Listek,
189
V Velikih Laščah se je osnoval odbor, ki misli s pomočjo »Slovenskega pisateljskega podpornega društva« letos meseca avgusta v Spodnjih Re"tijah pokojnemu Levstiku postaviti mal spomenik Ker je rojstvena hiša pesnikova lesena, da ni možno vzidati na nji spominske plošče, kani odbor pri Rčtijah poleg okrajne ceste, držeče iz Velikih Lašč v Ribnico, na primernem mestu, le nekoliko korakov od Levstikove roj-stvene hiše, postaviti kamenito piramido pesniku v spomin.
Osebne vesti. Nj. V. presvetli cesar je gospoda c. kr. profesorja Jožefa Mama v Ljubljani, predsednika »Matice Slovenske«, imenoval za častnega kanonika. G. profesor je o tej priliki prejel mnogo čestitek iz vseh pokrajin slovenskih in dne 10. februvarija se mu je poklonil tudi »Matičin« odbor po zastopnikih svojih ter izrazil svoje veselje, da je odlikovan vrl duhovnik, vesten učitelj, izboren pisatelj in mnogozaslužen predsednik »Matice Slovenske«. — G. prof. Simon Rutar, ki je bil imenovan na mesto pokojnega prof. Raiča na ljubljansko realko, prišel je sredi februvarija v Ljubljano, kjer je pričel svoje službovanje.
»Matičin« odbor je imel dne" 20. februvarija daljšo sejo, v kateri je med drugimi stvarmi ukrenil, da »Matica« izda letos nastopne knjige: I. Letopis, urednik prof. dr. L. Požar; 2. Erjavčevi zbrani spisi, II. del, urednik Fr. Leveč; 3. -»Dušeslovje«. I. del, spisal dr. Fr. Lampe. Dalje je odbor po daljšem razgovoru z večino glasov sklenil založiti tudi »Slovensko-laško slovnico«, katero je po odborovem naročilu spisal že pred več leti g. prof. Jožef Križman v Pazinu
Muzejsko društvo je priredilo dne" 19. januvarija t. 1. shod, pri katerem je gospod Deschmann razkazoval raznovrstne zanimive predmete, knjige in slike, darovane deželnemu muzeju. Najprej je predložil knjigo: »Reisen in Lvkien, Mib/as und Kibvratis. Wien, 1889,« katero sta izdala s podporo c. kr. naučnega ministerstva Evgen Petersen in Feliks pl. Luschan. Krasno opravljena knjiga prinaša grške in semitske starine, nad-pise in tipične podobe ondotnih prebivalcev. Splošno zanimanje gledalcev je vzbudila zbirka krasnih lesorezov iz dela »Die oesterreisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild«, katero je podaril zdaj že pokojni cesarjevič Rudolf deželnemu muzeju. Iz nje vidimo, kako lepo napreduje ksilografija v Avstriji, odkar se je za cesarjevičevo literarno in umetnostno podjetje ustanovil po načrtu g. Hechta nov lesopisni zavod v dunajski državni tiskarni. Med vsemi slikami so se navzočni društveniki najbolj čudili izbornemu delu našega rojaka in slikarja Jurija Subica »Zrmlje«. Slika, predstavljajoča deklico, ki melje z ročnim mlinom, bode priložena zvezku, ki bo opisaval ndrodno življenje štirskih Slovencev. Drugo zbirko »Vzorni obrazi Deffereggerjevi« je daroval muzeju g. Peter pl Radič. V drugem delu predavanja svojega je govoril g. kustos o pismih, katere je dopisoval baron Žiga Zois od 1808. do 1019. 1. baronu Jožefu Erbergu, odgojevatelju ce-sarjeviča Ferdinanda, poznejšega cesarja Ferdinanda I. na Dunaj. Deset pisem obsezajoča zbirka je bila sprva shranjena v dolskem arhivu, poslej jo je dobil po nakupu deželni muzej. V njih razpravlja slavni kranjski mecen raznovrstne prirodoznanske, gospodarske in zgodovinske stvari. V prvem listu piše o pticah in različnih ornitologijskih predmetih, v naslednjih o vrtnarstvu, gospodarstvu in utrdbi Golovca in Rožnika pred francosko in-vasijo leta 1809. Najbolj pa zanimajo pisma, tikajoča se slovenskega slovstva; kajti Žiga Zois ni bil samo prirodoznanec, ampak tudi izvrsten slavist. Za knjižnico svojo je nabiral slovanske starine, dragocene tiske, nenavadne knjige in rokopise; med poslednjimi je znamenit dnevnik (diarium) očetov jezuitov, v katerega so redovniki za svojega blizu dvestoletnega bivanja v Ljubljani od dne" do dne" zapisovali mestne dogodke. Ta za zgodovino ljubljanskega mesta važni rokopis je podaril Žiga Zois baronu Erbergu, sedaj ga hrani deželni muzej.   Posebno zaslugo pa ima Zois, da je znal poiskati, vzbujati talente.