»Zvclicar, hl jc limtm Gospod!" (Luka 2, 11.) Dne 10. avgusta 1. 70. po Eris.usu je ob zavzalju jarazalemskega mesta neki rimskl vojak kljub prepcvedi cesarja Tita vrgel gorečo bakljo v j.eruzalamski tempelj, ki Je v celoti postal plen plamenov. S tem se jo svetišče piavega Boga v starem svetn zrušilo v piah in pepel. Osem mesecev pre|, 9. decembra I. 69,, je največje svetiščo v glavnem mestn poganskega sveia, tempelj vrhovnega rimskega boga Jupitra na rimskem kapiiolju, poslalo žrlev požara, zanetcnega od rimske roke. Rimski zgodovinar Tacitus imenuje ta dogodek najžalos.nejši in najsramotnejši izmed vseh, kl so zadeli rimsko državo, odkar Je bil Rlm ustanovljen. Toda plameni ki so vzplamteli v Rimn ln Jeruzaleinu, so bill kakor jutranja zaija nove, prave vere, kl ]e zablestela na dufaovnem obzorjn č!svcštva ia kl se ji je moralo un.akn.ti judovsko versivo in pogansko malikovalstvo. Glasniki te vere so že nastopiH svoj pohod po grškem in rimskem kul.urnem svetu ter prodrll do njegovega siedišča, do Rirna. Oa, ki vlada svat in njetjovo usodo, Je odprl nov oddelsk v zgodovlni sveta. Ni to bil rimski cesai Angustus, ki je takrai vodil uscilo ogromne rimske države in kl si je domišljal, da fco zsčelo človeštvo z njlm novo šie.je časa, Začelo se jo rovo štetje, toda ne z Avgustovim rojsfvcm, marveč z rojstvcm Onega, ki ga je sam angel Gospodcv sporočil pastirjcra na betlehemskih poljanah: »Oznanjam vam veli-io vc_glje, kl bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v raesiu Davidovem Zveličar, ki |e Eristus Gospcd« 10. 11). Kristus Gospod je največja in najsveiejša osebnost zgodovlne. Premagal je svet tor ustanovil na njem kraljestvo, kl ne pozna ne zemljepisnih ne naiodnosinih n_ej. Kelika razlika med osvajanjem sve.a, ki ga je izvršilo betlehemsko Dete, tei med delom in uspehi vellklh csvaJalcev: od pe-zijskega kralja Eira do macedonskoga kralja Aleksandra Velikega in do fianccskega cesarja Neooleona Vellkega! Njihovi imperiji (dižavs) so že začoli razpadati, piedno so U vojskovodje in državniki zatisnili svoje oči, po smrti njihovl pa so vsi razpadli. Kristusovo kraljestvo pa se Je začelo po svetu širiti, ko je Cn kot človek zapustil zemljo. Dela ln imena onih ve.ikih osvajalcev je zabeležila zgodovina, ni pa danes nikogar, kl bi se za nje potegoval, boril in živel. Drugače pa Je z Zvellčaijem. On živi kot kralj v svojem kraljestvu, živi v duSah ljudi, živi kot gonllna siIa, ki giblje in ogreva morje zgodovinskega življenja. Njegovo kraljostvo )e bilo ustanovijeno na svetu s sredstvl, ki se Jim je poganstvo smejalo, v težki borbi si je osvojilo svet in v težki borbi je ostalo na sve.u ier razširja svoja niejc. Vzdižufejo ga tistc tajss duhovao sile, ki so zasonetka za tistega, ki tiima varo v Zveiičaija kot Sinu božjcga. Nj_t_Gv kiiž je prišel ua stolpe prestolniii in podeželskib csrkva, na grofcove umriih in na pozornico živIjenja, v svetišče krščacske diužiae in v tifao redovniško csllco, v krono vladarjev in v tresočo roko bolnih In umlrajočih. Njsgov duh, fcl je ohranjen v knjigali sv. pisiaa, ja zavlsdal svalu ler 59 človešivu ustvaril pravo, csrečujočo kuituro. Njegsva ijubezen picšin]a človeSka srca ter jih vnsma za ljubezen do bližnjega v tlojanjih in za človeka dostojne krcposti. Eroz njega bi bila zemlja žs davr.o postala pustinja, kfer bi zamrlo soe-alao življenje in dslovanje. Ktisius je središče sveta, On ja iemeijoi kanien vsake SGcialss zgrad?.e msd ljudrai in narodi. Brez tega terueljueca kamna ni nobene trajae človeka in čiovcšivo osrečajcčs zgrat.be. Kdor hoče zidaii farsz tega tomelja, ta zifia na pesek ier v Sloveško nessečo. Gorjo njemu, ki mu |e Zveličar me.to tsjneijni kaaian — kaciea spoiik;;, To |e brezbcžnei__u boljgsvizma. OdkiorUl je Zveličarja sveta tsr hočc graditi stečo naroda na čSoveka kot podlag3, in to na čloč-cka, ki je ssmo maieiija, samo tclo brez duše, brez večnosti. Brsz Sveličaija ni sreče, kjer se Oa izžane, tam se naseli gor.s. Naselilo aa te ž.e ziied ubcgim ruskim narcfiom ter bo i_ai?.sf!a n.cd njim kct morje goija, dokler ce bo nad njim strta nas_'iios. brezbožnlh boljšsviških (Luka 2,  vodlteljflv ter bo tudi v Rusiji se svobodno lazlegal glas  betle_ie__i-kega angela, oznau.aicčer-j vsliko vesslje Indi lUElien.u ljndstvn. Za s*ov62_sko ijudESvo js Zve_.ca_'_evo rojstvo velikc veselje. So tucli v p.ašem naiodu, v.b sicer med pieprsstim kmetskim in delavskim Ijur^stvom, marveč med takozvanim lazumništvoaa ljudj., ki menijo, da za nje Kristus Gospod ni Zveličsr. Ravno v času, ko se pripravijamo na proslavo praznlka Gospodovega rojstva, so se med ljutistvom širJle knjif-e, ki so namenjene prcd vsom delavstvu in cjegovi mladiai. Te knjige so prcšinjene s socialistično mise.nostjo, z msierializmom in fcrezbnžncstnim duiiom, ter so sirovo in umazana norčevanjo iz krščanskeg.a verstva, ki so ga zmorjli dozdaj samo boljševiki! Naše ljudstvo zavrača te knjige z 050r.eno.tfo. Eiistus Gospod je Zveličar za naš narcd! Njegov duh naj vlada nad nami, njegova ljubezen naj nss pcdžigal S tem sklepom ln s to obljubo se bo naše ljudstvo o božičnih praznikih zbiialo pred jaslicami božjega Deteta, pozdravljajoč ga z Ijudsko cerkveno pesmijo: »Bodi češčeno, Dete preblago, samo ljnbezeu do nas te rodi!«