OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI xxxn. — LETO xxm ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), SEPTEMBER 1,1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 172 ffOVl GROBOVI 'WEpmtiE pEKCie ° kratki bolezni je premini-p svojemu domu na 5604 j> Ave. Mrs. Josephine stara 57 let. Doma je ng ^ sela Pasjak, fara Jelša-Primorskem, kjer zapu-fj, Johano Afrič. V Ame. Jl ' bivala ,34 let in je bila društva sv. Josipa št. 99 Tlllf Q-i v v zapušča soproga An-Gtn ' hčeri Mrs. Josephine 4 Dorothy Strauss, Vnuke ^'^^tovich v San Francisco, gg •' ter več sorodnikov. Pogreb v soboto zjutraj iz Že 6502 brata Michael in Jo- ovega pogrebnega zavoda, Clair Ave. ANxuo Pre: NY RIBO ^oth, •Winil je po daljši bolezni ftov 1°"^ ^ibo, star 54 let. Sta-je na 1431 E. 49 St. Rg- Vatst ^ SGlu Lesnica na Hr-, «ein, odkoder je prišel v ^ ®fiko leta 1895. Bil je član št. 14 HBZ. lirie^ j zapušča soprogo Caro-% otroke: Eleanor, Be- Vfgj in Dolores. Pogreb se ^Gol zjutraj ob 9. uri ^ lubovega pogrebnega zayo-Og cerkev sv. Pavla Iii xiito Pokopališče Calvary. BOKAR Ceg je preminila Mrs. Fran-84 J rojena Cutnar, stara t:. §2 Stanovala je na 3614 Doma je bila iz vasi le^j fara Zagradec na Do-^ odkoder je prišla v o pred 60 leti. Bila je pi-^ newburske naselbine ter feu^j^^^^^Jiovitelji fare sv. Lov-Sv ®i^a je članica društva Sv", št. 25 KSKJ, društva tgo eanjega {elesa in tretjega Frančiška. Ha zapušča žalujočega si-®'^ka, vnuke in pravnuke. tHijjUl.®^^ John je bil pokopan Vrjj ^ ponedeljek. Pogreb se Dri zjutraj ob 10:30 2a ^'^olia-tovega pogrebnega Qjj v cerkev sv. Lovren-' uri in nato na pokopa-. CUvary. %eb pokojnega Frank Per-ob g ■ vrši v petek zjutraj iz Mary A. Svetkovega St., ^ '^^Sa zavoda, 478 E. 152 ^ ijj Cerkev Marije Vnebovze-via_ ^^0 na pokopališče sv. Pa- NOVE OBTOŽBE BELGRAJSKE BORBE PROTI SOVJETSKI ZVEZI Glasilo Komunistične stranke pravi, da Rusija želi spraviti Jugoslavijo v "neenakopraven in podrejen položaj" BEOGRAD, 1. sept.—Belgrajska "Borba" je danes obtožila Sovjetsko zvezo, da hoče vsiliti Jugoslaviji kontrolo, pod katero bi dežela bila postavljena v "neenakopraven in podrejen položaj." Obtožbe so bile objavljene v uredniškem članku glasila jugoslovanske Komunistične stranke. "Napredne slovo društva Ijene n SNPJ so vab ^Ocoj redno mesečno sejo ^ji R.. Navadnih prostorih. Po pogrebni zavod, da "Borba" je med ostalim omenila ekonomsko blokado proti Jugoslaviji, obmejne provokaci-je, pošiljanje vohunov in grožnje proti jugoslovanski vladi. Toda v članku ni bilo ničesar omenjeno v zvezi s senzacionalnimi vestmi v zapadnem tisku, da baje Sovjetska zveza zbira v bližini Jugoslavije motorizirane divizije. Jugoslovanski uradniki so celo ponovno zanikali takšne neutemeljene govorice. Vprašanje enakopravnosti socialističnih držav je po zagotovilu jugoslovanskih voditeljev eno od glavnih spornih vprašanj med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Jugoslovanska vlada je danes tudi zanikala govorice o koncentraciji čet v Macedoniji. * Izvoz v Jugoslavijo se je zelo zvišal WASHINGTON, 31. avg.— Trgovinski oddelek ameriške vlade je danes razkril, da se je v prvem četrtletju tekočega leta izvoz ameriškega blaga v Jugoslavijo zvišal za več kot dvakrat nad izvozom v zadnjem četrtletju preteklega leta. V prvih treh mesecih so bila odobrena izvozna dovoljenja za blago v vrednosti $9,538,000» icar pomeni za $1,500,000 več kot pa je bila vrednost vkupnega izvoza v Jugoslavijo v letu 1948. V poročilu Trgovinskega oddelka je jasno poudarjeno, da je Jugoslavija zvišala svoj uvoz iz Zedinjenih držav še pred sklepom, da se ji proda jeklamo in pred predlogom, da se ji odo-3ri posojilo. * Anglija in Amerika bosta pošiljali orožje? LONDON, 31. avg. — Diplo-matični uradniki menijo, da bosta Anglija in Amerika kmalu omilili restrikcije glede pošiljanja orožja v Jugoslavijo. Soglasno s tem poročilom se,bo o tem odločilo na sestanku med angleškim zunanjim ministrom Bevinom in ameriškim državnim tajnikom Achesonom. AMERIŠKI VETERANI POVABILI STALINA DES MOINES, la., 31. avg.— Ameriški veterani druge svetovne vojne so danes razkrili, da so na svojo letno konvencijo povabili kot govornika sovjetskega voditelja Stalina, toda do sedaj še niso prejeli nobenega odgovora. Na konvenciji, ki se bo začela v ponedeljek, bo govoril predsednik Truman. SOVJETSKI PREDLOG ZA NEODVISNOST INDONEZIJE LAKE SUCCESS, 31. avg, — Poseben odbor Združenih narodov je danes zavrgel Sovjetski predlog po kateremu bi Indonezija postala neodvisna republika. Zedinjene države, Anglija in Francija so se zoperstavlja-le sovjetskemu predlogu, ker pravijo, da bi kolonijalne sile same morale odločati, komu bodo dale neodvisnost. Sovjetski predlog p'a BO podpirale Kitajska, Indija in Egipt. članice podale skup. v pogrebni zavod, da ^ Zadnjo čast umrli čla-J ^ ®^erle. članice so pro-v petek po možnosti Njenega pogreba. so se podali ^®V in v obisk prijate- (Hedwig) Stare, ?■ 84^^ Gharles Stare 1223 njiju nečak Johnny ^^Uer' Mrs. Frances bo tamka; i®®^ dni, dočim se bosta C, ^ečak vrnila v krat-pot! MADŽARSKA IZGNALA POROČEVALCA TANJUGA BEOGRAD, 30. avg.—Madžarske oblasti so ukazale poročevalcu jugoslovanske časnikarske agencije "Tanjug," da mora v 48 urah zapustiti madžai-sko ozemlje. Za izgon niso oblasti podale nobenih razlogov. Agencija "Tanjug" dalje poroča, da je v Sofiji bil napaden šofer jugoslovanske ambasade. Pri napadu so sodelovali "izdajalci," kar pomeni Jugoslovani, ki obsojajo sedanje vodstvo Jugoslavije. V "Enakopravnosti" dobite ledno sveSe dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! Iz bolnišnice Iz Huron Rd. bolnišnice se je vrnila na svoj dom Mrs. Mary Kne iz 3176 Richmond Rd., ki je srečno prestala težko operacijo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila, cvetlice in kartice, ki jih je bila deležna. Sedaj jo prijateljice lahko obiščejo na domu; mi ji pa želimo skorajšnje popolno okrevanje! Še se lahko registrirate za volitve Clevelandčani, ki se niso predvčerajšnjem registrirali v določenih prostorih 33 vard, -se še vedno lahko registrirajo do 6. septembra v cuyahoskem Volilnem uradu v City Hallu. Gottwald napadel sovražnike dežele ZVOLEN, 30. avg.—Češkoslovaški ministrski predsednik Kle-ment Gottwald je danes v prisotnosti 150,000 Slovakov izjavil, da ne rimsko katoliška cerkev in ne kdo drugi ne bo stal na poti socialističnega razvoja Češkoslovaške. Gottwald je govoril ob priliki pete obletnice vstaje Slovakov proti Nemcem. Tej proslavi so prisostvovali mnogi ministri in visoki uradniki. ^"Mi se dobro zavedamo dejstva, da brez Sovjetske zveze ne bi izvojevali naše svobode, ne bi imeli ljudske republike in slovaško ljudstvo bi ne uživalo enakopravnosti," je rekel Gottwald. Slovaki, ki so zelo katoliški in so nedavno priredili nemire v zvezi s sporom med cerkveno hi-jerarhijo in državo, so mirno poslušali govor ministrskega predsednika. O samem sporu pa? je Gottwald med ostalim rekel: "Zadnje mesece smo bili očividci novih in bolj nevarnih poskusov, da se omaja osnove socializma. Po ukazu zunanjih im-perialistov so se ponovili napadi na vlado ljudske demokracije in socializma. Bilo je napadov proti uspehom ljudstva s strani cerkvene hijerarhije." Predsednik je izjavil, da napadi cerkvene hijerarhije ne izvirajo iz želje, da se zaščiti vero, ampak da se prepreči zmago delovnega ljudstva. "Mi lahko vsem jasno povemo: ne bomo nikoli dovolili komur koli, da bi omajal našo republiko. Kot v februarju preteklega leta, bo ljudstvo znalo obračunati z reakcijo. "Najboljši dokaz za to so rezultati pet-letnega načrta, ki je v juliju bil izvršen za 115 odstotkov, kakor tudi sijajna žetev kmetov." Po Gottwaldovem govoru so bile prirejene velike vojaške parade. Pri teh paradah so sodelovali tudi padobranci in delavska milicija. Nova številka Mr. Anton Pušnar sporoča, da je bila njegova hišna številka kot telefonska številka spremenjena, in sicer je novi naslov: 21950 Ivan Ave., tel. REd-wood 7011. Senat je odobril zakonsko predlogo, da se zviša minimalne plače na 75c MRS. ROOSEVELT NI BILA PROTI WALLACEU NEW YORK, 30. avg. — Mrs. Eleanor Roosevelt je danes zanikala izjavo James Farleya, češ, da je nasprotovala kandidaturi Henry A. Wallacea za podpredsednika v letu 1940 in namesto njega podpirala Jesse Jonesa. Farley je v svojih spominih omenil telefonski razgovor Mrs. Roosevelt z njenim soprogom, pok. predsednikom Roose-veltom. Soglasno s Farleyem je Mrs. Roosevelt v tem razgovoru rekla, da Wallace ne bo zadostoval, da pa bi Jones ojačil tiket. Mrs. Roosevelt je v svojem članku za revijo McCall's izjavila, da te trditve Farleya niso točne. Med ostalim je Mrs. Roosevelt v tem članku razkrila, da Roosevelt ni hotel sprejeti nominacije za tretji termin, pač pa da se je želel umakniti v pokoj. OBRAVNAVA PROTI MADŽARSKEMU MINISTRU BEOGRAD, 31. avg.—Iz Budimpešte poročajo, da se bo kmalu začela obravnava proti bivšemu madžarskem^ zunanjemu ministru Lazlo Rajku, ki je bil eden od vodilnih madžarskih komunistov. Rajk se bo zagovarjal radi trockizma, fašizma, vohunstva in drugih proti-državnih aktivnosti. AMERIKA NI BILA ZA RAZKOSANJE ITALIJE WASHINGTON, 31. avg.— Neki predstavnik Državnega oddelka je danes zanikal sovjetske trditve, da so ameriški predstavniki predlagali, da se razkosa Italijo. Zanikanje je v zvezi z zadnjo sovjetsko noto Jugoslaviji, odnosno s stavkom, ki pravi, da je en del ameriških politikov zagovarjal, da se Sicilijo loči od Italije, da pa se je sovjetska vlada temu zoperstavljala in je branila integriteto Italije. AMERIŠKI AVTOMOBILI ZA SLOVENIJO i Slika nam predstavlja dva avtovoza tipa Willys-Overland, slikana pred poslopjem tvrdke v Toledu, Ohio. Kupil jo je Slovenski ameriški narodni svet, kot je razvidno iz napisa na vsakem avtu, enega za glavni odbor Rdečega križa Slovenije na I'acun sklada za zdravila, drugega pa za otroško kliniko v Ljubljani na račun sklada za otroško bolnišnico. Odpeljana sta bila v Jugoslavijo meseca avgusta t.l. na ladji S.S. Gorica. ,,SANS WASHINGTON, 31. avg.—Senat je danes odobril zakonsko predlogo, po kateri bi bile zvišane minimalne mezde od 40 centov na 75 centov na uro. Zakonska predloga bo sedaj poslana skupnemu odboru senata! in poslanske zbornice, nato pa predsedniku v podpis. Poslanska zbornica je že pred dvema tednoma odobrila predlogo. Vsi poskusi v senatu, da bi se predlagane minimalne plače od 75 centov znižalo, so propadli. Demokratski senator Ellender je na primer predložil popravek, po kateremu bi se odobrilo minimalne mezde od 65 centov, s tem, da bi se lahko v bodočnosti tudi to spremenilo z ozirom na zvišano ali pa znižano draginjo. Čeprav izgleda kot da je odobritev predloge zmaga za Trumana, vseeno sama predloga še zdaleč ni ono, kar je Truman obljubil v svoji volilni kampanji, demokratska stranka pa v svoji platformi. Predloga namreč ne krije velik del ameriškega delavstva, čeprav je Truman obljubil, da bo to ena njegovih najvažnejših zahtev. Demokratski senator Magnus-son je predlagal, da se minimalne mezde odobri tudi za trgovinske pomorščake, toda predlog je bil zavržen. Zakonska predloga o minimalnih mezdah je bila odobrena brez posebno trpkih debat. Senatorji so si takoj zatem od-glasovali enotedenske počitnice za Delavski dan. Robeson pravi, da bodo progresivci šli v "ofenzivo" NEW YORK, 30. avg. — Svetovno znani zamorski pevec Paul Robeson, kateremu je zadnjo soboto nahujskana drhal preprečila koncert na odprtem, je danes izjavil, da nasilje v Peekskillu pomeni, da "bomo odslej šli v ofenzivo." Shod, na katerem je Robeson govoril in pel, je bil sklican v znak protesta proti nasilju Ameriške legije, ki je napadla pro-gresivce. "Želim opozoriti legijo, da sem bil v Memphisu, Tenn., in v Floridi in da bpm zopet prišel v Peekskville," je rekel Robeson. Shoda se je udeležilo nad 2,000 progresivcev, toda poleg teh je zunaj bilo še kakšnih 1,000 oseb, ki niso dobile mesta v dvorani. "Mi bomo imeli naše shode in koncerte po celi Ameriki. Najboljši način, da dobimo policijsko zaščito je, da jasno povemo, da se bomo zaščitili sami. Nocoj imajo naš prvi odgovor. Nocoj tu ne vidimo nobenega legionar-ca," je vzkliknil Robeson. Robeson je posebno trpko na-padan radi svojih simpatij za Sovjetsko zvezo. Nedavno se je vrnil s koncertne ture po Sovjetski zvezi in drugih vzhodno-ev-ropskih držav. Javno je izjavil, da smatra Sovjetsko zvezo za "svojo drugo domovino." Protestni shod proti nasilju legionarjev bo v četrtek priredil tudi new-yorški Council of the arts, sciences and professions Naročajte, širite "Enakopravnost!" in čitajte Krehmarek lahko kandidira, pravi Odbor za volitve Poskusi, da se komunističnemu voditelju prepreči kandidaturo za Šolski odbor, so propadli Odbor za volitve je včeraj naznanil, da tajnik Komunistične stranke za Cuyahoga okrožje Anthony Krehmarek ni kršil nobenih volilnih zakonov, ker ni predložil izjave, da je po prepričanju komunist. Vsled tega je ocibor sklenil, da se Krchmarku mora dovoliti, da v novembru kandidira za šolski odbor. Odbor se je glede te zadeve posvetoval z okrožnim državnim pomožnim tožilcem Sau-lom S. Danaceauom, ko je državni tajnik Charles F. Sweeney zahteval, da se Krchmarku prepreči kandidaturo. ' Danaceau je izrazil svoje mnenje, da volilni zakon ne prizadeva Krchmarka kot posameznika, pf^, pi\ se nanažia le na "stranke in skupine, ki skušajo strmoglaviti vlado." Sweeney s tem odlokom ni bil zadovoljen. Izjavil je, da je s tehničnega stališča odlok sicer pravilen, da pa kljub temu vztraja, da bi volilni odbor moral črtati Krchmarka z glasovnice, ker da je podpise na svojih peticijah dobil v mnogih slučajih potom napačnega predstavljanja. Krehmarek je dobil na peticijah čez 5,500 podpisov. Imena podpisnikov je objavljal Cleveland News z očitnim namenom, da strahuje podpisnike. Toda od teh jih je le kakšnih 50 podalo izjavo, da, so bili napačno obveščeni glede Krchmarka, od-nostno, da n^o vedeli, da je komunist. Hotelo se mu je preprečiti kandidaturo tudi s razveljavljanjem podpisov na peticijah, toda tudi ta poskus je propadel. Krehmarek se je včeraj osebno zglasil v volilnem uradu. Z njim sta bila njegoy odvetnik in urednik clevelandskega "I)aily Workerja" Elmer Faul-haber, ki je v šali rekel poročevalcem; "Krehmarek je nevaren mož." Ne Krehmarek in ne Faulha-ber nista hotela podati nobenih izjav poročevalcem N e w s a. Faulhaber je izjavil: "News itak ne bi objavljal dejstva in je vsak dan obreko-val Krchmarka v svojih kolonah." Na obisku Včeraj so obiskali naše uredništvo sledeči delegati in dele-gatinje na 13. redni konvenciji ZSZ; Mr. Frank Ambrose iz Toole, Utah, ki naroča lepe pozdrave vsem prijateljem i n znancem; Mrs. Mary Dolgan iz Pueblo, Colo., katere soprog je stric poznanemu trgovcu Joe Dovgan ter Mr. Martin Pecha-rich iz Ely, Minn., ki je član glavnega odbora ZSZ, in se sedaj nahaja prvič v naši cleve-landski metropoli. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays ENAKOPRAVNOST . SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto? For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za trl mesece) _$8.50 ^ 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For Ong Year—(Za eno leto)___L_ For Six Months—(Za šest mesecev)_ For Three Months—(Za tri mesece)__ -$10.00 _ 6.00 _ 3.50 EnterW as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. MIRKO G. KUHEL: NOVA ZDRAVILA V BORBI PROTI BOLEZNI III.' Bila je velika mnogorasna skupina zdravnikov pod vodstvom črnca kirurga dr. Louisa T. Wrighta, ki službuje v Harlemski bolnišnici za črnce v New Yorku, ki je prva zapisala presenetljivo človeško pripoved o uspehu čudežnega zdravila aureomycina. Nekaj časa preje je prosil dr. Wright preizkuševalce antibiotikov, da bi mu nudili drogo, ki bi jo zamogel uporabljati proti virusu trmaste spolne bolezni—lymphogranuloma venereum. Zaradi tega je ta bolnišnica poleg John Hopkinsove univerze bila prva, ki je dobila aureomycin v svrho preizkušnje na ljudeh. Dr. Wright je takoj ustanovil oddelek sestoječ iz dvajsetih zdravnikov, da študirajo rezultate na bolnikih—prostovoljcih. Dne 22. januarja 1949, torej skoro tri leta po izločitvi snovi v laboratoriju, so ga vbrizgnili petindvajsetim bolnikom, ki so trpeli na spolni bolezni. Aureomycin jih Je ozdravil. To je bil dokaz učinkovitosti zdravila na infekcije, ki jih povzroči virus. Zatem so zdravniki v Harlemu pričeli rabiti aureomycin na drugih infekcijah. Medtem pa so tudi zdravniki v John Hopkinsu in drugod pričeli preizkušavati. Rezultati so bili prepričevalni. Aureomycin je lahko premagal mnoge infekcije, ki so bile odporne proti penicillinu in streptomy-cinu, obenem pa, je i^el prednost, ki jih druga zdravila niso imela. Prvič, piiščal ni nobenih zlih posledic na bolnikih; na vsakem se je lahko uporabljal brez kakih potežkoč. Drugič, ni izgubljal učinkovitosti. In tretjič, administriralo se ga je lahko po kateri koli metodi—skozi usta, z injekcijo, kot mazilo in v tekočini—vse z enakim uspehom. Ta zadnja prednost aureomycina pomeni, do ne bo treba toliko bolnikov zdraviti v bolnišnicah, temveč lahko na uradih in doma. Najprej redka, potem pa čedalje bolj številna poročila zdravnikov od vseh strani, so bila zelo optimistična. Dokazala so, da je aureomycin zmanjšal napade, obenem pa zdravil bolezni, ki jih je povzročal mali mikrob rikettsia, in to poleg virusa, najmanjšega izmed vseh bacilov, proti kateremu je bil penicillin in streptomycin brez moči. To novo zdravilo, dasi še daleč od kure vsake bolezni in vsakega, se lahko bori zdaleka z večjo skupino bolezni 'nego katera koli prej iznajdena medikalija. Klinične preizkušnje so pokazale, da ima dramatično moč proti takimi bakterialnimi bolezni kot je undulantna ali tresna mrzlica, vnetje trebušne mrene (peritonitis), infekcija urinalnega trakta, gonoreja ter navadne vrste pljučnice. Dr. Hale Harris, Marshalltown, Iowa, je imel slučaj nalezljive broncho-pljučnice, katere se je nalezlo 28 otrok v povprečni starosti 18 mesecev. Normalna umrljivost za tako starost in bolezen je 50%. Eden otrok je umrl še pred-no je dobil aureomycin. Vseh ostalih 27 otrok, ki so dobili zdravilo, pa je pokazalo vidno izboljšanje v teku 36 ur ter je popolnoma okrevalo v štirih do sedmih dneh. Nedavno letos je imel zdravnik na Columbia univerzi v New Yorku 20 slučajev virusove pljučnice. Ta novi antibiotek je že v 12 do 48 urah znižal temperaturo na normalo v devetnajstih slučajih. Rezultat pri dvajsetem bolniku ni bil zakl j učljiv, dasi je tudi ta oseba okrevala. Zelo uspešno se je aureomycin obnesel tudi v slučaju rickettsije. Mrzhca, ki je tipična za pokrajine Skalnatega gorovja, legar (tifus) in avstralska mrzlica—vsem tem je bil kos. Leta 1946 je izbruhnila med delavci v čikaških klavnicah avstralska mrzlica. Simptoni so podobni plučnici. Zdravstvene oblasti so sedaj na straži in če bi se bolezen zopet pojavila, jo z aureomycinom lahko premagajo v par urah. Lisasta mrzlica (spotted fever) povzroča do dva ali tre tedne zelo visoko temperaturo; okrog 10% vseh bolnikov navadno umre, na drugih pa pusti vidne posledice. Aureomyfcin zniža temperaturo na normalo v 48 urah ter prinese popolno okrevanje v sedmih dneh. Dr. Duggar ni presenečen, ko pregleduje klinična poročila. "Verjamem, da bo aureomycin nekega" dne kos vsaki TEDENSKI KOMENTARJI P. C. Posebna skupina članov kongresnega pravnega odbora je odpotovala v Evropo, kjer bo preiskovala položaj takozvanih "razmeščenih oseb", odnosno beguncev. Ohijski kongresnik Michael A. Feighan, ki je član te "preiskovalne" skupine, pravi, da bo skupina tudi "študirala" vpra-,šanje 4,000 ameriških državljanov italijanskega porekla, ki so se lani v aprilu udeležili parlamentarnih volitev v Italiji, in zato izgubili ameriško državljanstvo. "Mora se najti nekakšen način, da se v Ameriko vrne te ljudi, ki so volili proti poskusom komunistov, da prevzamejo italijansko vlado", pravi Feighan. To je zanimivo razkritje. Pomeni, da je de Gasperijeva Krščansko demokratska stranka dobila 4,000 am,eriških glasov! Kar nas zanima je: ko se bo te "volilce" vrnilo v Ameriko, ali bodo razveljavljeni tudi njihovi glasovi, ki so jih nedvomno oddali za krščanske demokrate? v Ko smo že pri teh nenavadnih volilcih, ki glasujejo v dveh različnih državah, bi bilo priporočljivo, da se ob priliki volitev v Italiji, pošlje tja par milijonov ameriških državljanov italijanskega porekla, ki bi voli-Ji proti "komunizmu." Državljanstvo se jim lahko itak vrne po "volitvah" in se jih na stroške Marshallovega načrta pripelje nazaj v Ameriko. To bi bili nekakšni "potujoči volilci." v Zunanje-politični komentator Plain Dealerja, Spencer D, Irwin, je zadnjo nedeljo v svojem članku citiral mnenje Ivana Jonteza, za katerega pravi, da je "noted Slovene novelist and journalist". Splošna ameriška javnost se-ved.a slabo ve, zakaj je prav za prav ta Jontez "noted Slovene novelist and journalist", toda naša slovenske javnost to dobro ve! * Vsi "znani" in "veliki" ljudje objavljajo svoje življenjepise. Mogoče ne bi bilo napačno, če bi kot svoje prihodnje delo tudi "noted Slovene novelist" Ivan Jontez objavil nekaj s tega področja? Primerno bi bilo recimo pod naslovom: "Moje življenje", "Od socialističnih pa do krščanskih principov", "V objemu naših fašistov", "V senci A:D.," in to kot drugi del romana "Senca preko pota." v- Do sedaj je Jontez "noted Slovene novelist" (po mnenju ameriškega časnikarja), kdaj bo pa "esteemed American- Slovene novelist"? Baje si je nekoč domišljeval, da bo postal slaven pisatelj ameriških povesti in romanov in da je škoda tratiti njegovih pisateljskih talentov za slovensko žurhalisti-ko. v Čitamo poročilo, da bo Vatikan omilil srednjeveške žalostne razmere v samostanih. Nune so bile ločene od ostalega sveta. Menihi niso bili dosti na boljšem. Sedaj pa jim Vatikan namerava odpreti vrata samostanov v širok, sončen svet. Nedvomno bi v mnogih deželah izven Amerike bila takšne reforme zelo potrebne. Pri nas v Ameriki pa že itak nune in menihi sodelujejo v posvetnem življenju. Slišimo o nunah, ki kegljajo, igrajo tenis, celo iz New Yorka prihajajo poročila, da obiskujejo plesne tečaje! Ne, seveda, takšne tečaje, kjer poučujejo "boogy-woogy", pač pa tako zvane "narodne plese." Tudi o menihih, ki gradijo $1,500,000 vredna poslopja (v Ameriki) smo že slišali, da pa o igralnicah "binga" sploh ne govorimo. Svet se suče po svoje. Čitalismo tedni neko poročilo, da hoče predsednik Truman imenovati Carl Ilgenfritza, podpredsednika največje jeklarne U. S. Steel korporacije, za načelnika obrambnega odbora Zed. držav. Do tu je O. K., a kar nam je pognalo kri kvišku je bilo, da je Ilgenfritz pripravljen sprejeti imenovanje za federalno službo, ki nosi $14,000 letne plače, pod pogojem, da še nadalje ostane podpredsednik privatne korporacije, pri kateri dobiva $70,000 letne plače, in kar je še bolj kričeče, da je naš predsednik Truman pripravljen pristati na to. , Komu bi tak "obrambni načelnik" služil ni težko ugibati. Drugo je pa to. Če Ilgenfritz že ima službo s $70,000 letno plačo, zakaj ne bi naš predsednik imenoval v vladno službo za obrambo kakega izmed naših ameriških veteranov, katerih jena tisoče in tisoče brezposelnih. Prav sigurno bi se našel kdo s potrebnimi zmožnostmi, ki bi bil čisto zadovoljen sprejeti službo tudi za manj kot pa $14,000 letne plače. Delo obrambe bi pa tudi vršil bolj vestno kot pa nekdo, ki je med lastniki ene največjih jeklarn v deželi. Nesmiselno je pričakovati, da bi "gospodar" služil za "hlapca". ■ * Soseda čita hrvatsko "Nado" in mi jo včasih da v pregled. Ena izmed zadnjih številk je imela apel hrvatskega rodoljuba iz Youngstowna za prispevke, s katerimi bi se nabavilo razne cerkvene potrebščine za župnijo sv. Jura j a v Plešivici, Jugoslavija. Ondotni župnik Ljubetič se je baje obrnil na svoje vaščane v Ameriki, da bi mu pomagali opremiti cerkev, ker tam se ne dobi gotovih cerkvenih potrebščin, tudi če bi imeli potrebni denar. Ta prošnja je dokaz, da imajo ondotni duhovniki prosto opremiti svoje cerkve s potrebščinami, ki so v izvezi z opravljanjem službe božje, ter da se jih ne namerava likvidirati, kot bi nam radi natvezali naši "branilci" vere. Da pa morajo jugoslovanski duhovniki prositi ameriške Jugoslovane za pomoč v tem ozi-ru, ni nič posebnega—tudi ameriške župnije stalno kolektajo za svojo vzdržavo, prirejajo kartne zabave in "bingo" igre. V kanadskem "Jedinstvu" je bilo citati daljše poročilo o pre-vzišenemu knezoškofu Gregori-ju Rožmanu, ki je obiskal kanadske naselbine, kjer se nahajajo slovenski begunci. Po poročilih je tudi nastopil v govorih in imel intervuj s poročevalcem kanadskega časopisa "Telegram," ki je znan kot anti-komunistični časopis. Ta časopis je tudi objavil sliko prevzv. Rozmana v družbi zloglasnega Rosenera in Rupnika. Na potovanju po Kanadi so po poročilu "Jedinstva," spremljali prevzv. Rožmana, Rev. Franc Gabrovšek, ki ima zdaj župnijo v Wiscoiisinu, Rev. Baraga in g. Kollander. Ob petdesetletnici dr. Antona Blodnjaka bakteriji. Prepričan sem tudi, da bo čas bolehanja na navadnem prehladu presekan na pol," je mirno zagotovil. Aureomycin je sedaj dobiti z zdravniškim receptom v rednih lekarnah. Ni treba pa misliti, da bi se kedaj prodajal po trgovinah kot aspirin. Administrirati ga mora le zdravnik, ki se je poglobil v nova odkritja na polju zdravilstva. Naj bi ta nova zdravila koristila zdravju ljudstva v stari domovini v isti meri kot v Ameriki in drugih civiliziranih deželah. , —SANS Sredi junija je dopolnil petdeseto leto svojega življenja eden najvidnejših in najdelavne j ših predstavnikov mlajšega rodu slovenskih slavistov dr. Anton Blodnjak, član Slavističnega društva v Ljubljani in član Društva slovenskih književnikov. Anton Blodnjak se je rodil 13. junija leta 1899 v vasi Bodkovci pri Juršincih na Štajerskem. Njegov rodni kraj leži v okolici Ptuja, v neposredni bližini Slovenskih goric, tedaj v onem predelu slovenske zemlje, iz katerega pe izšla ne le vrsta znamenitih slavistov, ampak tudi lepo število slovenskih pesnikov in pisateljev; Fran Miklošič, Stanko Vraz, Davorin Trstenjak, Matija Murko, Fr. Ks. Meško, Brat-ko Kreft, Edvard Kocbek in drugi. Doba, v kateri je doraščal in študiral mladi Blodnjak, je bila doba velikega nemškega imperialističnega pritiska na slovenski živel j. Mladi dijak, ki je že zdoma prinesel silno ljubezen do rodne zemlje, jezika in naroda, je v okolju težke, a zmagovite borbe za pravice malega, zatiranega naroda to svojo ljubezen še poglobil. Obenem pa si je širil svoje duševno obzorje in si nabiral globoko strokovno znanje, sprva na gimnaziji v Mariboru, nato pa na univerzah v Zagrebu, Ljubljani in v Krakowu na Poljskem, kjer je bil nekaj časa tudi lektor slovenskega jezika. Po končanih študijah je bil dolgo vrsto let profesor slovenščine na Trgovski akademiji v Ljubljani. Med narodnoosvobodilno borbo je bil aktivist, po osvoboditvi pa dalje časa načelnik za strokovno šolstvo. Sedaj je izredni profesor za slovenski jezik in književnost na vseučilišču v Zagrebu in obenem poverjenik Slavističnega društva za Zagreb. Anton Blodnjak je izšel iz slavistične šole profesorja Ivana Prijatelja, ki ga sam priznava za svojega učitelja in vodnika. Lahko rečemo, da so nam prav tista leta, ko je poslušal predavanja in obiskoval seminarje tega znamenitega razlagalca slovenske slovstvene preteklosti, rodila Blodnjaka slavista, literarnega zgodovinarja in kritika. Z neumorno pridnostjo se je lotil študija literature, iskanja prvih virov in si ob njih zastavljal vedno nove idejne, družbene, stilistične in estetske probleme ter jih skušal rešiti z akribijo rojenega znanstvenika. Kajti Blodnjak ni študiral le zase, temveč zato, da pridobljeno znanje raz-da med ljudstvo, iz katerega je izšel, da z njim pomaga dvigniti nivo naše kulture. Plod tega trdega dela je poleg neštevilnih razprav, člankov, ocen in beležk v vseh vidnejših slovenskih leposlovnih in kulturnih revijah ter v Slovenskem biografskem leksikonu — šestnajst knjig, s katerimi se je uvrstil med najvidnejše delavce na polju slovenske literarne zgodovine in kritike. Prva Blodnjakova skrb je veljala izdajam naših klasikov, izmed katerih je že pred vojno zasnoval načrt za celotno izdajo dveh naših pisateljev iz dobe realizma, Frana Erjavca in Franceta Levstika. Žal je moglo tedaj iziti od vsakega le po nekaj zvezkov. Poleg prireditve teksta na osnovi rokopisov dajejo tem zvezkom posebno vrednost urednikovi uvodi in opombe, ki pričajo ne le o veliki prirediteljevi pridnosti, ampak tudi o njegovem izrednem znanju. Še posebej pa je treba poudariti tudi spretnost, s katero avtor odgrinja pred nami notranjo podobo pisateljevega duha in značaja, prav tako pa tudi podobo dobe in okolja, v katerem je ta ali oni pisatelj živel, rastel in ustvarjal. Poleg teh dveh klasikov je Blodnjaka že od mladosti poseb- no privačlil lik našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ki ga je obdelal ne le literarno-zgodovinsko in kritično v opombah h komentirani izdaji, ki je izšla leta 1946 pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani, ampak tudi v romanu. Po osvo-bojenju je prevzel tudi uredništvo zbranega dela Franceta Levstika, ki je začelo izhajati lani pri Državni založbi Slovenije v zbirki "Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev." Prav tako je leta 1948 priredil izbor del Frana Milčinskega pod naslovom "Cvetje in trnje izpod peresa Fridolina Žolne ali izbrane povesti, humoreske in satire Frana Milčinskega" (z opombami). Kakor je s temi izdajami zamašil občutno vrzel v populariziranju naših klasikov, tako je skušal zadostiti tudi potrebi po aktualni zgodovini slovenske literature s svojim "Pregledom slovenskega slovstva" (1934). Blodnjak je v prvi vrsti znanstvenik, literarni zgodovinar in kritik. Razen obširnega strokovnega znanja in temeljitega obvladanja literarno zgodovinskega materiala, ki ga je neredko usul pred nas s kretnjo bogataša, je značilna zanj nepristra-nost, absolutna poštenost in ljubezen do resnice. Vse njegovo delo preveva žar navdušenja za pravo, lepo in dobro skorajda trpeča ljubezen do naroda in človeštva. To je tudi vzrok, da Blodnjakovo delo ni hladno intelektualistično, temveč izvira iz središča žive, elementarne osebnosti, katere zanos je viden tako v zavzetosti za stvar, kakor tudi v slogu, ki—morebiti po Prijateljevem zgledu—kaže globok smisel tudi za ritem stavka in slikovito besedno podobo. Da, včasih se zdi, da Blodnjak duhoviti domislici na ljubo žrtvuje celo ugovore razuma ali vsaj tehtne jšega preudarka. Morebiti ni slučaj, da izmed vseh oblik kritike najbolj ljubi naj-borbnejšo med njimi—polemiko, kjer pride njegov strastni temperament najbolj do izraza. Prav tako pa marsikdaj čutimo, da se v njem znanstvenik bori z umetnikom, in prav niČ se ne čudimo, da smo izpod njegovega ■peresa doslej dobili tudi dva obširna leposlovna teksta. To sta biografska romana o Francetu Prešernu in Francetu Levstiku. Prvi je pod naslovom "neiztrohnjeno srce" izšel že pred vojno (1938), drugi pod naslovom "Pogine naj pes!" šele po osvoboditvi (1947). Oba romana kažeta lep pripovedni dar, dasiravno se v njih na mnogih mestih čuti močno križanje leposlovnega oblikovanja in ese-justičnega prikazovanja. Vendarle pa je treba avtorju priznati, da mu je uspelo prikazati izredno plastično shko dobe, našega narodnega prebujenja, v katerih sta živela in delovala oba naša klasika, prav tako pa tudi prepričljivo umetniško vizijo njunega življenja in ustvarjanja. Ob koncu lahko ugotovimo, da sme avtor ob svoji petdesetletnici s ponosom gledati na svoje dosedanje delo, s katerim je obogatil našo književnost in v mno-gočem izbistril naše poglede nanjo. Prepričani da njegovo slovstveno delo še ni končano in ia bo obrodilo še bogate sadove. France Vodnih. 1. septembra 19^® deluje pri 90% italijanskih podjetij, ki razpolagajo s skupni® kapitalom skoraj 900 milij^ lir. V največjem italijanske" električnem trustu "SADA" ^ deluje Vatikan z delnicami ^ nominalni vrednosti 266.5 jona lir. Na čelu tega trusta f znani vatikanski finančnik zuitski "general" Bernardi"^ Nogara. Trust "SADA" nadz*' ruje v Italiji 65 podjetij, kat«" rih borzna vrednost delnic sega nad 30 milijard lir. DA" je po podjetju "Fiat" F vezana z ameriško družbo "G®"' eral Electric Company." V največjem italijanske"' trustu "Edison" sodeluje Va'*' kan s 500 milijoni lir, po tek' tilni družbi "Maime" v Mi'®"" pa nadzoruje tri petine celot^^ italijanske tekstilne industrij Podoben monopolistični polo^; ima Vatikan tudi v industfJ makaronov in peciva. Na č®''' trusta "Pantanela", v katei^' je Vatikan vložil 187 mili]""'!* lir in ki nadzoruje 4 najve^f italijanske tovarne makaron"*^ je papežev nečak Marcant'""' Pacelli. Telefonski promet nadzoruj' Vatikan po družbah "TETI" "Centrale" v Milanu. CepraV^ v zadnjih štirih letih "Centrale" izplačala svojim ničarjem 56 milijonov lir dend ali 100% vloženega tala, se je ob koncu leta 1^' • družbeni kapital petkrat P"^^ čal. V trustu "Butan Gas" pa Vatikan krščanskodeniok''* ski senator Fassati. _Po cu vojne je dobila ta družbi', katero je vložil Vatikan 223 ^ lijpnov kapitala, od italijai>® vlade koncesijo za izključno? skrbovanje 39 največjih janskih mest s plinom. Brzojavno službo nadzo Vatikan z nad 40 milijoni delnic, vloženih v družbo c&bel". V strojni industriji sta neposrednim nadzorstvom kana razen na pol družb "Finsiders" in do", tudi veliki italijansko-^''^, riški družbi "Termi" in V vatikanskih rokah je tud^ H' največjih kemičnih tovarn, ^ so imele ob koncu leta 194? ^ milijonov čistega dobička, . delničarjem pa je bilo nih skupno 250 milijono^ dividend. V rokah Vatikana j® v 51% delnic vodovodnih v največjih italijanskih ^ Na pobudo Vatikana so vili pred dvema letoma v podjetje "Stabilimenti Sa^ j na čelu katerega je predsta ^ Svete Stolice. Zaradi svojih ^ slovnih zvez je to podjetj® , pilo doslej tri četrtine vseh lijanskih bolnišnic in klinih' Tako nadzoruje velikanski italijanske industrije Vat'^ 0 bodisi po svojih neposr®'^^ predstavnikih v državnem ratu, ali po političnih pre nekaterih takih zajedal-čebelah se spopadeta celo Podtaknjenec zmaga, ker prej razvije in poje gospo-ličinko. — Kaj takega P'"i kukavici ne zgodi. Udi čmrlji imajo svoje zaje-ja vtiihotapljajo svo- t^j^^^jčeca. Vsiljivci so na oko "Neverjetno podobni prave-str jih more ločiti le '^njak; so pa večji in mpč-od navadnih čmrljj^v. ^'J-zajedalec vdre v čmrljevo v neka- GOezrin " . . .v terih ja]ceca primerih celo matico.— in v prazno satje. Le če je gnezdo staro in močno, ga delavke napode. Kako se mravlje med seboj spoznavajo in sporazumejo Mravlje in njih skupno življenje je že od nekdaj zanimalo človeka. Dolga stoletja, da tisočletja je bilo življenje mravelj prepleteno ž vsemi mogočnimi neresničnostmi in 'domišljijskimi izrodki, češ da neka kraljica vodi celo njihovo dižavo in ji poveljuje. Pri mravljih so hoteli videti podložnike, delavce, vojake in celo sužnje. V mravljišču so našli primere za najrazličnejše človeške vrline, kot so hrabrost, premetenost, pridnost itd. V zadnjih 50 letih pa je znanost odstranila iz življenja mra-Velj vso mogočo navlako, slone-čo na domišljiji, in jo nadomestila s stvarnimi dognanji, slo-nečimi na opazovanju in poskusih. V mravljiščih ni nikakih kraljic. V njih je po navadi ena sama matica, samica, ki leže jajčeca in nič več. Največ pa je v mravljišč samic, in to takih, katerim so spolne žleze zakrnele in ne ležejo več jajčec, pač pa imajo razvite še vse nagone v zvezi z nego zaroda — jajčec, ličink in bub. Z nego zaroda je tesno povezana graditev mravljišča in donašanje hrane, kar zahteva obilo dela. In prav zaradi tega povsem nagonskega "pridnega dela" so dobile te nepopolno razvite samice ime delavke. Poleg navadnih imamo pri raznih mravljah še delavke z velikimi glavami in čeljustmi. Tem so nadeli ime vojaki. S svojimi močnimi čeljustmi in debelimi glavami so res kot nalašč za obrambo, seveda s tem pa še ni rečeno, da so tudi najbolj bojeviti — delavke so bojevitejše od njih. Da se iz oplojenih jajčec razvijejo enkrat matica, drugič delavka in potem vojak, OBLAK MOVER priporoča, da ga pol^ličete vsak čas, podnevi ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba, ^brnite se z vsem zaupanjem na vašega starega . JOHN OBLAKA East 61st St HE 2730 miško kranjec OS ŽIVLJENJA ROMAN je odvisno predvsem od hrane. Ob najboljši in povsem ustrezajoči hrani, ki je le kratek čas na razpolago, se razvijejo matice, ob malo slabši vojaki, ob še manj tečni — a taka je njih običajna hrana — pa delavke, zato jih je tudi največ, najmanj pa' matic. Nas zanima sedaj le vprašanje, kako se mravlje sporazumevajo, obveščajo, in vzpodbujajo na složno delo. Za skupno in složno življenje v tako velikih družinah, v katerih žive mravlje, je medsebojno sporazumevanje prebivalcev nujno potrebno. Toda kako naj spozna v temnih podzemnih rovih mravlja mravljo? Oko in uho, ki sta nam pri spoznavanju najboljša vodnika, pri mravljah nimata, nikake vloge; nekatere mravlje so celo slepe. Za dojemanje glasov pa pri teh ži-valicah doslej še niso mogli najti organa. Kako pa potem?.. Še eno čutilo je in to deluje tudi v temi in na daljavo. To je vonjalni organ. Pri nas se nahaja v nosu, žuželke pa ga imajo na tipalnicah. In prav tipal-nice imajo v zadružnem življenju mravelj vodilno vlogo, S tipalnicami se spoznavajo. Na kakšen način? Vsaka mravlja ima svojevrsten vonj po gnezdu, v katerem živi. Prebivalci enega in istega mravljišča nosijo tako rekoč svojo "vonjavo" uniformo. Kdor ne diši tako, kot bi moral, se pravi tako, kot vsi sostanovalci, je sovražnik, pa četudi je iz enakega mravljišča. Cela vrsta prisrčnih poskusov nam to dokazuje. Če ima človek zavezane oči in zamaše-na ušesa, težko spozna človeka, prav tako se mravlje iz istega gnezda n,e spoznajo, če jim pre-vlečemo tipalnice z lakom. V takem primeru se rosice — saj jih poznate po precej hudem piku — istega gnezda celo spopadejo. Mravljam pa tudi lahko spremenimo vonj. Mravlje istega gnezda razdelimo v dve skupini. Ene hranimo z mesno hrano, druge pa z rastlinsko. Po 2—3 mesecih bosta skupini tako različno dišali, da ne bosta trpeli druga druge. Prišlo bo do srditih bojev pri sicer miroljubnih mravljah. Toda za obstoj mravljišča ne zadošča, da se mravlje med seboj spoznajo, treba je tudi složnega dela. Kako neki se mravlje dogovore, da je prav tam in tam poginila miška ali debela gosenica, ali pa kje je lonček medu? Kako neki se vzpodbujajo k obrambi? Poglejmo, kako se vedejo mravlje, če nalete na plen, ki mu same niso kos — recimo na veliko gosenico. Tedaj spreleti mravljo-pionirko silno razburjenje in začne plesati okrog dobrega zalogaja. Nato se vrne domov. Pri povratku se še kar suče in suče. Vsa razburjena prihiti v mravljišče in prične s tipalnicami obdelovati brezposelne prebivalce in jih suvati z nožicami. Vsi, ki so jih "dobili" tako ali drugače, se razdraženi usujejo iz mravljišča na vse strani. Toda kot pri lovski puški ne zadenejo vse svinčenke, tako najdejo plen le nekatere mravlje. Če je pretežak, se vračajo zopet vse razburjene v mravljišče in alarmirajo nove sile, da pohite na delo. Čim večji je plen, tem živah-neje se vrti najditeljica. Če pa katera mravlja naleti na nevarnost, tedaj se razburi do skrajnosti, brž pohiti v mravljišče in "razglasi" bojni alarm. V največji razdraženosti tekajo tedaj mravlje po vseh prostorih, udarjajo na vse strani s tipalnicami in nožicami in še zglavo; ene begajo kar s odprtimi čeljustmi, druge pa s privzdignjenim zadkom po gnezdu in spravijo tako vse mravljišče na noge. Toda kdo mravljam kaže pot do plena? Nekaj jim jo mora, saj ubero nekatere isto pot, po kateri je šla najditeljica. Ali morda vohajo sled kakor pes, ko lovi zajca? Poskusi so dokazali, da nekatere mravlje na- pravljajo za seboj sledi, da nekako markirajo pot do plena. Toda kako in s čim? Opazujmo mravlje- najditelji-ce, kako se vračajo domov! Le glej. Od časa do časa se stisnejo k tlom ali pa jim konec zadka udari tu pa tam ob zemljo. Razumljivo! Pošteno so se pred povratkom najedle ali pa se "ga" (medu) nasrkale. Zadek je zaradi polnega želodca težak in sili k tlom. S tem srečna najditeljica pusti nekaj lastnega duha na tleh in temu duhu, tej dobesedno "vonjavi" markaciji slede mravlje. Mravlje imajo namreč na zadku posebne žleze, ki izločajo tudi za naš nos zavna-ven vonj. Ko pritisne mravlja telo k tlom, tedaj pusti za seboj nekak vonjavi oblaček, kot pušča avto za seboj izpušne pline. Na videz tako pametno in organizacijsko tako zapleteno snovanje in delovanje v mravljišču sloni na preprostih nagonskih gibih. Vsi doAienki in vsa ob-veščevanja so osredotočena predvsem na tipu in vohu. Zanimiva gnezda mravelj Zadružno življenje mravelj se razvija v kaj različnih prebivališčih. Nam so najbolj znana velika, iz borovih ali smrekovih igel in vejic ter prsti zgrajena mravljišča, ki jih napravlja rjava mravlja v naših gozdovih. Med travo nahajamo iz drobne prsti napravljena gnezda črne potne mravlje. Hude rasice pa prebivajo kar pod kamenjem, V starih panjih živi naša največja velika črna mravlja. Druge imajo zopet svoj dom v mladih orehovih vejicah; v strženu si na-pravljajo rove in v njih prebivajo. (Prebivalci teh gnezd so .zanimivi zato, ker žive v njih poleg običajnih delavk še take, ki imajo velike glave, tako velike, da z njimi lako izhode enostavno zamaše. Če preti nevarnost, se postavijo v dohode in jih zamaše z glavicami. To se pravi "živi zamaški", nekake "živa vrata", ki se odpro šele. N. J. Popovic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE AVTE V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 LORAIN AVE. ME 7200 NICK POPOVIC, predsednik ko potrka nanje s svojimi tipalnicami lastni brat.) Med najzanimivejša gnezda mravelj spadajo vsekakor stkana gnezda nekih tropskih mra-yelj. Gnezdo samo na sebi ni na prvi pogled nič posebnega: šop med seboj trdo povezanih listov. Ako ga pa natančneje opazuješ, začuden opaziš, da ve- že listke drobna, bela, svilnato se lesketajoča tkanina, zgrajena, kakor nam odkriva drobnogled, iz križem kražem prepletenih, silno tankih nitk. Toda od kod pri mravljah svilena nit? Saj vemo, da mravlje nimajo žlez za svilo, kakor jim ima na primer gosenica svi- (Dalje na 4, strani) ^26 W/WWM£ mO CAN SMOL THIS omnjuNrN! -H*. w / Uncle Sam is offering $25 (as many twenty-five dollars as you want) to anyone who can smell this opportunity. And what a solid gold opportunity it is. It can mean money to retire on. A "money's-no-object" vacation with the little woman. A real start toward that complete independence you want when you and your family get old. And any person with a nose can enjoy this opportunity. Just follow that nose down to your nearest bank, or place of business —and ask about the big Opportunity Drive. You'll learn that it's the simplest, safest way ever invented to save money for your old age. For every time you invest $75 in the Treasury Department's Opportunity Drive, you get back a U. S. Savings Bond worth $100, in ten short years. A complete, out-of-the-blue gift of $25 every time you buy a $ 100 Savings Bond just because you were wise enough to smell a real opportunity. Start your own Opportunity Drive today. Start investing in your future independence. Ask any bank or your boss for details. Put more opportunity in your future! /ni/estin U.S. SAVINGS BONDS ENAKOPRAVNOST Tbk k an officuil 17. S. Tr—atg i prapand toKfar ampin* W Tmmirf, DtpartoMt mad AdnrtUmt i magdič in je(iova družina > (Nadaljevanje) 1 ' Po] . njim je bilo ne-t'osliij, jasno in sinje kakor ^si'kveni strop, pozimi ^ bledimi oblaki, pri-1 sneg in mraz; jeseni Y neprenehoma pršil kise i ^®stu je živela gospoda, oblečena, sita, spre-tlakovanih ulicah, a rj.^'^'kih prihajala rubit v ^ ^^si, globoko pod ^®bom, daleč od mestnih tlakovanih ulic, v blatu in mrazu, v poletni vročini, sredi prevelike družine, v večni bedi, je živel on, Marko Magdič, vaški mizar, revež, ki mu je nebo pošiljalo v družino bolezni, gosposka pa davčne položnice. Tu je živel Marko MagdiČ, ki je podedoval po svojem očetu majhno hišo in vrt, dolg dvajset metrov in petdeset metrov širok. Oče je bil težak in je tisto skromno bajto postavil sam z ženo. Bržkone je bilo tako, da je oče podedoval prav takšno hišico po svojem očetu, pa je že razpadla in si je Markov oče vse življenje naposled toliko opomogel, da je postavil hišico, prav tako borno in prav tako tesno, samo da je bila nova. Zdaj je ta hišica bila že sključena in je kazalo, da bo moral tudi Marko Magdič pod večer svojega življenja misliti na podobno hišico; ne zase, temveč za svoje naslednike. In tako bo šlo bržkone dalje, ker ni nikjer zapisano, da morajo na svetu nastati kakšne spremembe. Ne, z neštevilnimi rodovi, ki so enako živeli, je bilo potrjeno, daje takšen način, takšna ureditev v svetu pravilna, vse drugo pa je zmota. Pomembnost človeka je bila dokazana z dveh strani, s strani cerkvene in posvetne gospode. Človeku pa, kakor je bil Marko Magdič, ni ostalo na svetu nič drugega, kakor da je živel vsa leta v bedi, polenaril tu in tam na pomladnem soncu in užil naposled tisto malo človeške radosti, ki mu je zato navrgla kup otrok. To je bilo vse, in kaj več o Marku Magdiču 'ne bi bilo Vredno reči, da se naposled na svetu niso dogodile še druge stvari. Rodil se je v tej vasi. Njegovi starši so živeli v bedi in so mu to bedo zapustili za doto. To ni bilo nič posebnega. Tako je povsod. Po zakonih teh vasi in po zakonih bede—zakaj beda ima svoje naravne zakone—bi moral postati težak, delavec, ki bi vsako pomlad odhajal na delo in bi se jeseni vračal. Nekaj let bi se po marofih ljubimkal z dekleti, malce grešil, naposled pa bi se oženil. Imel bi kup otrok, potlej bi hodila z ženo na delo in bi imela eno samo veliko skrb, kako to deco spraviti po isti poti do prav tako bornega kruha, kakor sta ga služila sama. Toda življenje gaje nadarilo, da se je povzpel do mizarja. In z leti je postal dober mizar. Ako bi živel v mestu in bi bile okoliščine kolikor toliko ugodne, bi lahko postal bogat, ali pa bi vsaj dobro živel. Vas pa je vas in tu je treba garati za golovsakdanje življenje; lahko si vesel in .zadovoljen, če moreš toliko zaslužiti, da družina preveč ne strada. Dalje pa se tudi kot mizar ni mogel povzpeti. Tudi za takšnega skromnega obrtnika so postavljene meje: za spoznanje se mu lahko bolje godi kakor navadnemu težaku. Več o tem ne bi bilo reči, razen, da je imel ženo in devetero otrok. Vse njegovo življenje je bilo prepolno dela. Tako je pri vseh takih, kakor je Marko Magdič pa najsi bodo že mizarji, kovači ali navadni težaki. Življenje je povsod isto in isti je konec tega življenja. In temu ni kaj reči. To je prav, vse to je preizkušeno, potrjeno. Ako se temu ne upira cerkev, ki ima čas in dolžnost, da razmišlja o tem, zakaj naj bi se upiral Marko Magdič, ki je samo velika smet v človeškem življenju! Bil bi celo greh, da bi Marko počel kaj takega. In zakaj naj bi delal greh, ko lahko pošteno živi, brez greha, čeprav do vratu v revščini. Večje bo njegovo zaslužen je in za to gre, tako pravijo. Nekoč pa je Marko vendar razmišljal; če je že onostranost, —dasi trdno ni nikdar veroval v to,—se mora potlej njim tam bolje goditi kakor bogatcem. To je bilo naravno in samo do take- ga mišljenja se je mogel povzpeti on in vsi drugi. Celo se je osmelil, da se jo spustil z župnikom v pogovor o tej stvari. Zdelo se mu je, da ni v redu, kakor misli on; župnik pa mora vedeti, kako je, ker je župnik zato tu. Župnik je bil pridigal v cerkvi o tej stvari. In po tem, kar je bil povedal, je kazalo, da prav za prav bogatcem ni zabranjeno prestopiti praga nebeškega kraljestva. Tudi ni nikjer rečeno, da bogateč tam ne bi smel imeti toliko zaslužen j a kakor Marko Magdič. (Dalje prihodnjič) mmsrmus.sAmi6S sxms STRAN 1 V NAJEM SE ODDA ' 3 opremljene sobe za dvojico ali ono osebo, in sicer živi tu tudi lastnik. Vpraša se pred 6. uro zve-Cer na 1270 E. 79 St., spodaj MOŽ IN ŽENA srednje starosti, oba zaposlena iščeta standvanje, najraje v Collin-woodu in Euclidu. Imata dobra priporočila. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. HIŠA ZA 2 DRUŽINI SE PRODA. Na 8220 Medina Ave., 5 sob zgoraj, 6 spodaj. Cena samo $9,500. Za podrobnosti pokličite _EX 8994_ F O R N E Z I Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Bremenimo stare forneze na olje^li plin. CHESTER HEATING CO. Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-0396 Pod novim vodstvom > (Preje Perme Tailors) Fino krojaštvo po zmernih cenah. Predelamo ženska in moška oblačila. sčisstimo in zlikamo. Harry the Tailor 15230 Waterloo Rd.—IV 8475 Primerno božično darilp za vaše sorodnike v stari domovini je SINGER ŠIVALNI STROJ Pošljite ga sedaj! Pošiljatev je mogoča. Singer Sewing Machine Co. 748 EAST 185ih ST. PRIPOROČILO! Vsem Slovencem se priporočam za naročila za fin premog. Kdor želi dobro postrežbo in dober premog naj ga naroči od CARL KONZUT 1393 E. 32 St.. tel. SU 7025 PRODA SE nova zidana hiša za eno družino na 3M akru zemlje. 4 sobe in kopalnica spodaj; 2 zgoraj; hrastovi podi; "tile" kopalnica, 2 pršni kopeli, ognjišče, fornez na premog. Garaža. Pokličite Chagrin Falls 6956 Posestvo za upokojenega trgovca Nahaja se v Kirtland Hills okolici na Kirtland-Chardon Rd., blizu Chardon Rd. v Geauga okraju. Farma obsega 35 akrov ter ima 5 a krov obdelujoče zemlje, 1 aker vinograda in 10 akrov sadnega drevja, ostalo je lepo gozdovje z 3 rečice na posestvu. Ima hišo s 7 sobami in poletno kočo s privatnim dovozom: velik hlev in druga poslopja; hiša je modernizirana in vsa poslopja so v izvrstnem stanju. Lastnik vzame dobro ponudbo ali posestvo v mestu v zameno. Pokličite lastnika IV 7646 Hiša odprta na ogled v soboto in nedeljo. Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 15813 WATERLOO RD. KE 1934 vaga, voziček se je premikal ur-neje in včasih zadeval s koncem ojesa v zadnjik sprednjega voza. Grigorij si je trudoma potegnil nase kos ovčjega kožuha in legel na hrbet. Po črnem nebu je veter podil proti jugu velike grmadaste oblake. Redko je skozi neznatno vrzel kakor rumena iskra za hipec zagorela samotna zvezda, pa je spet ne-pr-egledna temota zavila stepo, trudno je v brzojavni napeljavi žvižgal veter, trgal se je r^ek in kakor biserje droban dež in padal na zemljo. Po desni strani ceste se je približala pohodna kolona konjenice. Grigorij je zaslišal od zdavnaj znano, skladno, umerjeno zvenčanje urejene kozaške opreme, zamolklo in tudi ubrano čmokanje množic konjskih kopit po blatu, šli sta mimo že kaki dve stotniji, topotanje pa se je še zmeraj glasilo; pod cesto je šel verjetno polk. In mahoma je spredaj nad tiho stepo kakor ptica vzletel možat, ras-kav glas prvega pevca: Joj, kako je na rečici bratci, bilo, na Kamišinki, na stepah prestavnih, na saratovskih . . . enakopravnost In več stotnij glasov je mogočno zapelo staro kozaško pesem in nad vse druge se je vzpenjal tenor drugega glasu čudovite sile in lepote. Pregla-šal je pritišane base, še trepetal nekje v temini zveneči, v srce segajoči tenor, prvi pevec pa je že začenjal: Tam so živeli in mrli kozaki — svobodni ljudje, vsi donski. grebenski in jaški , . Kakor da se je Grigoriju nekaj utrgalo v duši . . . Nepričakovano ga je premagalo ihtenje, mu pretreslo telo in krč ga je zgrabil za grlo. Požiral je solze, težko čakal, kdaj bo začel prvi pevec, in brez glasu je šepetal za njim iz otroških dni znane besede: Ataman njih je Jermak, sin Timofejevič, njihov je stotnik Astaška, sin Lavrentjevič . . . (Dalje prihodnjič) Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!" NAPRODAJ je en aker zemlje, 6 sobna hiša, 2 garaži, veliko sadnega drevja in lep vrt. Nahaja se četrt milje južno od Euclid Ave. in Brush Rd. Po-izve se na 3197 RICHMOND RD. KE 4206 po 5. zvečer ZANIMIVOSTI IZ ŽIVALSKEGA SVETA (Nadaljevanje s 3. strani) loprejka. In vendar predejo! Dolgo je trajalo, preden so naravoslovci dognali, odkod izvira svilena nit, in še več časa je preteklo, preden so splošno priznali, da mravlje ne uporabljajo lastne svile, temveč svileno nitko svojih ličink. Mravljine ličinke izločajo svilene nitke tedaj, kp se zapredejo v kokone, ki jim ljudje pravijo mravljična jajčeca. V resnici so to bube, iz katerih s e razvijejo mravlje. Da niso jajčeca, moramo sklepati že iz njihove velikosti, saj so tako velike kot odrasle mravlje. Kako pa ravnajo mravlje pri tkanju? Delavke-tkalke uporabljajo ličinke kot nekak tkalski čolniček. Če naj zvežejo dva li- sta, se razvrsti cela vrsta delavk ob robu lista. Pošteno se primejo z nogami, s čeljustmi pa vlečejo k sebi drug list. Včasih — če so listi daleč narazen — napravijajo cele žive verige; po tri ali štiri se drže za tanko oprsje in sunkoma vlečejo liste skupaj.*Ko so robovi listov dovolj blizu, tedaj pridejo iz sredine gnezda delavke z ličinkami v čeljustih. Preden jih prično uporabljati, jih nekoliko stisnejo. Mogoče je to potreben dražljaj za delovanje predilnih žlez. Potem pa vidiš, kako približa delavka ličinko listnemu robu, kako pritisne njeno glavico s svileno nitko na list. Nato pa vodi ta živi čolniček do roba drugega lista in pritisne tudi nanj ličinkino glavico. Tako nihajo delavke z ličinkami v čeljustih z roba na rob, dokler nista lista spojena z predrobno tka- 1. septembra 1949 --—---—f nino. Mravlje-tkalke porabljaj" potemtakem svoje lastne ličink^ za nekako orodje, kar je v ' valstvu silno redek primer; upo* rahljajo jih pa seveda povse® nagonsko. Praktični Kitajec zna ta čudovita gnezda na prav svojstven način uporabljati. Mravlj®^ tkalke so razmeroma velike, ' do 11 mm merijo po dolžini ter so izredno popadljive. Na dr«" vesih, kjer žive, nima obstank® nobena druga žuželka. Ker ^ njihova gnezda lahko prenosi]'" va, jih Kitajci odrežejo ter obe* si jo na drevesa, ki jih hočej" obvarovati pred škodljivimi ž"' želkami. Med veje obešeno do mravelj-tkalk zadržuje vs« škodljivce, zato ni čuda, da ^ je v nekaterih krajih na Kitaj" skem razvila pravcata trgo^ na s takimi gnezdi. * (Konec) PREPROGE IN LINOLEJ CENE ZELO ZNIŽANE floorcraft co. e. iss si., ke 0923 Odprto ob večerih EUCLID POULTRY 549 EAST 185 ST.. KE 8187 Jerry Petkovsek, lastnik Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. SINGER ŠIVALNI STROJ JE PREDMET TRAJNE VREDNOSTI. Pošljite ga svojcem v domovino. Za pošiljatev ni nobenih ovir. Na razpolago imamo nove električne in neelektrične modele. Rabljeni, kompletno prenovljeni in garantirani šivalni stroji od $9.75 naprej. Oglejte si našo zalogo sedaj. SINGER SEWING MACHINE CO. 1016 EUCLID AVE. tel.: MA 5507—5503—5509 EKSTRA POSEBNE CENE POPRAVILA NA FORNEZIH ZA ČIŠČENJE FORNEZOV FORNEZ, CEV, DIMNIK $/^.00 do $Q.OO NATIONAL HEATING CO. FA 6516 "Dobro znani za dobro delo" POSLUGA ŠIROM MESTA FA 6516 V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE PREBANE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA , IN OČETA ANTHONY SALAMANT ki je nenadoma zaiisnil svoje mile oči za vedno dne 1. septembra 1946 Tri dolga leta v večnost potekla so, odkar Tebe, predragi, več med nami ni, tuga in žalost v srca naša se naselila. saj bil si nam ljubeč soprog in oče. Solza pada še nešteta, tužno bije nam srce. grenko je spoznanje to, da kar smrt vzame nam več nazaj ne da—ne bridke solze ne prošnje Te več s tega sna ne zbude, spomin Tvoj pa si ohranimo v naših srcih do konca dnil Žalujoči ostali: ROSE, soproga EDWARD in ROBERT, sinova sorodniki v Ameriki, dva brata, sestra in sorodniki v stari domovini Cleveland, Ohio, dne 1. septembra 1949. NAZNANILO! Vsem Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da smo odprli našo gostilno FREEWAY TAVERN 17921 WATERLOO RD. Prijazno boste postreženi s svežim pivom, pristnim vinom in okusnimi jedili. Se priporočamo za obisk. ANTON in JENNIE HRVATiN THE MAY CO S BASEMENT I ^ Perje za okraske! Novi jesenski Felts Velika skupina modernih, priljubljenih suknjenih klobukov v obširni izberi stilov in barv, ki so sleherni prikupne. Seveda imajo pe^e za okraske ... to je "nujnost" za jesen ... in nekateri imajo pajčolane tudi. Na sliki so samo trije izmed: mnogih, nenavadnih stilov, v vseh merah. \V -cP Basement oddelek s klobuki DEKLIŠKE nove - za - šolo KRILA in BLUZE .99 vsaka Krila: Privlačna široka ali ob pasu nabrana v veliki izberi prijetnih plaid vzorcev in običajnih barvah. Dobro narejene, trajne in privlač-ne-za-šolo. Bluze: Iz bombažnega ali rayona, z dolgimi ali kratkimi rokavi. Bele in druge barve v merah 7 do 14. Tudi "Teens" rayon bluze v merah 10 do 16. MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON ČETRTA KNJIGA (Nadaljevanje) Grigorij je pa od dneva, ko ga je stisnila bolezen, živel kakor v sanjah. Tu pa tam je padel v omedlevico, potem se je spet ovedel. V enem izmed trenutkov, ko se je predramil iz dolge nezavesti, se je nadenj sk'lanjal Prohor. — Si še živ? — je pobaral in se sočutno zazrl Grigoriju v skaljene oči, « Nad njima je sijalo sonce, V gosti sinjini neba so letele jate temnokrilih morskih gosi, se zdaj pomešale, zdaj spotegnile v zlomljeno baržunastočrno črto. Omamno je dišalo po segreti zemlji, po mladem zelenju. Grigorij je na gosto dihal in žejno vpijal v pljuča poživilni spomladanski zrak. Prohorov glas je komaj prihajal do . njegovega sluha in vse naokrag je bilo nekako neresnično, neverjetno pomanjšano, oddaljeno. Zadaj so nemo- bobneli to povski streli, oglušeni od raz dalje. V bližini so ubrano in umerjeno drdrala kolesa z železnimi obroči, prhali in rezge-tali so konji, slišati je bilo člo veške glasove; ostro je dišalo po penečem kruhu, senu, konjskem potu. Grigoriju je v po-mračeno zavest prihajalo vse to kakor z drugega sveta. Napel je vso voljo, posluhnil Prohoro-vemu glasu in z največjim naporom razumel, ko ga je Prohor spraševal: —Boš pil mleko? Grigorij je komaj premaknil jezik, si obliznil ožgane ustnice in začutil, kako mu v usta teče gosta hladna tekočina z znanim presnim okusom. Po nekaj po-žirkih je stisnil zobe. Prohor je zamašil vrat stekleničke, se spet VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__IV 9611 nagnil nad Grigorija in ta je prej spoznal po premikanju pre-sušenih Prohorovih ustnic, kakor pa zaslišal sebi namenjeno vprašanje: — Ali te lahko pustim v trgu? T* je težko? ' Grigoriju se je na obrazu kazalo trpljenje in skrb; še enkrat je zbral voljo v prgišče in zašej)etal; — Vozi . , . dokler ne um-rem . . . Po Prohorovem obrazu je uganil, da ga je zaslišal, zato je umirjeno zatisnil oči, sprejel nezavest kot olajšanje, se potopil v gosto temo pozabijenja in se umaknil vsemu temu kričavemu, hrupnemu svetu . . . 28 Z vse poti prav do trga Abin-ske se je Grigoriju vtisnilo v spomin samo nekaj: v nepro-^mo temni noči se je prebudil zavoljo ostrega mraza, ki ga je skoz in skoz prešinjal. Po poti so se v nekaj vrstah vštric pomikali vozovi. Sodeč po glasovih, po neprenehnem, zamolklem ropotanju koles, je bil sprevod velikanski. Voz, na katerem je bil Grigorij, je bil nekje sredi" tekače. Konji so šli korakoma. Prohor je cmakal z usti, poredkoma s prehlajenim glasom zahripel: "No-o-o-o, prijateljčka!" — in opletel z bičem, Grigorij je slišal tenko žvižganje usnjenega biča, čutil je, kako sta se konja močneje uprla v vprežnice, da je zaropotala ZEMLJIŠČE NAPRODAJ en aker zemlje na Richmond Rd. med Euclid in Chardon Rd., v napredujoči slovenski naselbini. Poizve se na 3176 RICHMOND RD,. ali pokličite IV 3389 HIŠA NAPRODAJ Pripravna za eno veliko ali dve majhni družini; 7 sob, vse v izvrstnem stanju; fornez na vročo vodo. Nahaja se v slovenski naselbini. Za podrobnosti pokličite lastnika EN 2065 RAZPIS SLUŽBE S.N.P.J. farma Clevelandskih društev razpisuje službo oskrbnika izletniških prostorov. Prosto stanovanje in mesečna plača. Prosilec mora biti oženjen in vešč slovenskega in angleškega jezika. Člani SNPJ imajo prednost. Službo bo nastopiti okrog 20. oktobra t. 1. Prošnje naj se vloži pismeno s sestro tajnico farmskega odbora Mrs. Theresa Gor jane, 16118 Huntmere, Cleveland, O. Tel. KE 7197, najkasneje do dne 15. septembra 1.1. Odbor.