOMIRANA EKONOMISTKA z znanjem angleškega, nemškega, italijanskegajezika išče zaposlitev, tel.: 21 -711
IŠČEMO SODELAVCE, ki
imajo 2-3 ure prostega časa dnevno za kuvertiranje na domu. Samo resni, pokličite 041/335-095
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/ 715/735
REDNO zaposlim natakarico, stimulativen OD, dodatne informacije na 041-500-479 (Jože)
ZAPOSLIM:
-	ključavničarja za serijska
dela v proizvodnji,
-	strugarja za delo na CNC
stružnici.
Zainteresirani pokličite na tel.: 66-000
■IHtllj Djrltljri
IZDELAVA TOPLOTNIH FASAD
PLESKARSTVO
imm Gradišek s.p. Partizanka pot 13,1270Litija
- fasaderstvo - dekorativni ometi -jaeger ■ spattolato ■ antikorozijska zaščita struženje in lakimaje parketa
Tel.: 061/884-366, 0601/61-996, mtd: 0609/648-942, gsm: 041/648-942
FJiAEBCD^nCLFiaCEiA

AMD IZLAKE in AMD ZAGORJE
PRIREJATA
IV.turistični rally "Izlake 99", ki bo v soboto, 28.avgusta. Start bo ob 13.uri izpred hotela Medijske toplice. Vabimo vas na tekmovanje ali ogled atraktivnih spretnostnih voženj pred Medijskimi toplicami. Obrtno industrijsko cono Kisovec, na avtobusni postaji v Zagorju ter na cilju rallyja na parkirišču ETI-ja na Izlakah. Rally se točkuje za prvenstvo treh dolin. Posebne nagrade za najboljše udeležence, ki ne tekmujejo v prvenstvu treh dolin. Prijave so možne pred začetkom tekmovanja v hotelu Medijske toplice na Izlakah. Vse dodatne informacije lahko dobite na telefon 041/534-295 (Matjaž Cirar).
Vljudno vabljeni!
Atletski klub Rudar
VABI
na pionirsko atletsko šolo - PAŠ, ki poteka na stadionu AK Rudar Trbovlje vsak delavnik od 9.ure dalje. Ob atletskih aktivnostih se udeleženci udeležujejo še kopanja. Prijavite se lahko pred začetkom vadbe ali popoldne od 19.ure dalje na stadionu. Prijavnina znaša 2000 SIT, varstvo na bazenu do 12.ure. Dodatne informacije na tel.: 21-036 do 15.ure.
Vabljeni!
PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV 9. AVGUSTA, PRAZNIKA OBČINE ZAGORJE OB SAVI V LETU 1999
Petek, 27. avgust - nedelja, 29. avgust 1999
od 9. ure dalje Borštnarjev memorial - turnir v malem nogometu na igrišču TVD Partizan;
Sobota, 28. avgust 1999
od 9. ure dalje letalski poleti na vzletišču Ruardi; ob 15. uri	otvoritev klubskih prostorov Aerokluba Zagorje
in krst novega letala na vzletišču Ruardi; od 18. ure dalje družabno srečanje na vzletišču Ruardi z ansamblom ZASAVCI;
od 10. ure dalje praznovanje 100-letnice Kmetijske zadruge Izlake:
-	ob 10. uri - razstava ročnih del, jedi in pijač v gasilskem domu na Izlakah,
-	ob 14. uri kmečke igre na Izlakah,
-	ob 17. uri proslava,
-	ob 19. uri družabni večer pred kinodvorano na Izlakah;
ob 13. uri	start 17. turističnega avtorallyja "Izlake 99", ki se
točkuje tudi za rally treh dolin;
Nedelja 29. avgust 1999
od 9. ure dalje panoramski poleti na vzletišču Ruardi;
ob 15. uri	atraktivni letalski program na vzletišču Ruardi;
Sreda, 1. september 1999
od 12. uri	otvoritev prenovljene kuhinje na Osnovni šoli
Ivana Skvarče;
Petek, 10. september 1999
ob 19. uri	promocijski koncert vokalne skupine CANTATE v
Delavskem domu Zagorje.
Otvoritve v septembru 1999
-	otvoritev prizidka pri Domu starejših občanov Polde Eberl-Jamski;
-	otvoritev rudarskega spominskega parka ob bodoči obvoznici;
-	pričetek rekonstrukcije križišča na Polju ter rekonstrukcije in
-	semaforizacije križišča ob tržnici v Zagorju;
-	pričetek gradnje tribun na nogometnem igrišču v Zagorju;
-	otvoritev prenovljene tehnološke linije v delniški družbi SIPOREX
-	(17. september);
-	pričetek gradnje skladiščno proizvodnega objekta kartonaža
-	gospodarske družbe FAK 4 in invalidskega podjetja PAK 4 IP d.o.o.
-	v industrijski coni Kisovec;
-	otvoritev prodajalne z mesom - Mesarija KUM na tržnici v Zagorju.
PD Rimske Toplice
VAB I
na tradicionalno 9.popoldne ob citrah, ki bo v soboto, 28.avgusta 1999 s pričetkom ob 13.uri na Kopitniku.
Dobrodošli!
Matična knjižnica Litija OBVEŠČA,
da lahko v čitalnici prebirate časnike in časopise. V seznam vseh razpolagajočih časopisov so zajete tudi želje in potrebe, ki sojih izrazili anketiranci. Skupaj je na razpolago 145 časopisov oziroma revij. Slednje lahko uporabljajo le člani knjižnice, ki imajo za tekoče leto plačano članarino. Uporabniki, ki želijo le brati v čitalnici (drugih uslug knjižnice ne uporabljajo), dobijo posebno čitalniško izkaznico, kije brezplačna.
PRISILNI MOBILIZIRANCI, POZOR!
Državni zbor RS je sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja, katerega največja sprememba je ta, da zakon sedaj določa tudi, da "je žrtev vojnega nasilja tudi oseba, kije imela ob rpičetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa stalno bivališče na ozemlju, ki obsega državni teritorij Republike Slovenije, ne glede na to, na katerem ozemlju je bilo nasilno dejanje ali prisilni ukrep dejansko izveden."
Zaradi spremembe zakona lahko vsi prizadeti mobiliziranci na pristojno upravno enoto vložijo zahtevek za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, vendar morajo to storiti najkasneje do 19.decembra 1999.__________________________________________________
Športno društvo Suzana Zagorje
VPISUJE
nove člane - igralce pikada za sezono 1999/2000. Vse informacije dobite na sedežu ŠD Suzana na Cesti 9.avgusta 106, Zagorje ali na telefon 63-315.
[p [R (D (£] 5* KI
a m ©
KINO HRASTNIK
26.8.	- 29.8. GENIJ (komedija), čet. ob 20.00, pet. in ned. ob 18.00; 27.8. - 29.8. PODLE IGRE (ljub.drama), pet. in ned. ob 20.00, sob. ob 18.00 in 20.00; 30.8. - 31.8. NI KINO PREDSTAVE;
1.9.	- 5.9. VRNITEV OBISKOVALCEV (francoska komedija), sre., čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 3.9. - 5.9. STUDIO 54 (glasbena drama), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 6.9.-
7.9.	NI KINO PREDSTAVE; 8.9. PERDITA DURANGO (ljubezenska drama) ob 19.00;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
28.8.	GENIJ (komedija) ob 19.00, 4.9. PERDITA DURANGO (ljubezenska drama) ob 19.00
KINO TRBOVLJE
DO ZAKLJUČKA REDAKCIJE NISMO PREJELI PROGRAMA ZA MESEC AVGUST IN SEPTEMBER!
KINO ZAGORJE
26.8.	- 29.8. SIMON BIRCH (drama), čet., ned. ob 19.00; 27.8. -
31.8.	SKRIVNOST ULICE ARLINGTON (thriller) pet., sob., pon. in tor. ob 19.00; ZA MESEC SEPTEMBER PRED ZAKLJUČKOM REDAKCIJE NISMO PREJELI PROGRAMA!
KINO IZUKE
29.8.	SKRIVNOST ULICE ARLINGTON (thriller), ob 20.15 uri;
Zavod za izobraževanje in kulturo
Litija, Ljudska univerza Trg na Stavbah 8a tel.št.: 061/881-182
RAZPISUJE
za šolsko leto 1999/2000 vpis v naslednje izobraževalne programe:
IV.	STOPNJA
Programi srednjega poklicnega izobraževanja
1.	Trgovec
-	poklic: prodajalec
Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja 2 leti.
2.	Trgovec - dokvalifikacija
-	poklic: prodajalec
Pogoj za vpis je nedokončana srednja šola IV. ali V.stopnje.
3.	Prekvalifikacija v trgovca
-	poklic: prodajalec
Pogoj za vpis je končana 3-letna poklicna šola. Izobraževanje traja en semester.
4.	Preoblikovalec in spajalec kovin
-	poklic: konstrukcijski ključavničar
Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja 2 leti.
5.	Prekvalifikacija in dokvalifikacija v voznika
-	poklic: voznik
Pogoj za vpis je končana ali nedokončana 3 letna šola. Šolanje traja en semester.
V.	STOPNJA
Program srednjega strokovnega izobraževanja
1.	Ekonomsko-komercialni tehnik
-	poklic: ekonomski tehnik
Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja tri leta.
2.	Ekonomsko-komercialni tehnik - prekvalifikacija
-	poklic: ekonomski tehnik
Pogoj za vpis je končana šola V.stopnje. Izobraževanje traja eno leto.
Program poklicno-tehniškega izobraževanja
1.	Ekonomsko-komercialni tehnik
-	poklic: ekonomski tehnik
Pogoj za vpis je končana šola za prodajalce. Izobraževanje traja dve leti.
2.	Strojni tehnik
-poklic: strojni tehnik
Pogoj za vpis je končana kovinarska šola. Šolanje traja dve leti.
Prijave sprejemamo na ljudski univerzi vsak dan od 8. do 12.ure in od 15. do 16.ure, pokličete pa lahko tudi po telefonu št.: 061/881-182. Izobraževanje se bo pričelo v oktobru 1999.
Vabljeni!
4.FestivaI mladih MKC Kura - Gremo na grad
Rudi Špan
Klub ustvarjalcev Radeče -MKC KURA pripravlja ob krajevnem prazniku v Radečah, ki bo potekal v septembru, že 4.Festival mladih pod naslovom Gremo v napad.Celoten projekt se bo odvijal 3 dni in sicer v petek 10., soboto 11. in nedeljo 12. septembra in to od železniškega postajališča, na vpadnici v Radeče, trgu, starem gradu, Domu kulture, nekdanji kemični tovarni ter koncertni del v kamenolomu.
Program :
Petek 10.9.1999
17.30	- Ogled fotografske razstave
18.00	- Gledališka skupina Grejpfruit v gledališču
20.00	- Otvoritveni koncert skupine Destroj na Trgu
20.30	- Otvoritev vseh razstav
*	Arhitekturne instalacije na železniški postajališču
*	Arhitekturne instalacije na vpadnici v Radeče
*	Arhitekturne instalacije TKI
*	Fotografska razstava
*	likovno-kiparska razstava
21.15 - Ogled likovne kolonije v nekdanji prodajalni pohištva
22.00	- Koncert v kamenolomu :skupine Sara Kink & Band, Boem, Metal guns
01.00- O ver & Out
Sobota 11.9.1999
10.00	- Ogled fotografske razstave,arhitektumih instalacij, likovno-kiparske razstave
17.30	- Literarni recital na gradu
19.00	- Teater Gromki na gradu
21.00	- Koncert v kamenolomu: Skupine Not the same, SFU, Jezus osebno,Klinični testiranci
01.00- O ver & Out
Nedelja 12.9.1999
10.00	- Ogled likovne razstave
16.30	- Literarni recital In Jam Session v kamenolomu
18.00	- Predavanje o drogah g.Radovan Zupačnič 20:00 - Over & Out
ODGOVOR
NAJDETE
NA STRANI 5
Študent
"!n n fl n iVti o cV m
26. VELSRPNA 1999
n

22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
« m
22.5.-21.6.
Ne silite za vsako ceno v družbo, saj se boste sami veliko bolje počutili. Razmisliti boste namreč morali o določenih stvareh. Ne obremenjujte preveč svoje okolice, saj ste večino problemov sposobni rešiti sami. St.: 13.
Če boste popolnoma »izpregli«, se boste kasneje težko spravili k delu, ker ne boste vedeli, kje začeti. V marsikateri stvari se boste morali prilagoditi, to pa še ne pomeni, izgubiti lastno identiteto. Št.: 7.
Iz partnerstva boste črpali veliko energije, zato nikar ne počnite stvari, ki bi ta odnos ogrozile. Čeprav se trenutno počutite močne bi bili brez partnerja izgubljeni, zato mu nikar ne govorite stvari, ki ga spravijo iz tira. Št.: 9.
Če boste dejavni, ne boste utegnili razmišljati o problemih. Z delom se boste tudi najlažje izognili občutku nemoči, ki vas bo preplavil takrat, ko se boste zaprli med štiri stene in začeli razmišljati. Št.: 21.
Pomembno vam j e, da vas imajo ljudje radi in vas občudujejo. Tega ne boste dosegli z opozarjanjem nase za vsako ceno. Ljubezen je za vas zelo pomembna, zato se potrudite, dajo ohranite. Cilje boste imeli jasno začrtane. Št.: 28.
Ne izgubljajte energije za stvari, ki jih ne morete spremeniti, in ne borite se z umišljenimi težavami. Partner vam bo stal ob strani, če boste imeli vsaj malo posluha za njegove želje. Št.: 16.
24.8.-23.9.
/Vača bodočnost
'& inpr-etir-ano strogost.	mojm
mn^u. niKiče^ar,	6ihotj, zatrto in optašito dobro
narao-o1 £ador to drope,,
(MONTAIGNE)
V štirinajstih dnevih štirinajst novih bitij in sicer od 10.8. do 22.8.1999 seje rodilo šest fantkov in osem deklic.
Dolžni pa smo tudi opravičilo, ker smo v zadnjem Zasavcu pomotoma izpustili Silvo Poznajelšek, Rovišče 3, Sava, kije rodila sina Mateja.
10.8.1999
Nada Pušnik. Debro 29, Laško - sin Matjaž Škorja Renata Koprivc, Dom in vrt 46, Trbovlje - sin Tim Koprivc
13.8.1999
Enesa Markovič, Gimnazijska 15a, Trbovlje - hči Sara Markovič
15.8.1999
Krista Birse, Klek 34, Trbovlje - sin Robert Cerovšek Suzana Kos, Podkraj 3la, Hrastnik - hči Nina
17.8.1999
Antonija Gunzek, Šentrupert 93e, Laško - hči Eva
19.8.1999
Sonja Majoranc, Prožinska vas 66, Štore - hči Eva
20.8.1999
Andreja Smagur, C.9.avgusta 8c, Zagorje - hči Brina Zajc Astrid Uršič, Trg svobode 32, Trbovlje
21.8.1999
Nevenka Kralj, Tirna 7, Sava - sin Luka Merisa Račič, Žabjek 7, Trbovlje - hči Adelisa Anica Blaznik, Savinjska cesta 22, Trbovlje - sin Bogdan Trobok Andreja Potočnik, Ivenca 1, Celje - hči Nika Kovač
22.8.1999
Nesima Šljivar, C. v Laško 2, Celje, sin Nenad Drljača
Cvetje, darila...
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303	odpiralni čas:
od pon. do petka 16-18 sobota 9 -12 nedelja 10 -12
mo?
Morali se boste potruditi, da zlezete iz svojega okvira in opazujete svet bolj nepristransko. Številni 24.9.-23.10. nesporazumi z okolico bodo imeli izvor v vašem napačnem dojemanju. Če boste preveč zadržani, boste zamudili veliko lepega. Št.: 1.
Čim manj

24.10.-22.11.
23.11.-22.12.
razmišljajte in bodite čim bolj dejavni. Ni dobro, da ste sami, družba vas bo razvedrila, čeprav boste morda miselno odsotni. Naučiti se morate, da si znate sami pomagati iz slabega razpoloženja. Št.: 23.
Pred vami je lepo obdobje, ki bo tudi vse prej kot dolgočasno. Nabrali si boste novih moči v prijetnih dogodivščinah. Nikar pri tem ne pozabite na svoje dolžnosti, ker vas bodo počakale. Uporabljajte glavo in zaupajte intuiciji. Št.: 4.
Imeli boste priložnost, da se uveljavite, pazite, dajo -ne zapravite. Previdnost ne bo odveč, pretirano odlašanje pa se tudi ne bo obneslo. Lahko se zgodi, da sami ne boste znali dobro oceniti položaja, zato se s kom posvetujte. Št.: 19.
Ne obremenjujte se s stvarmi, ki niso nujno potrebne. Pogovor s partnerjem vas bo pomiril in vam pomagal razja-
23.12.-20.1.
21.1.-19.2.
sniti nekatere stvari. Prav je, da ste mu hvaležni in mu to tudi pokažite. Št.: 20.
0-c	Bodite
='7 r\	čim bolj sa-
^	mostojni in
neodvisni. Ne dovolite drugim, da se vtikajo v stvari, ki se jih ne tičejo, saj s tem izgubljate svobodo. Resje, da vas ima partner rad in vam želi dobro, kar še ne pomeni, da ga morate slepo poslušati. Št.: 3.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA
AVTOR: IVAN RUS	PRTIČEK	AMERIŠKI IGRALEC NEMŠKEGA POREKLA (PETER)	VRV. OZE	AVSTRIJSKO MESTO V ZILJSKI DOLINI [HE-RMAGOR)	PEVEC BIVŠEGA SLOVENSK. OKTETA (PETER)	FRANCOSK PISEC, AVTOR “ARIANE- (CLAUDE)							»Si NEŽNO "Dragi, reci mi kaj sladkega in nežnega!" "Puding!" Z V STEKLENICI "Tonček, povej besedo na črko Z." "Steklenica, gospa tovarišica!" "Ja, in kje je črka Z?" "V zamašku!" OKOLI UŠES "Za take slabe ocene bi morala pasti kakšna okoli ušes!" "Odlično oče! Vem, kje je doma moja tovarišica!"
PLOŠČAT, NAVADNO ŠTIRI- OGLAT PREDMET													
LJUBLJANSKI ŠKOF, KLEROFA-SIST GREGORIJ)													
MALIJSKI GENERAL IN POLITIK (MOUSSA)													
KEMIJSKI ZNAK ZA IRIDIJ			OSMA ČRKA HEBREJSKE ARFCFDF MESTO V AVSTRIJI										
VEČJE. VIOLINI PODOBNO GLASBILO Z NJZJE LEŽEČIM TONSKIM OBSEGOM; VIOLONČELO					PRESTOL	ZMRZ- NJENA VODA							
	NEMŠKA ALPSKA SMUČAR (MARTINA)												
	DELAVCI NA DELU V TU IINI	NA KRAJŠI PROGI VOZEČI VLAK											
HUDOBIJA				UREJENOST ZGORNJA, KLAVIRSKA OBLIKA JAZZA				AKTIVNI VULKAN NA ISLANDSK. LEDENIKU VATNA	NATAŠA RALIJAN	JAPONSKA LUKA NA OTOKU HONSUJU	LASTOVKI PODOBNA AZIJSKA PTICA	SLOVENSKI SLIKAR (KLAVDIJ)	
OPRAVLJANJE, IZKAZOVANJE DOBRIH DEL							:						
PRAOČE BOGOV V GRŠKI MITOLOGIJI						KANTON V ŠVICI OB RFKI AARF NIZOZEMS. JADRNICA							
NEKDANJI NEMŠKI MOTOCIKL. DIRKAČ (ANTON)					ČETRTI RIMSKI .. KRALJ				.NIZEK ZENSKI . GLAS				DIJAŠKI "Najbolje bi bilo, če bi izpite
					ŽELEZOV OKSID				ČAROVNO DEJANJE				
CARLO LEVI			MANJŠI TRAM SPOLZKA POVRŠINA							ANTON TRSTENJAK			lahko delali na Luni!" "Si prepričan?"
										MESTO V VZHODNI MAKEDONIJ			
PREBI- VALKA VELIKE AZIJSKE DRŽAVE							:y;r.;.-y::	:	:	MOZOLJA- VICA AGAVI PODOBNA RASTLINA					Seveda, ah tre Ves, da Su lld Luni vsi predmeti šestkrat lažji kot na Zemlji?"
SLOVENSKA PEVKA IN IGRALKA POLAK						VELIK IN OKUSEN RAK BREZ ŠKARIJ						OSREDNJI, NOTRANJI PROSTOR SVETISCA	MOTORISTIČNO ZDRAVILO
OPERA SKLADATELJ GIUSEPPA VERDIJA													
KRAJ OB SOČI PRI KANALU					AMERIŠKI GLASBENIK GARFUN- KEL	PODLOŽNIK V FEVDA- IVANIČ							"Cuj, sosed, kaj tisti smrkavec, ki stanuje pod tabo, nima več
BANTUJSKO LJUDSTVO V ZAMBIJI				STARO IME ZA REKO ANIFNF OSEBNI ZAIMEK					BALERINA PAVLOVA				motorja?" "Seveda ga še ima! Zakaj?"
									KEMIJSKI ZNAK ZA ERBIJ				
SLOVENSKI SKLADATELJ IN DIRIGENT (■NAPREJ')							:7l|f !l;						Nič več ga namreč ne vidim neusmiljeno preizkušati svoje najnovejše mehanične dosežke!"
ORNAMENT 'JA KORINTSKIH STEBRIH						KOSTARIŠKI EKONOMIST IN POLITIK, LETA 1987 DOBITNIK NOBELOVE NAGRADE ZA MIR (OSCARl							"Seveda ne, ko pa sem mu dal zdravilo! Zadnjič sem mu namreč
SLOVA	RČEK:	AARGAL ARIAS: k	J: švicarski kanton	TRAORE: malijski politik	RAGTIME: oblika jazza	P0dtakni1 ^ ln SC SedaJ ne Ve’ ostariški politik	ANIO: reka Anione v Antiki	LAKI: vulkan na Islandiji	kam ta spada!										
vseh bivališč, nevarnost požarov zelo velika. V povprečju sprejmejo gasilci japonske prestolnice 3.600 klicev dnevno, torej vsakih 24 sekund enega. V enem samem letu je prišlo do 9.691 požarov, kar je 26 požarov na dan.
...cla v eni izmed soban Geografskega muzeja v prijetnem kraju Castell’ Arquati na emilijanskih hribčkih v provinci Piacenzi, hranijo fosilne
ostanke kita, ki so jih našli v bližnji okolici. Ostanki spadajo v prazgodovinsko obdobje, ko je bilo področje povsem prekrito z morjem.
...daje bil prvi zmagovalec na prvih olimpijskih igrah moderne dobe leta 1896 v Atenah Američan James B. Connolly. Osvojil je zlato medaljo v troskoku, potem ko je dosegel rezultat 13,725 metra.
...da v enem desetletju pretovorijo v tržaškem pristanišču več kot milijon in pol ton kave.
...da lahko v znano tujsko legijo, posebno francosko vojaško enoto, nameščeno v bližini Marseilla, vstopijo moški, ki so stari od 18 do 40 let.
tematske slikovne
ISI
»
Iv Ti “5 Iz Ta 7,
26. VELSRPNA 1999
NAGRADNA KRIŽANKA
dnevni bar -nočni klub
Sp. Izlake 9, Izlake, telefon 0601 -71-161
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 8.9. 1999 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.17/99". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Bon v vrednosti 10.000 SIT kluba Imperius
2.	Bon v vrednosti 5.000 SIT kluba Imperius
3.	Bon v vrednosti 3.000 SIT kluba Imperius
TRBOVLJE
Četrtek, 26.8. in 2.9.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00Tema, servis
9.00	Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Petek, 27.8. in 3.9.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis
9.00	Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sobota, 28.8. in 4.9.1999
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna
10.00	Kramljanja 11.00 Teden bil je živ
12.00	Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Izžrebanci nagradne križanke 15/'99
(nagrade prispeva klub Imperius Izlake):
1.	: Bon v vrednosti 10.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius:
IVANKA MUR, Boben 33, Hrastnik
2.	: Bon v vrednosti 5.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: MIŠO DIMEČ, Trg revolucije 16, Trbovlje
3.	: Bon v vrednosti 3.000,00 SIT dnevnega bara in nočnega kluba Imperius: ANAMARIJA CEFERIN, Trg revolucije 24, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 30.8.1999 do 7.9. 1999 od 10.00 do 13.00 ure.
Nedelja, 29.8. in 5.9.1999
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu
17.00	Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ponedeljek, 30.8. in 6.9.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis
9.00	Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste...
17.00	Poročila 17.10 Radio na obisku
18.00	Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Torek, 31.8. in 7.9.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00Tema, servis
9.00	Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne
15.00	Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sreda, 1.9. in 8.9.1999
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00Tema, servis
9.00	Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
CENTER
Ponedeljek, 30.8. in 6.9.1999
10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 6:30 ADRENALIN ZA VSAK DAN, 16:55 EPP, 17:00 C-TRAK, PONOVITEV SOBOTNE ODDAJE, 19:00IZSTARESKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 ZADETEK V POLNO,21:00 BREZ ŠMINKE, 21:30 EPP, 21:35 RESNICA O VINU, 22:10 ZASAVJE DANES(P), 22:25 EPP, 22:30 FILM : VIDEOSTRANI
Torek, 31.8. in 7.9.1999
10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (PONOVITEV), 16:00 V1DEOTOP/NAJ VIDEO, 17:00 ZADETEK V POLNO, ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P), 17:30 ZA PIKO VEČ, 17:55 EPP, 18:00 RISANKA, 19:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:15 SLOVENSKE ZVEZDE, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00 EPP, 22:00 "ZADETEK V POLNO; ODDAJA O ZASAVSKEM ŠPORTU (P)", VIDEOSTRANI
Sreda, 1.9. in 8.9.1999
VIDEOSTRANI, 10:00 DOBROJUTRO-DOBERDAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:00 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 14:30 VIDEO TOP/ NAJ VIDEO, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 16:00 KUL-T-URA, 16:55 EPP, 17:00 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 19:00IZSTARESKRINJE :PESEM DOMAČA, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:20 ZLATI ZVOKI, 21:45 ZASAVJE DANES (P), 22:00
EPP, 22:05 GALLRUA PORTRETOV VČASU IN PROSTORU, VIDEOSTRANI
Četrtek, 26.8. in 2.9.1999
VIDEOSTRANI, 10:00 DOBRO JUTRO -DOBERDAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 14:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA, 15:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN (P), 16:00 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:45 VIDEOSPOTI, 17:00 ZLATI ZVOKI, 18:25 EPP, 18:30 BINGO BONGO-OTROŠKI KVIZ, 19:00 ODDAJA ZLTV, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:15 EPP, 20:25 AKTUALNO, 21:10 EPP, 21:15 BREZ ŠMINKE,2L45ZASAVJE DANES(P),22:05 EPP, 22:15 VIDEOBOOM 40, VIDEOSTRANI Petek, 27.8. in 3.9.1999 10:00 DOBRO JUTRO - DOBER DAN, 11:00 VIDEOSTRANI, 15:00 DOBROJUTRO - DOBER DAN, 16:00 "AKTUALNO;", 16:25 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, 16:50 EPP, 17:00 ODDAJA ZLTV-LOKA TV, 17:30 BINGO BONGO- KVIZ (P), 18:00 EPP, 18:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 18:30 KUHAJMO SKUPAJ, 19:00 PESEM DOMAČE, 19:30 VIDEOSTRANI, 20:00 ZASAVJE DANES, 20:20 EPP, 20:30 VIDEOBOOM 40, LESTVICA SLOV. ZABAV. GLASBE, 21:25 EPP, 21:30 BREZ ŠMINKE, 22:00 ZASAVJE DANES (P), 22:15 EPP, 22:20 "RESNICA O VINU; DOKUMENTARNA ODDAJA", VIDEOSTRANI Sobota, 28.8. in 4.9.1999 VIDEOSTRANI, 10;00 C-TRAK, 12:00 ČESTITKE, 12:30 PESEM DOMAČA, 13:00 KUHAJMO SKUPAJ, 13:30 EPP, 13:35 ODDAJA ZLTV, 14:05 AKTUALNO, 14:30 EPP, 15:00 BREZ ŠMINKE, 15:25 GALERIJA PORTRETOV V ČASU IN PROSTORU, 16:10 ODDAJA ZLTV, 16:40 ZADETEKVPOLNO-PONOVITEV ŠPORTNE ODDAJE, 17:00 EPP, 17:05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA, 17:30 VIDEOSPOTI IZ ARHIVA TV CENTER, 18:00 ZA PIKO VEČ, IZOBRAŽ.ODD., 18:30 RISANKA, 19:30 PESEM DOMAČA - IZ ARHIVA, 20:00 VIDEOSTRANI Nedelja, 29.8. in 5.9.1999
12:00 ČESTITKE, 12:30 KUHAJMO SKUPAJ /P/, 13:00 VIDEOTOP/ NAJ VIDEO, 13:45 EPP, 14:00ZLATI ZVOKI, 15:30 SLOVENSKE ZVEZDE, 16:55EPP, 17:00 FILM, 18:50 EPP, 19:00 RESNICA O VINU, 19:30 IZ STARE SKRINJE : PESEM DOMAČA - ARHIV, 20:00 VIDEOBOOM 40, VIDEOSTRANI
26. VELSRPNA 1999
Ji. Jf. G
____________...P/tJtSESaNAkRLti... NEkRUHN/)Sa...Q3!..._________
Naše misli so usmerjene, v teh norih časih, predvsem k iskanju osebnih koristi - in zato so postale zaničevane. Kdo izmed vseh onih, ki stoji v vrvežu in gneči resničnega življenja kot bučni politiki, ti kričeči poboljševalci sveta ali omejeni svečeniki, ki so vsi oslepljeni od trpljenja majhnega, nevažnega dela skupnosti, drugače imenovanem tudi ljudstvo (beri: volilci) v katero jih je vrgla njihova lastna usoda - torej, kdo izmed njih, bi si mogel narediti o sebi neodvisno sodbo?? Nemogoče, kajti ...vsak poklic je že sam po sebi predsodek. Gonja za takoimenovano „kariero„ pa žene vsakega omahljivca v naročje političnih strank. Živimo namreč v času, ki preveč dela in je premalo vzgojen, v času, ko postajajo ljudje od pridnosti tepci ...
... DOLGI PRSTI SOLEPOD/tJŠkl kCrTOLCEV... 00!...
Vojni veterani so, a o tem se na glas (še) ne govori, zelo razočarani nad slovensko državo, ali karkoli že to je, ali karkoli naj bi ta beseda pomenila ... A zakaj?? Enostavno, ker ta ni takšna, kakršno so pričakovali, za kakršno so se borili. V pogovoru z njimi pogostoma slišim eno in isto - češ, da se niso borili za to, da se, (kar je vsakodnevno evidentno), danes dogaja slovenskemu narodu: na očeh se krade in uničuje vse, kar je bilo in bi moralo biti Slovencem v ponos!! Še najbolj boleče od vsega pa je spoznaje izigranosti, češ ja, kdo ti je pa kriv!? Zakaj si pa šel v vojno??... Buhvar, d’ š’ jenkret puoč ...
... ZAPISAODRL^TVOZA BORBO PROTI rt!R/MJ... 00! ...
Na urlaub sem jo stisnil na hrvaški Plavi Jadran še pred uvedbo DDV-ja pri nas. Pridem na hrvaško carino, pa me carinik vpraša, če imam kaj hrane in pijače s sabo. Čudim se trapastemu vprašanju njegovemu, zakaj bi jo le vlačil s sabo, a ne!?? Pa sem takoj spoznal, ko sem kupoval kruh in mleko!! Pa smo se le, kljub njihovi draginji, nekako pretolkli skozi dopustniške dni...Veseli, zarjaveli, opa, porjaveli in spočiti smo se vračali domov v obljubljeno deželo ravno v času, ko je pri nas že kar nekaj časa kraljeval DDV ... Ko me carinik na naši stran povpraša, ako vozimo s sabo kaj hrane in pijače. Idiot, si mislim. Zakaj le, bi kupoval hrano in pijačo na hrvaškem, a ne !?? Pa sem takoj spoznal, ko sem kupoval kruh in mleko. Razlika je le v tem, da sedaj nisem več na dopustu
... V DEŽELI SLEPCEV. JE ENOORI RRžLJ... OJ!...
Novi semaforji na trboveljskem savskem mostu pa še kar utripajo v prazno. In bodo, pravijo ljudje, vse do takrat, ko bodo vsi vrli kumlanci, zaradi zgoraj imenovane krajenge, iz povsem praktičnega razloga ponovno opravili CPP...
... K UAL/INC RESNICO GOVORI, TRBOVC PANEUČE... OJ!...
Naslednjo suito za nasmeh in možeh namenjam vsem parlamentarnim
Avtokratom, Bleferjem, Cenkatorjem, Črnogledom, Demonkratom, Egoistom, FanatikonAom, Gnidam-Aa), Hinavcem, Izdajalcem, Jebivetrom, A/erupciji, Lizunom, Mečkačem-aneiem, Nazadnjakominl&rm, Oporturistom, Politikantam, R ito! iz n iko m a n d i, Skrivačem, Šovinistom, Titoistom, UtopizAom, Vizionarjem, Zamerljivcem in Žonglerjem s prihodnjostjo Slovencev, ki so, to si vololci pač moramo priznati, edini pravi adu(!)ti, izbrani na, naj se ve, demokratičnih volitvah!! Žrtvena teletina naroda, najboljše, kar je mogla roditi slovenska zemlja, sinovi in hčere ljudstva, ki so svoje skromno življenje stavili na in za voljo naroda. Ti, ti ubožčki, kakšen narod morajo trpeti ...
... DOBROINSL/ffiOEbMROVŠEČI.
BILOJE VSELEJ. NEUAM GNEČI... OJ1...
Vsem, ki ste sodelovali pri anketnem vprašalniku oziroma ste nam na uredništvo poslali izpolnjene,(?) se v imenu uredništva najlepše zahvaljujemo ... in tako v tem stilu berem naprej, ko se mi pogled ustavi na vprašanju, katerega novinarja bi poleg teh, ki sedaj ustvarjamo ZASAVC-a, radi prebirali na Zasavčevih straneh. Pa me je neki zlodej takoj udaril po betici, ko mi je prišlo na misel, lubamarijapamendajane: „Treznih novinarjev se noben cajteng ne brani!?,, ...
...LEPE BESEDE ZADOVOLJI JO LE BED/ML.OJ!...
Zakaj je Pošta Slovenije prenehala tiskati poštne znamke z likom Janeza Janše?
-Ker so ljudje nanje pljuvali z napačne strani ...
LOTO, ALI IMA RODE PRA\J BALKANSKI KOTEL TER RAZLIKA MED ALBANIJO IN JUGOSLAVIJO.
Objavljamo nekaj srečnih ali nesrečnih številk za igralce loterije:
Nezaposlenihjunija letos v Zagorju je 1099, v Trbovljah 1623, v Litiji 1171 ter v Hrastniku 70!. Če bodo napovedi zagorskega župana Matjaža Švagana točne, se lahko že v kratkem zgodi, da bo v Zagorju »cifra« nekoliko drugačna oziroma bo manjša za 200.
Naša država, beri, vladajoča koalicija nam je z uvedbo DDV-ja med drugim podražila tudi šolske potrebščine, otroška oblačila in še kaj bi se našlo. In če vemo, da npr.mlade družine zelo težko pridejo do stanovanj, če pa jim že uspe, jih preletava srh ob pogledu na visoke najemnine zanj, daje marsikatera mlada ženska prisiljena.podpisati (ob nastopih službe), da nekaj naslednjih let ne bo imela otrok, da mlade mamice delajo velikokrat ob nemogočih urnikih, da so predvsem plače delavk in delavcev nizke, daje kar 27% od vseh nezaposlen mladih itd., itd., potem se nikar ne čudimo, da se vse manj mladih družin odloča za več kot enega ali dva otroka. Časi mladim družinam zagotovo niso naklonjeni. Zakaj se potem različni komentatorji, politiki, pa čisto navadni ljudje tako zmrdujejo, ko nas na to opozarja slovenski metropolit dr.Franc Rode? Alije lagal?
Imeli smo plebiscit. Tudi sam sem se ponosno odločil za samostojno Slovenijo in posredno tudi za premik iz anarhičnega Balkana v razvito Evropo. Odločitev smo branili tudi z orožjem. Zadnji dogodki v Sarajevu, kjer je sodeloval tudi predsednik države Milan Kučan in v odsotnosti premiera Janeza Drnovška zaradi bolezni, zunanji minister Boris Frlec, o nekakšnem novem balkanskem povezovanju (paktu), me opozarjajo, da naši politiki (v vrhu) delajo nekaj mimo naše plebiscitarne odločitve. Upam, da se motim, a bojim se....!
V čem je razlika med Albanijo in Jugoslavijo (beri Srbijo)?
Je ni. Vsaj kar se elektrike tiče. Ko je slovenska nogometna reprezentanca gostovala v Tirani (bila je nočna tekme) je bilo zaradi prižganih reflektorjev pol Tirane v temi. Prejšnji tedenje v Beogradu na Marakani gostovala nogometna reprezentanca Hrvaške, pa je za nekaj časa (med nočno tekmo) elektrike celo zmanjkalo in so morali tekmo prekiniti.
Igor Goste
ŽIVLJENJSKI KROG
Rentna zavarovanja
Varčevanje - odlična
Celje - skladišče
D-Per
6/1999
c
x

l
5000006898,17
COBISS ©
na 3 ah 5 let
i Enomesečni tolarski in

devizni depoziti z avtomatskim podaljšanjem
/o) banka zasavje
Banka Zasavje d.d., Trbovlje bančna skupina Nove Ljubljanske banke