Stev. 29. (Peitno tik. raba. - C. E. tu la Posta..
V Trstu, petek 18. julija 1924.	 Leto	It.
Izhaja voak petek opoldne.
Naslov : Trst-Trieste Casella Centro 37 ali pa : via Geppa 17/111. Izdaja: konsorcij Malega, /ista
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK
'Mali Listi) ~ C. , Itevilka 20 ntotink.
^I.ic \iskr k n„o >. ejnta Pol leta i(~)ST A Četrt leta 3 lire
Cdg. urednik Ivan fiervatin
■■^'-^^aivvvt^vvntvrivt
Male novice
Mali koledar.
Petek, 18. julija: Kamil. Sobota, 19. : Vincencij Pavlanski, patron krščanske dobrodelnosti. Nedelja, 20. : Elija. Pon-deljek, 21.:	Prakseda. Torek, 22. :
Marija Magdalena. Sreda, 23. :	Apo-
tinar. čotrtek, 24. : Kristina. Petek, 25. : apostol Jakob.
Same revolucije.
Ena v Braziliji.
Braziljancem je postalo dolgčas. Brez revolucije se ne počutijo srečni. Tako so se zopet dvignili proti vladi v S. Paolo, kjer se vrši kar nekaka vojna med vladnimi četami in vstaši. Vlada jo zbežala iz S. Paolo v Santos. Nekatera časnikarska poročila naštevajo 3000 mrtvih.
Druga v Bolgariji.
V nesrečni Bolgariji se vrši umor za umorom (za nacionaliste prava Indija Koromandija). Nedavno je bil umorjen znani politik Petkov, prijatelj ranjkega Stambulijskega. Dne 12. julija pa je bil na grozovit način umorjen drug voditelj kmečke stranke Ivanov. Našli so vsega razmesarjenega. Koj za tem poročilom prihaja poročilo o vstaji v glavnem mestu Sofiji, kjer je bilo mrtvih 45 in mnogo ranjenih. Vstaja se pripisuje komunistom.
Toča in vihar.
V prejšnjem tednu so bili po raznih Krajih Italije strašni viharji in toča. V Jugoslaviji pa je bila dne 7. t. m. močno prizadeta nam sosednja logaška o-kolica. Vihar je bil tako silen, da je ruval najdebelejša drevesa in poškodoval mnogo hiš. V gozdu je vrgel po tleh cele parcele drevja. Po njivah so uničeni vsi pridelki. Takega viharja ne pomnijo niti stari ljudje.
Maščevanje tihotapca.
Vrh Golice v Karavankah, na meji med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo, se je zgodil dne 6. julija krvav zločin: invalid Lederer, doma s Koroškega, toda jugoslovanski državljan, je z nožem zaklal finančnega stražnika Brinška. Lederer, ki je bival na Savi, se je pečal s tihotapstvom. Pri tem poslu ga je pa posebno oviral finančni stražnik Brinšek, ki je že parkrat zaplenil tobak in saharin. Vsled tega je bil hud na Brinška ter mu je grozil, da ga ubije. V soboto dne 5. julija je Lederer prosil načelnika finančne straže na Jesenicah, naj mu dovoli iti na Golico, da se tam sestane s svojim očetom, ki Pride s Koroškega. Načelnik mu je to dovolil ter mu dal za spremstvo Brinška. V nedeljo dopoldne sta odšla na Golico Brinšek in Lederer v družbi še dveh Ledererjevih znancev. Ker je bi! Lederer med potjo z Brinškom zelo Prijazen, Brinšek ni nič' hudega slutil. Na Golici so sedeli vsi štirje skupaj, nakar je Brinšek šel v kočo in tam •ddal svojo puško. Ko se je vrnil k svoji družbi, se je dvignil Lederer ter Brinšku zabodel nož v prsi. Nato je sbežal čez mejo. Brinška so smrtno r&njenega prenesli v Kadilnikovo kočo, kjer je prav bila zbrana večja družba koroških in naših izletnikov. Zločin se 3e zgodil kmalu popoldne. Obveščena ie bila o zločinu takoj finančna straža •a Jesenicah, ki je pa našla Brinška že mrtvega. Ta krvavi dogodek je med ta&oino stražo vzbudil veliko razbu-Nima pa ta umor takega zna-"N* kakor oni v Sorici ali drugod na ’®4ki meji, nego je pripisovati aločin ^tMMvafaiesti lihotapea.
PROTI ČASOPISJU
Odkar je bil umorjen in skrivno pokopan poslanec Matteotti, vlada po celi Italiji razburjenje in neki notranji neimir. Na zunaj se red ni kalil kdo-vekaj več, kakor je v teh letih že navada, toda v dušah se je izvršil velik preobrat:	ljudstvo je naredilo sodbo
nad fašizmom. K tej sodbi je posebno veliko doprineslo časopisje vseh strank, ki je razkrivalo vedno večje škandale in ostro prijemalo razne odlične možakarje, ki so v imenu «milega naroda« delali, kar ne gre.
Za pomirjenje.
Da se poleže ljudska nezadovoljnost, je vlada znašla dragoceno sredstvo. Izdala je zakonski odlok proti svobodi časopisja. V smislu italijanske ustave je časopisje svobodno, da piše kar hoče in kakor hoče. Tolika prostost pa sedanji vladi ni všeč, pa naj reče ustava kar hoče. Vlada pravi, da se ljudstvo ne more pomiriti, ako časopisi dan na dan odkrivajo tajne stvari in mešajo nesrečno zadevo poslanca Matteottija.
Zakonski odlok.
Ne bomo ga ponatisnili. Je modro sestavljen. Odsedaj naprej so vsi časopisi v rokah prefektov, prefekti pa že
tako v rokah ministrskega predsednika. Ako hoče prefekt, lahko vsakemu časopisu dela težave toliko časa, da ga zaduši. Prefekt da uredniku dva opomina in potem ustavi izhajanje časopisa, pa mirna Bosna. Rečeno je sicer, da se ustanovi neka posvetovalna komisija, da izreče mnenje, ali se je časopis pregrešil ali ne, toda prefekt ni dolžan poslušati komisije, dolžan je ubogati ministra.
Časnikarji godrnjajo.
Vse italijansko časopisje godrnja proti novim naredbam. Zabavljajo še precej krepko in pravijo, da v celi zgodovini nove Italije ni bilo take postave, kakor je ta. Zveze časnikarjev so povsod zborovale in se pritožile proti novemu zakonu. Vsi poudarjajo zlasti to, da ta reč ne more dolgo trajati. Omejevanje časopisne svobode je tako nemoderno in nenavadno, da more imeti tudi za vlado le prehoden pomen in se bo morala zopet svoboda povrniti v najkrajšem času. V tem smislu so sklenili, da ne bodo imenovali svojega člana v tisto posvetovalno komisijo, čeprav imajo po naredbi pravico do tega. Odpor proti novi postavi je torej po celi Italiji splošen.
MIHEC
UINI
JAKIČ
MIHEC: Zdaj, Jakec, glej, kaj govoriš.
Trgovinska pogodba.
Dne 14, julija je bila v Belgradu v veliki dvorani zunanjega ministrstva slovesno podpisana trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Italijo. Za Italijo je podpisal diplomatski zastopnik Bodre-ro ter komendatorja Lucciolli in Broc-chi. Za Jugoslavijo je podpisal trgovinski minister Križman, poleg njega pa dr. Rybar in Kukič. Pogajanja so se zelo dolgo vlekla, slednjič je Italija v nekaterih rečeh popustila in tako je prišlo do podpisa. Vendar ne ena ne druga stran ni docela zadovoljna z doseženimi uspehi. Za naše kraje je zanimivo sledeče: Italija je zahtevala prost izvoz vina v Jugoslavijo; Jugoslavija je hotela dovoliti 500 tisoč hektolitrov toda s-pogojem, da bo to vino iz naših primorskih krojev. Te določbe pa Italija ni hotela sprejeti, raje je pustila vse vino zaprto. Za naše kraje je to gotovo velik udarec; zopet enkrat so zmagali veliki izvozničarji nad koristmi malega človeka.
Proti komunistom ▼ Jugoslaviji.
Vlada v Belgradu je razpustila tako-zvano «Neodvisno delavsko stranko«, h kateri so pripadali komunisti. Razpuščene so tudi strokovne organizacije. Veliko komunistov so zaprli, med drugimi tudi (voditelja slovenskih komunistov dr. Lemeža V Ljubljani.
Prisega miiicije.
V nedeljo-dne 20. t. m. bodo po celi Italiji 9noparski vojaki prisegli zvestobo kralju. Dosedaj so bili zapriseženi samo vojvodi Mua^liniju. Obetajo pa naglas, da ostanejo taki. kakršni so bili do te nedelje.
Kongres na Velehradu.
V staroslavnem Velehradu na Moravskem se bo vršil tudi letos 31. julija in sledeče dni kongres apostolstva sv. Cirila in Metoda. Namen velehradskih kongresov je, delovati za zbližanje in zedinjenje pravoslavne cerkve s katoliško. Na letošnjem kongresu bo predaval tudi slovenski učenjak bogoslovja profesor dr. Fran Grivec ia Ljubljane. Za kongres se zanima tudi papež, ki bo aa to priložnost poslal posebno pismo na Velebrad.
Pozdravi.
Slovenski fantje iz Trevisa so nam pisali lepo pisemce, v katerem tudi pravijo :	«Dolgčas nam je bilo, ker
dolgo nismo čitali slovenske besede in moramo vedno poslušati le tuj jezik. Tembolj nas' veseli, kadar dobimo «Mali list« in v njem lepe novice iz domačih krajev. In sporočite našim slovenskim vojakom in vsemu slovenskemu ljudstvu, naj si nikdar ne dene v glavo, zapustiti svoj materni jezik ali prodati se snoparjem za kapljo vina. Pozdravimo ves slovenski narod in posebno nase tovariše vojake !»
Svobodne volitve.
Časopis «Gazzetta di Parma« poroča, da je prišel pred 9odišče neki Bassi Ugo, ker je razžalil orožnike na dan volitev G. aprila. Pred sodiščem je mož brez strahu izpovedal :	«Od prefekta,
kvestorja in poveljnika miiicije sem imel spisek oseb, katere mi je bilo naročeno pretepsti ali ubiti«. Iz tega naročila je izvirala njegova predrznost proti orožnikom. Dobil je neznatno kazen, ker so zagovorniki stvar hitro potlačili, da ne bi se še kaj več zanimivega izvedelo.
Preveč glasov.
V Apuliji je dne 6. aprila glasovalo 521.589 volivcev. Veljavnih glasov pa je bilo naštetih 555.902. Torej več glasov kakor volivcev, in sicer preko 34 tisoč več. To je zelo zanimiva skrivnost, ki razodeva, da ubogo ljudstvo tam doli niti ne ve, kako ga za nos vlečejo. Res potrpežljiv narod !
Skrajna napetost. '
Mussolini je na križpoti. Rad bi ustregel tistim, ki hočejo uveljavljanje postave, rad bi ustregel tistim, ki hočejo, da naj vlada bič in palica. Kaj bo naredil? Senat je dal Mussoliniju zaupnico s pogojem, da bo ▼ najkrajšem času obnovil zakonitost v državi. To je ata tudi obljubil. Poslanec Fari-nacci je te dni zahteval v svojem listu, naj vlada izda odlok, ki naj prepove vsem voditeljem opozicije se ganiti iz stanovanja; kdor pa bi šel v tujino, naj izgubi državljanstvo. Ata je na križ-peM. Usodni trenutki !
JAKEC
da v Corooeo ne priletiš!
■ Midva resnico oznanjava, • svobodi le se klanjava.
Nazaj k starini.
Glavno mesto Švedske države že nosi 300 let ime «Kristjanija» po nekem danskem kralju Kristjanu (švedska je bila nekoč podložna Dancem). Sedaj so Švedi rekli, da nečejo več' tega imena. Izbrisali so tedaj to narejeno ime in dali zopet mestu njegovo starodavno ime «Osla», ki bo uradno veljalo od 1. januarja 1925.
Pusti gnezda v miru.
V Furlaniji se je zgodila smrtna nesreča nekemu dečku, ki ga je mikalo pobrati tičje gnezdo. Mimo drevesa je bila napeljana električna struja velike napetosti. Ko je deček splezal na drevo, da bi vzel gnezdo, se je po neprevidnosti dotaknil električne žice : udarilo je vanj kakor strela in je padel z drevesa mrtev.
Postava je postava.
Bogata Američanka Teodora Veraher je preteklo zimo prišla v Italijo na potovanje, kjer se je dalj časa mudila. Na potovanju je dala življenje otroku, ki ga je smatrala seveda za poštenega ameriškega državljana. Postava pa je rekla drugače in ko se je mati vrnila v Ameriko z otrokom v naročju in povedala, da je rojen v Italiji, postava ni pustila otroka noter, češ da je Italijan in da mora imeti dovoljenje, da se naseli v Ameriki. Mati je morala ostati z otročičem na Ellis Island-u in čakati, da se zopet odpre Amerika za Italijane. Amerikanci ga res pihnejo.
Slovenski koncert.
V Gorici je priredil v soboto Goričan Marij Šimenc koncert, ki je v vsakem oziru sijajno uspel. Goričani so si šteli v čast, da je med njimi nastopil član ljubljanske opere. Nekatere točke je Šimenc moral ponoviti. Upamo, da bo Šimenc, ki nosi sloves naše ožje domovine širom sveta, še kdaj gostoval v Gorici. Obžalovati je le, da je prinesel tržaški slovenski dnevnik oceno, ki je za Šimenca in Goričane poniževalna. Še bolj obžalovati moramo to «oceno» V9led znanega dejstva, da jo je dopisnik sestavil po sedmem kvartinčku v neki znani goriški gostilni. Drugi narodi bi si šteli v izredno čast, da bi imeli v sredi takega umetnika, pri nas pa se vsevprek blati. Kdo in kaj je Šimenc, je prav lahko povedati. Znano je, da ima od vseh jugoslovanskih mest Zagreb najbolj izbirčno občinstvo. In ravno zagrebška opera je te dni ponudila Šimencu stalno mesto. Tako cenijo Šimenca v Zagrebu, vse drugače torej kakor pri nas !
Na visoki šoli.
v Napoliju sta napravila doktorat za živinozdravnika naša rojaka Mirko Le-giša iz Mavhinj in Josip Štemberger ia toč.
Kako se dela politika na debelo
Mali list je že svoječasno poročal, da so italijanski kapitalisti žrtvovali okroglo 10 miljonov lir za vzdrževanje snoparskega lista «Corriere Italiano«. Dali so jih na zahtevo Mussolinija samega. Toda kar vbogajrie ne dajo kapitalisti takih svot; oni dajo le tam, kjer se imorejo nadejati dobrega dobička. Tudi onih 10 miljonov so poklonili snoparjem v gotovi nadi, da se jim bo žrtev bogato izplačala. Niso se motili; dobili so stotine miljonov. To se je izpeljalo na ta način:
Težka industrija.
Železolivarsko obrt imenujemo radi »težko« industrijo zato, ker se vrši le v velikih podjetjih s težkimi miljonij kapitala. V Italiji se železolivarska; obrt v moderni dobi ni mogla posebno povzpeti; za to obrt je treba železne rude in dobrega premoga za koks. Italija pa nima črnega premoga in tudi železne rude le prav malo; oboje mora večinoma uvažati od drugod. Zato pride Italijanom eeneje, kupovali že vlito železo in jeklo iz drugih držav, ki lahko ceneje delajo.
Vojna in težka industrija.
Radi posebnih vojnih razmer je morala vlada med vojno zelo pospeševati železolivarstvo v lastni deželi. To je bila zlata doba za podjetja »An-saldo«, »Ilva« itd. Mnogi navdušeni domoljubi so si ob teh podjetjih podstavili žepe. Po vojni pa je začela zopet, velika kriza, ker se je delo za armado ustavilo; podjetja so začela šepati. Na pomoč jim je priskočila Italijanska Trgovinska Banka. Njena na tuje železo velika carina, tako da bi odjemalcem postalo tuje železo zaradi carine še dražje nego domače. Potem bi domače tovarne lahko držale cene tako visoko, da bi nele popravile svoje zavoženo gospodarstvo, ampak tudi preko tega skuble malega državljana po mili volji.
Dva bratca.
Ta dva sta kapitalizem in nacionalizem. Da si kapitalizem zagotovi neomejeno oblast čez žepe ljudstva, potrebuje nacionalistične gonje, kate ra naj dobi moč čez možgane. Treba je mnogo vpiti, da je v nevarnosti do movina, in če je domovina v nevarnosti, mora se umakniti vse drugo v politika je šla za tem, da se nastavi ozadje. To vpitje preskrbe nacionalisti. Njih služba je tudi, dokazovati, da Italija ne sme opustiti lastnega že-lezolivarstva, ker da bi utegnila zopet nastati kaka vojna in bomo zopet mo-
rali delali topove in granate in kar je še vojnega materiala.
Uspeh.
Italijanski nacionalisti so rešili teško industrijo. Carina na tuje železo je tako visoka, da se ne izplača uvažati. 0e bi te carine ne bilo, imel bi državljan tono železa za 600-800 lir, tako pa jo dobi za 900-1000 lir. Najmanj 200 lir pri toni požre tedaj kapital.
Da se ne bi morda v Italiji sami pojavila konkurenca, so se združila vsa velika podjetja v takozvani »trust«;
trust posebno odškodnino samo za to, da drže svoje plavže brez dela, da ne bi se izdelovalo več železa kakor je od trusta določeno; kajti preobilica bi pritiskala cene navzdol.
Kdo določa carino?
Carino določa seveda vlada. Kapitalisti morajo tedaj ikati vpliv pri vladi, da pusti na miru njihov trust in visoko carino. To jim nese stotine miljonov. Zato pa se izkazujejo hvaležne* s tem, da podpirajo sno-parska društva in časopise in tuintam tudi kakemu ministru naklonijo mi-ljonček. Drže se pregovora, da »roka roko umije«. Taka je tudi skrivnost onih 10 miljonov, ki so jih dali za časopis »Corriere Italiano«. To je tista
nekterim lastnikom plavžev plačujedomovina, ki je »v nevarnosti«.
Razmere v Jugoslaviji
V jugoslovanski politiki se še vedno bije borba za državno obliko. Proti obstoju države sicer ni nobeden, pač pa zahteva celokupna opozicija, da se mora ustava (to je osnovni zakon) države predelati tako, kakor je všeč večini. Dosedaj se Hrvatje že več let niso udeleževali političnega dela v skupnem državnem zboru, zato ker je bila sedaj veljavna vidovdanska ustava Hrvatom vsiljena proti njihovi volji. Glavni znak vidovdanske ustave je »centralizem«; ta beseda pomeni lak način vladanja, da se vse velike in male reči odločujejo v »centru« (to je središču) države. V centralistični vladi ima minister v rokah vsako najmanjšo odločitev, vse druge nižje oblastnije ne smejo niti enega gumba prišiti na uniformo brez ministrovega podpisa. Tak način vladanja imata Francija in Italija. Težnja centralizma je nadalje združiti v glavnemu mestu države vse gospodarske dobrote, vso gospoščino in umetnost, da se to potem tujcem razkazuje kot »vsesplošni napredek naroda«: med tem pa se zanemarjajo dežele, zanemarja se kmečko in delavsko ljudstvo, zato ker tujci ne hodijo tja gledat. V centralističnih državah gospodari brezsrčni kapitalizem po mili volji. Še eno težnjo ima centralizem:	zatreti vse narodne manjšine in iztrebiti njihov jezik.
Proti centralizmu : avtonomija.
V mladi jugoslovanski državi so smatrali nekteri centralizem za potreben in rešilen. Na čelu te struje stoji sedanji minister Svetozar Pri-bičevič. Glavna njegova zahteva je ta,
da se morajo Hrvatje in Slovenci posrbiti, češ da ne more biti ena država, kjer je več narodov. Njegova' zahteva je sicer nemogoča, toda mož; je tako trdovraten, da si ne da ničesar dopovedati. To je gnalo Hrvate iz državnega zbora ven. Slovenci so sicer ostali v državnem zboru, vendar le v ostri opoziciji proti centralistični vladi. Slovenci zahtevajo izpremembo ustave. Način vladanja ne sme biti več centralističen, ampak avtonomističen. To pomeni, da se mora vsaka dežela vladati po svoje, da je treba imeti ozir na posebne razimere vsake dežele, ne pa vseh nabijati na eno kopito. Kar je dobro v Makedoniji, utegne biti slabo v Sloveniji, kar je Črnogorcem všeč, ne prija vselej Vojvodincem. Zato naj bi imela vsaka dežela svoj deželni zbor ter si sama dajala .postave po svojih potrebah. Za vso državo naj bi bile skupne le velike okvirne postave, en kralj, ena ar-' mada, en denar, ena pošta. Za peresa in svinčnike in za pometanje pisai-en pa bodo vsak v svojem kraju bolje poskrbeli kakor »gospodin ministar« iz glavnega mesta.
Dežele naj tedaj dobe nekaj samovlade (avtonomije). Težnja avtonomistov je, naj se godi dobro po celi državi, ne samo na sredi: vsako mesto, vsaka hribovska občina naj ima svoj kos javnega blagostanja, napredka in zadovoljnosti. -Glavno mesto ne sme postati veliki požiralnik truda in dela vseh državljanov. Francija in Italija ne smeta biti vzgled za Jugoslavijo, vzgled mora biti svobodna Švica, kjer žive trije narodi v bratovski sporazumnosti in ima vsak kanton skoraj popolno neodvisnost; vzgled morajo
biti napredne države Nemčija, Anglija, Amerika.
Sedanji položaj.
Na čelu borbe za avtonomijo stoji slovenski voditelj dr. Korošec, učenec slavnega Janeza Kreka. Za avtonomijo so vsi Slovenci in Hrvatje. Med Srbi so za izpremembo vidovdanske ustave zemljeradniki (to je »kmečka stranka«) in demokrati. Srbske demokrate vodi Ljubomir Davidovič. Ker so spomladi tudi Hrvatje prišli v državni zbor. je sedaj večina poslancev za izpremembo ustave. Zaradi tega se pričakuje, da bo dosedanja strogo centralistična vlada odstopila in se bo sestavilo novo ministrstvo, ki bo imelo večino poslancev na svoji strani in se bo sčasoma ustava izpremenila tako, kakor to želi večina ljudstva in kakor bo najbolj koristno za resnično veličino in pravi napredek mlade države.
DELAVSKI VESTNIK.
Delo v Franciji. V Franciji se delo lahko dobi. Kdor pa se hoče tja izseliti, mora imeti že naprej zagotovljeno delo, to ji delavsko pogodijo. Ta pogodba mora biti potrjena od ondotnega ministrstva za javna dela. Kar velja za Francijo, velja tudi glede izselitve v Belgijo.
In Amerika? Lahko rečemo, da z Ameriko bo toliko kot nič. Za dobo od
1. julija letos do 30. junija 1925. se sme iz cele Italije vseliti samo nekaj tez 3800 delavcev, prošenj pa je v celi Italiji že čez 800.000. Bo tedaj na vsakih 200 prošenj komaj ena uslišana. To je kakor loterija. Ne kaže se tedaj zanašati na to reč.
Slovenci na Francoskem. Marsikomu je morda neznano, da je lepo število slovenskih izseljencev tudi na Francoskem, zlasti na severu v premogo-kopnih deželah Pas de Calais in Nord-Njihovo število je zlasti narastlo s priseljevanjem iz bližnje Nemčije, kjer so sedaj slabi zaslužki in splošno poman-kanje. V Franciji pa so zaslužki razmeroma dobri. V Franciji zasluži delavec poprečno dvakrat toliko kakor v Italiji-Slovenskih mdokopov je zlasti mnogo v okolici mest Lens in Lievin. Za letošnjo Velikonoč' so imeli v Lens-« prvikrat skupno božjo službo s slovenskim petjem. Dne 4. maja so imeli vdrugič skupno sv. mašo in jih je veliko pristopilo k sv. obhajilu. Dno 18-maja pa so že ustanovili prvo slovensko katoliško delavsko društvo sv. Barbare.
PODLISTEK
Planinska gora.
Na italij ansko-j ugoslo venski meji, na visoki ravnici, med dvema vrhoma — med »Petričevim hribom« in »Grmado«, samuje cerkev Marije Device »Pribežališča grešnikov«, Ljudstvo imenuje ta kraj »Planinska gora«; slavni zgodopisec Valvazor, imenuje v svoji knjigi »Ehre des Herzog-thums Krain« (Slava vojvodine Kranjske) Planinsko goro »Schiugerle«. Zakaj, tega ne povš.
Cerkev na Planinski gori je morala biti zidana pred kakimi 300 leti in sicer po naročilu cirkniškega župnika Čimerman-a. Zidali so jo na čast Matere Božje, ki je pribežališče grešnikov. Leta 1847. je tedanji planinski župnik Matija Schmid — pozneje dekan v Istri — z velikim trudom dal napraviti kolovozno pot na goro. V skalo vsekana podoba sv. Matija apostola, bo še poznejšim rodovom pričala o delu tega župnika.
Nad cerkvenimi vratmi je zapisana letnica 1633 in v polkrogu so vdolbene latinske besede: »Sub tuum praesidium confugimus, sancta Dei Genitrix Ma-
ria i — Ne despicias deprecationes nostras in necessitatibus nostris« — »Pod tvojo pomoč pribežimo, svetn Božja porodnica Marija ! — Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah«. Cerkev ima primeren zvonik, v katerem je prostor za tri zvonove, ter troje oltarjev; veliki oltar je bil prenovljen 1. 1873.
S	Planinske gore odipira se pobožnemu romarju prelep razgled in sicei-proti severu v svobodno Jugoslavijo, na Cirkniško jezero in daleč tja proti Ložkim goram; proti jugu pa sem po Pivki in po Krasu.
Pobožni verniki, zlasti Primorci in Notranjci, imajo do Marije Device na Planinski gori veliko zaupanje. tib vsaki stiski iščejo pri Njej pomoči in ne zastonj. Večji shodi so na veliki in mali Šmaren; največji pa na praznik Imena Marijinega. Tudi na velikonočni in binkoštni pondeljek pride sem obilo ljudstva iz bližnjih in daljnih župnij. Ob priliki 25. letnice papeštva sv. očeta Pija IX. je privrelo na Planinsko goro čez šest tisoč ljudi.
Do letošnega leta spadala je »Planinska gora« pod eno uro oddaljeno župnijo Planina v Jugoslaviji. Vsled
novega rimskega odloka je pa letos prišla pod Studeno. Če prav je ločena od Jugoslavje, vendar ljudstvo iz onih krajev tudi sedaj rado zahaja k Mariji na Planinsko goro. Marija pa kot vrhovna Kraljica vabi in sprejema vse; vsem deli pomoč za večni in časni blagor.	(P. Š.)
Iz zgodovine Premo.
Slavni Valvazor (1689.) piše o Premu sledeče :
Devet milj od Ljubljano se na Pivki dviga trg in grad Prem na vrhu strmega hriba. Ob vznožju teče voda Beka, ki se pri Škocjanu na Krasu skrije v zemljo, a se zopet prikaže pri Sv. Ivanu (poleg Devina) pod slavnim imenom Timav.
Grad ima močno in debelo ozidje in se je v davnih časih zelo izkazal. V notranjosti pa je zidan na starinski način ter ima kapelo sezidano 1615. na čast sv. Marjete.
Tik pred gradom leži trg, ki pa je majhen in ima samo nekaj hiš.
Graščinsko ozemlje pa sega naokrog in je prava gospoščina.
Graščina je bila zdavna last deželne gosposke, kateri »o plačevali gotovo
daleč
davščino. Šele kasneje so oddali graščino gospodu Bavnahu proti gotovi svoti denarja. Že leta 1313. je bil gospodar graSčine neki E. Bavnah.
Konečno je vsled neke poroke pri' ipadla graščina grofu Porzia (izgovori Porcija).
Nad vratmi v grad se vidi grb, ki kaže da je nekoč pripadal grad družin1 Hallem.
Poleti je bivanje v gradu jako o0' prijetno, tako s« bliska in grmi.
Ko sem pred 11. leti (torej leta 1658-) prenočil v gradu, je nastal ponot1 vihar. Grmelo je, kakor da bi kdo n0' prenehoma iz kanona streljal. V tej no C je zapustil grom nad 40 spominov. Me drugim je jezik plamena švignil sko* okno moje sobe (jaz spim vedno 0 odprtem oknu). To sem sam videl, P® tudi to, kako jo plamen izginil sko& drugo okno, ki je bilo tudi odprto.
Roparji v Košani. Leopold Podlog®* piše, da so leta 1670. obiskali rop&rj cerkev sv. Trojice v Čepnem. Komaj B° roparji šiloma vrgli iz tečajev cerkven® vrata, je zažarela v cerkvi nenavado® svetloba. Te so so tako prestrašili, “ so se urnih krač pobrali tja, odko e so bili prišli.
lino immm brine.
Način, kako se dosedaj pripravlja krma za živino, ni racijonalen, kajti Pri ugodnem vremenu znaša izguba hranilnih snovi do 25 odstot., ki se pri slabem vremenu stopnjuje lahko do 50 odstot. Ta škoda se da preprečiti potom konserviranja zelene krme v napravi, ki se imenuje »silos« in* ki ohrani krmo v sočnem stanju, pri katerem ostanejo ohranjene vse hranilne sestavine. Ker je treba pri vskladišče-nju zelene knme zabraniti pristop sraka, mora biti tak silos hermetično zaprt, tako da ne začne krma gniti in se razkrajati.
V	Ameriki, kjer se ta sistem radi pomanjkanja delavcev že delj časa "vporablja, postavljajo silose v obliki stolpov, ki dosežejo višino 15 m in ■vsebino do 250 kub. m. V Švici so v ^abi majhni silosi, ki so priblišno 5 m, visoki in imajo premer približno 5 m. Oblike so po navadi okrogle, tako da se doseže boljša polnitev krme.
Prednosti
te naprave so sledeče: Košnja trave je neodvisna od vreimena, kajti trava se lahko vskladišči tudi v mokrem stanju. Poleg tega odpade vsako sušenje. 'Tudi zavzema ta konservirana krma veliko manj prostora, kakor posušena.
V	silosu je mogoče spraviti tudi zelo kasno košnjo, ker je seveda ni treba sušiti. S pridom se uporabljajo lahko tudi druge sočnate rastline, ki se sicer ne dajo uporabiti kot krma v zelenem stanju, kakor krompirjevica, koruznika, trtno listje itd. Tako pripravljena krma je zelo zdrava in ugodno vpliva na mlečnost krav.
Konserviranje krme.
Neobhodno je potrebno, da se r)r • preči v silosu dihanje rastlin, vsled . -česar bi se začele razkrajati in bi nastala na ta način izguba hranilnih ■snovi. Vsled tega je treba rastline najprej zadušiti, kar se doseže najbolj ■enostavno potom visoke toplote v silosu in ki mora znašati 50—60 stop. To se doseže na ta način, da se zmečejo najprvo rastline na rahlo v silos, tako ■da lahko prihaja zraven zrak, vsled česar se rastline kakor se pravi vnamejo, tako da doseže toplota kmalu približno 55 stop. Nato se mora silos pokriti s pokrovom, ki natančno zapira in se postavi na pokrov stiskalnica, ki stisne vso vsebino. Pod tem pritiskom ostane konzervirana krma leto in dan neizpremenjena.
Silosi se lahko postavijo v že obstoječa poslopja ali pa se naslonijo k steni od zunaj. Lahko pa tudi stojijo prosto, seveda blizu hleva. Krma se jemlje na ta način, da se pokrov odpre in krma izmetuje z vilami.
Konservirana krma je sladkega okusa, rujavkasta in se vporablja kot nadomestek za umetna krmila. Živina vživa tako pripravljeno krmilo zelo rada. Tak preprosto narejeni silos imajo pri Kmetijski šoli na Grmu na Dolenjskem.
cev bivše Avstrije, ki morajo lakote umirati; in tega so krive ravno mednarodne mirovne pogodbe, ki so zavarovale koristi bankirjev in izdale malega človeka. Krive so tudi posamezne države, ki plačujejo pokojnine v papirnati valuti, čeprav so ljudje v svojih službenih letih plačevali v pokojninski sklad zlato vrednost.
Vsi umirovljenci bivše Avstrije bi se morali pritožiti pri Društvu Narodov, da se storjena krivica popravi. To bi ne bila nobena milost od strani novih držav, ampak bi te države le storile svojo pravno in človečansko dolžnost: kdor prevzame deželo, prevzame ne samo njene dohodke, ampak tudi njena bremena in dolžnosti.
(C. M.)
Svilorcja napreduje. Na goriškem trgu je bilo letos prodanih 208 kvinta-lov svilodov za 496.235 lir. Srednja cena za kg. je bila L. 23.
Našim citate! jem priporočamo, da kupujejo pri onih tvrdkah, ki oglašajo v «Malem listu». S tem napravijo tudi listu uslugo. Kadar greste kupovat, sklicujte se na oglas v «Malem listu».
Kaj dela Drnšlvo Narodov?
Prejeli smo od umirovljenca bivše Avstrije :
Društvo narodov ima za glavno na-iogo, pripravljati klientelo (odjemalce^ svetovnim bankam. Zveza je glavni urad finančnih megetarjev, ki služijo *niljone pri svojem poslu in še svojim “■državam požirajo velike denarje za Plače in vožnje. Tisti, ki ponujajo denar, ponujajo tudi blago in prirejajo vzorčne razstave po raznih deželah. Za take reči služi Društvo Narodov, ne pa, kakor »Edinost« pričakuje, da bode branilo pravice narodnih manjšin, ge manj pa pravice umirovljen-
Za enotno fronto
naših gospodarskih organizacij.
(Dopis iz Gorice).
V	četrtek se je vršil v Gorici občni zbor goriške Zadružne zveze. Po dokončanem občnem zboru se je oglasil k besedi predsednik tržaške Zadružne zveze dr. Josip Agneletto, ki je občni zbor pozdravil ter govoril o potrebi e-notnega delovanja vseh naših gospodarskih organizacij sploh in obeh Zadružnih zvez še posebe. Dr. Agneletto je zlasti priporočal spojitev obeh gospodarskih listov v enega. (Čitatelji se še spominjajo, kako nas je dnevnik napadel, ko smo trdili da je en gospodarski list dovolj in da je drugi list nepotreben. Edinost je tačas skušala dokazati, da je bil drugi gospodarski list potreben). Goričane je silno [razveselilo, da so v Trstu samem prišli do spoznanja, da sta dve glasili odveč.
Dr. Agneletto je nadalje priporočal skupno nastopanje obeh zvez, zlasti sedaj po dokončani izmenjavi denarja.
H koncu je dr. Agneletto šel dalje. Ni sicer tega izrecno povedal, a vsi navzoči so čutili, da je namigoval na združitev obeh Zadružnih zvez. Pisec teh vrstic je bil že 1. 1921. načeloma proti ustanovitvi tržaške Zadružne zveze in tudi ko je bila že ustanovljena, je še vedno vstrajal pri svoji zahtevi. Takrat pa se je bil g. dr. Wilfan izrazil proti strnitvi obeh zvez, češ da to tirja-jo že formacije strank. Veseli nas, da je prišla iz Trsta reakcija] proti nesocialnemu pojmovanju zadružništva od strani vodilnih oseb.
Govor g. dr. Agneletta je napravil na zborovalce kar najboljši vtis, kar je pričalo viharno ploskanje in obče zadovoljstvo. Sploh so zborovalci občutili velikansko razliko med dr.jem Agnelet-tom ter dr. Wilfanom. Culi so se glasovi: S takim človekom bi se dalo skupno orati Ako bi v Trstu- stopil v ospredje dr. Agneletto, bi bila enotna gospodarska in kulturna fronta kmalu vzpostavljena.
■T
Za davkoplačevalce. Do dne 31. julija ima vsakdo čas, da vloži novo napoved za davek od premičnega premoženja in za davek od zemljiškega dohodka. Kdor tedaj želi, da se mu ti davki znižajo za prihodnje leto, mora pravočasno vložiti novo napoved. Vloga se odda pri županstvu.
Cene živil v Trstu na debelo. Češnie 240-250 q. (100 kg.), hruške 130-250, breskve 100-700, grozdje 550, paradižniki 30-40, limone 100 kosov 3.85-7.40, čebula 30-60, kumare 20-40, zelje 70-80, solata 30-70, fižolovo §troč j e 50-160, krompir 45-65.
Naznanitev vinskega pridelka. Tisti vinogradniki v okolici Trsta, ki imajo vinograde znotraj užitninske črte, morajo prijaviti, koliko pridelka se letos obeta. Za to prijavo so posebne tiskovine. Oglasiti se je v glavnem užitnin-skem uradu (via Madpnna d,el Mare 13).
Po čem je lira?
Dne 18. julija si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 27.20 L. la 100 č. kron — 68.35 L. ssa 100 avstr, kron — 3'30 st. za 1 dolar — 22.95 L. za 1 funt — 101.— L. za 100 fr. frankov 120.— L.
Delavski in kmečki odpor.
Odkar so fašisti v Trbovljah priredili znani pohod proti delavcem ter za plotom umorili nesrečnega rudarja Fakina, so vsi kmetje iz okolice ter rudarji v mestu sklenili bojkot vsem trgovcem in gostilničarjem, ki držijo s fašisti ali so ž njimi prijazni. Šest tvrdk je pri tem strahovito prizadetih. Gospodarji se obračajo do oblastva, naj jim pomaga streti odpor delavcev in kmetov.
Veseli vojaki.
Mi smo vojaki alpini, ki služimo v Tolmini pri devetem peškolki, kjer smo sami dolgi.
Perilo peremo pri Soči, v čisti vodi tam deroči.
Po trgu se sprehajamo, da dolgčas si preganjamo; čez dan pa «koršo» delamo, da pašto v sebi pretresamo; in vmes tenente katero reče, kako se najbolje teče.
Pozdravljamo vse domače ! Kastelic Fran iz Narina, Medved Fran z Male Pristave, Volk Anton s Suhorja, Prelc Anton iz Kala pri Št. Petru, Škopin Ivan od Trsta, Kaluža Ivan. Morel Ivan iz Narina.
Omladina.
Naprošeni objavljamo:	«Občni zbor
se vrši v nedeljo 20. t.. m. ob 9'A zjutraj. Gani se vpisujejo danes v petek od 173^ do 19 ure na sedežu Corso Garibaldi 31, I. levo. Obenem prosimo tiste, ki imajo knjige po skrinjah, da bi jih nam darovali. Sprejemajo se vsak pon-deljek, sredo in petek od 5 V* do 7 zvečer v gori označenih prostorih.«
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraigher
specialist za bolezni v ustih In na zabil
sprejema za vsa zobozdravniška in »botibnifta opravili
i Gorki, na Travnika 20 (PiazzadellaVittaiU
od 9«12 In od 3>5.
■■■■■■■■■■■■■■■•■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•o«
Zobazdravnlskl ambnlatorll
Zobotehnlk
H. Godina
Via Genova it. 13 prvo nad.
TRST
od 9-1. od 3-7
—	ob nedeljah od 10-12 —
NAČRTE IN PRORAČUNE ZA NA-VADNE in ŽELEZO-BETONSKE STAVBE IZVRŠI STAVBNI TEHNIK PO NIZKI CENI. ISTI PREVZAME TUDI VODSTVO ALI NADZOROVANJE GRAJENJA. — PONUDBE JE POSLATI POD «TEHNIK» NA UREDNIŠTVO «MALEGA LISTA«.
NAZNANILO
podpisana naznanjata slav. občestvu, da sta ODPRLA DNE 12. t. m. v GORICI, via GARIBALDI ši. 20 (pr®J v. Teatri) I. nadstropje
pravno pisarno
v administrativnih, nespornih, izvršilnih zadevah in onih tiecčih se vojnih škod in posredovanja dobave posojiL
Vinko Čuk,
bivii ravnatelj zemlj. knjige v Gorici
Anton Trampuž,
bivii sodni oiicijai pri okrožni sodniji.
A. DELLA SAVIA & Co.
Trst. Via Ghega 3, telefon 10-37 edini razprodajalec vina
OPOLLO
pristnega domačega pridelka z otoka
LAST0V0, DALMACIJA
Dostavlja se brezplačno na dom v sodčkih in pletenkah.
•,!	-,IT'
Za preprodajalce znižane ceno.
.-rriTt nflo-ifot
•rt*	rf	*—>	Y
Je najboljša zaloga z dobrini blagom.
Trst, via Capt»in 5 pr*i Sv. Jakobu
podružnica via JJdine S.
Cevtjarnlca
Kal nam z dežele pišejo
Sv. ANTON pri Kopra.
Pri nas imamo res nekoliko stricev, ki se bavijo z «Novicami» in jim kak drugi list ni povolji, ne vem zakaj. V Novicah od 26. junija pa smo aitali dopis, ki pravi, da se -v naši vasi bere 80 izvodov «Novic» in da hodijo od rok do •gok; pa če bi jih bilo toliko, bi prišli 4 na družino in ne bi bilo treba, da gredo iz rok v roke. Tisti dopisnik tudi hoče dopovedati, da je samo njegova stranka za narodnost, drugi pa da so vsi za tujce; menda ga peče, ker ni šlo pri volitvah tako, kakor je on pričakoval. Pa kdo je tega kriv? Ali naj ljudstvo živi od zraka, ne pa od kruha? Ali naj se zmerom zadovoljuje z lepimi obljubami? Saj smo videli, kako gre gospoda na roke ubogemu kmetu; videli smo zdaj, ko je propadla Kmetijska Zadruga in moramo plačevati. Če ljudje niso volili za narodno stranko, je bila kriva tržaška gospoda sama.
SLAVINA.
Tu v našo Vas prihaja redno Mali list; z veseljem ga čitamo, ker piše preprosto. Kapitalistom ni priljubljen in vaškim magnatom tudi ne; marsičesa, kar vemo danes, ne bi vedeli, če bi tega lista ne bilo.
6	t. m. je priredilo prostovoljno gasilno društvo veselico na prostem; to je običajna vsakoletna prireditev; udeležba je bila velika; čisti dobiček je namenjen za zidanje gasilskega doma. Po naših vaseh se klatijo neki uzmoviči. V Selcah so vdrli v vežo nočnega čuvaja Beleta; ker so bili le v veži, so dobili samo nekaj zabele in . lonec mleka ter par novih čevljev; mleko so šli lizat pod klanieo vaške cerkve. To je že drugi slučaj v tem letu.
V	nedeljo je bila sv. Marjeta, zato je bila druga sv. maša v Kočah. Več kot 20 otrok, med njimi tudi šolski otroci, so sedeli zunaj pri zidu; govorili*so in se smejali tako grdo, da se mora pošten človek zgražati; stariši ali tako malo skrbite za lastne otroke ? Pred gostilnami odraščeni balincajo; nič zato, če se malo zabavajo, ali odrasli ne bi smeli tega trpeti, da se mladi otroci potikajo okolu krogljišč in se tam učijo preklinjati. Stariši, učite in dajajte lepe zglede svojim otrokom, če hočete da Vas bodo oni spoštovali. Od lesnike pade lesnika. Eden ki to opazuje.
TOMAJ.	%
Nag šindako je nekaj časa sem nekam klavem in pobit. In kako tudi ne? Iz Sežane je odšel njegov prijatelj in zaščitnik, slabo prosluli podprefekt Avian, ateju Musolinu tudi ne gre v zadnjih časih prav dobro; naš šindako Fakuč pa je vanj zaljubljen. Sedaj pravijo, da gre tudi dutovski snop vsaksebi; in v tem snopu ima naš Fakuč eno poglavitnih besed. In vrhu vsega tega pravijo, da ga hudo peče vest, ker je po njegovem in njega brata prizadevanju šolsko oblastvo lansko leto za-, prlo trirazredno dekliško šolo v tukajšnjem samostanu. Šjor šindaco Fakuč (sicer Josip Grbec, zaupnik in dopisnik «Edinosti») sedaj uvideva, tako trdijo, da so se dekleta pač bolje učila v samostanski šoli nego sedaj; in povrhu so šolske sestre brezplačno pou-ievale. Pravijo tudi, da si prizadeva, da bi se nam šola povrnila, a vsi mu tega ne verujejo, ker vemo pač vsi, da Fakuč eno misli, drago govori, tretje stori
Obemarodnjak in šindako se je proslavil že leta 1021. Takrat vlada še ni aganjala županov kakor danes in je vladala svoboda. Tedaj se je vršila’ aneksijska ^slavnost v Akvi-leji. Naš šindako se je oblekel v jrno, v desno je vzel palčko in smuknil je v Oglej. Tam je pokazal svojo barvo. Doma pa se je hlinil velikega narodnja-Isa, kar pa seveda ni bil. In potem je
šlo zmiraj navzdol, dokler se ni popolnoma prelevil v obersnoparja.
Pri nas pravijo, da po pijani nedelji pride pondeljkov maček. In ta bo velik.
CEROVO.
Dn,e 22. junija je prišel k nam birmo-vat prezvišeni goriški nadškof. Bil je slovesno sprejet. Ob slavoloku so ga pozdravili župan s podžupani in starešinami, učiteljstvo in šolska mladina.
V	imenu šolske mladine ga je pozdravila mala deklica in mu podala šopek cvetlic. Prezvišeni je s primernimi besedami odgovoril na pozdrav in podaril deklici lep spomin. V cerkvi nam je 1 po govoril o življenju prvih kristjanov. K sv. birmi je prišlo mnogo otrok iz Števerjana, Kojskega, Vipolž, Kozane itd. Naš pevski zbor pod vodstvom g. Makuca se je kaj vrlo izkazal. Naši mali se bodo še dolgo spominjali tega slovesnega dne.
Z RIŽANE.
118 lir me stane ena motika. Poslušajte kako: vpisal sem se v Kmetijsko zadrugo ter plačal delež in pristopnino 21 lir. Kuipil sem pri zadrugi eno samo motiko za 16 lir. Sedaj me tirjajo 72 lir za zgubo pri motiki in še tri lire za opomin. Ako hočem stopiti k njim na »glihengo«, me stane vožnja po železnici 6.80 L, ker mi groze s tožbo, ako se ne oglasim v kratkem pri njih. Draga motika taka !
Kaj je ljubezen do bližnjega.
Pred ki’atkim je umrl junak mučeni-štva, kapucin pater Danijel v Tukun-dubi v Braziliji. Njegovo življenja je bilo junaško, zato mu posvetimo tu nekaj vrstic. P. Danijel je nad 25 let deloval v braziljskih misijonih. L. 1908. je med gobavci nalezel to strašno bolezen tudi sam in ji sedaj podlegel. To vam je ena najbolj strašnih bolezni. Človek gnije. Ud za udom odpada; prsti odletajo, kakor pepel od prižgane cigarete. Zadnjih 10 let je žival popolnoma ločeno od drugih ljudi, celo od lastnih sobratov, posvečujoč se popolnoma strežbi gobavcev v tokundubskem lazaretu blizu Belema, kjer je tudi umrl. Ko se je prvie javila na njem bolezen, je bil star šele 37 let in njegovi predstojniki so ga nemudoma poslali v Italijo, da bi tam dobil vso pomoč, ki jo premore medicinska veda. Toda zdravniki so izjavili, da je vsaka pomoč izključena P. Danijel se je nato napotil nazaj v Brazilijo, na potu pa je obiskal Lurd. Tam je molil: «Gospod, ako hočeš, me moreš ozdraviti». Neki notranji glas mu je govoril:	«Nočem,
pojdi v miru ! Imel boš drugo milost in tvoja bolezen bo v večjo čast božjo in v največji blagor tvoje duše».
Od tega trenotka se je p. Danijel odrekel vsaki želji po ozdravljenju in se posvetil junaški službi za bližnjega. Predstojniki so ga hoteli poslati z zavod za gobavce v Pemambucu, kjer je razvito cvetoče duhovno življenje, kar bi bilo nesrečniku gotovo v veliko olajšavo. Toda p. Danijel je vedel za drugo go-bavsko naselbino v Tocundubi, kjer so bile duše še bolj bolne nego telesa, kjer je bila razpasena skrajna nenravnost. Tu je hotel p. Danijel delati in umreti. Njegovi predstojniki so na njegovo željo pristali in ga poslali med gobavce v Tucundubi kot kapelana. Gobavci so ga sprejeli naravnost sovražno. Celo umirajoči so odbijali vsako versko pomoč. Le tod in tam se je dobil kak go-bavep, ki je še ohranil nekaj dobrega v srcu ter je duhovniku skrivaj naznanjal umirajoče, katerim bi se mogel približati. V takih razmerah je delal p. Danijel osem mesecev. Na sv. noč 1914. je bilo prvič videti nekaj gobavcev pri polnočnici. S tem je bil led prebit. Plameneča patrova ljubezen, njegova neomajna krotkoat in dobrota so polagoma omečile tudi najtrša srca
in prejšnje bivališče prokletih se je iz-premenilo v miren in svet krščanski dom. Telesa so razpadala, a duše so se razcvetale. To je bila tolažba p. Danijela. Vse, kar je bilo živega okoli njega, v vseh sedemdesetih celicah lazareta je videl samo strašno razdejana človeška telesa.
Njegovo lastno telo je živo razpadalo:	ušesa	ognjeno rdeča, nos razje-
den, oči gnojne; na rokah je imel le se zadnje člene palcev in oba kazalca; ostalo telo je bilo, izvzemši prste nal nogah, ena sama strašna gnojna rana. Izmed čutov mu je ostal le še sluh. Trpel je strašne bolečine. Kljub temu je bil vedno vesel, vedno potrpežljiv, vedno je hvalil Boga, da ga je oblagodaril s tako boleznijo. Dne 25. marca t. 1. je praznoval svojo mašniško 25 letnico, ob kateri priliki mu je poslal Pij XI. ljubeznivo pismo. Kajti dokler je mogel slišati gorje okoli sebe, dokler je mogel dvigati roko v blagoslov, dokler mu 'je utripalo srce, da je mogel ljubiti svoje nesrečne brate v trpljenju, ni nehal izvrševati svojega duhovniškega poslanstva. Umrl je izčrpan do posleduje sile. Mučenik svetnik, junak ljubezni do bližnjega! Vse svetovno časopisje se klanja njegovemu spominu.
NAŠA POŠTA.
Č. F. Ce je v domači družini ali v žlaJhti kako nasprotje, ne kaže tega de-vati v časopise. Za časopis go le splošno zajemi ji ve stvari.
Delo. Kolikor nam znano komunistično «Delo» že dalj časa ne izhaja več.
I. Š. iz K. Sami pravite, da stvar nima važnosti.
Vol&jigrad. Je sicer zanimivo, toda preveč na kratko povedano. Oglasite se še kaj.
D=	J\. Grusovin
v Gorici: Piazza Vittoria
(Travnik) v hiši Paternolli 21
Specijalist za kožne in spolne boleznS ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop*
MALI OGLASI
PO NIZKI ceni proda 3.500 komadov starih žlebov (kop). — Mekinda 172. Postojna.
ČEVLJARSKA DELAVNICA ALOJZ COLJA V SEŽANI. Največja izbera vsakovrstnih čevljev in sandalov za moške, ženske in otroke, kakor tudi vojaških čevljev po Lir 25.—.
MEHANIČNA DELAVNICA NA OPČINAH ima v zalogi kolesa, šivalne stroje ter vse v to stroko spadajoče predmete po konkurenčnih cenah-— Uljudno se priporoča:	JOSIP
OSTROUŠKA.
VINO od 2 litrov dalje se proda po 2 liri liter. Pri večji množini znaten popust. — Milič Anton, Briščiki 10. — p. Prosek.
BABICA, autorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. — Slavec, via Giulia 29.
IIIMIB—II—IBII ■■1111—11 IMII I I— ■■ ■	   1-*'**'
PODPIRAJTE, NAROČAJTE «MALI LIST ! »
Stab. Tip. S. Spazzal, via Commerciale 8.
1 Zobotehnicni ambulatorij f
TRST, Via Settefontane St. 6, I nad.
H	B'
£ odprt vsak dan od 9.—13. in od 15.—19. Izvršujejo se hitro in točno f vsa dela	z	zlatom kakor	tudi zobnice	s kavčukom.
 ...
Slovencem 20°/o popusta. -	Delo	zajamčeno
  —-—
S EGIDIJ SCHIFFLIN, koncesijonirani zobotehnik. S ■ ■
^jHiiiiiiiiiiiiiiiiiRiiiiiiiiiHiiiiiiHuiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniMiiiiitiiiiiiiiiittttiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiit^.
Andrej Puril	§
Izvršuje	V,B Med,a **•6 |
Vsakovrstna stavbena dela. - - žeiezne | ograje in omrežja - Takojfnja izvršitev. § = Poprave	Štedilniki	vseh	vrst.	Izdeluje tudi
I spopoinitve	železne	rolettes.	I
^lliiiHHiiiiiuiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiittniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiF
PODRUŽNICA
»Ljubljanske kreditne banke“ v Gorici
Corso Verdi »Trgovski Dom“
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. CENTRALA: LJUBLJANA
Delniška glavnica: Din 50.000.000.
Rezerva: Din 10.000.000.
PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj Kranj, Metkovič, Celje, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjižice po 4y20/o. Na daljšo odpoved vezane vloge po dogovoru.
— Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle
—	najkulantneje.