304 KRONIKA MARIBORSKA LETALSKA STOTNIJA FRANJO A. PIVKA M, I ariborska letalska stotnija ni naslednica medvoj ne letalske stotnije, ki se je takoj ob prevratu razšla, odpeljala, uničila in demolirala aeroplanski material, ki je bil med svetovno vojno v Mariboru. Od 29. oktobra do 3. novembra 1918 se je pričel kopičiti na mariborskem tezenskem in koroškem ko lodvoru aeroplanski material, ki je bil namenjen fronti, katerega pa je mariborska vojaška oblast za držala na omenjenih kolodvorih. Med množicami, ki so bile v prevratni dobi usmerjene k demoliranju in uničevanju, se je našlo nekoliko ljudi, ki so se zavedali dolžnosti, da je treba ohraniti letalski ma terial nastajajoči Jugoslaviji. Organizirali so iz last nih vrst straže, ki so stražile letalski material ter gledale, da se ne odnese in uniči. Letalske straže pa so bile brez strokovnega vodstva in jim je bilo radi tega nemogoče skrbeti za potrebni pravilni red. Vodjo so pa dobile v osebi letalskega poročnika Emila Gri- zolda, ki se je javil v Mariboru dne 4. novembra 1918 ter okupiral zapuščeno letališče na Teznem, nato pa zbiral letalski material, ki je bil po vagonih in na prostem ter ga urejenega pošiljal v Ljubljano, kjer je že poslovala letalska stotnija. Letalska komanda v Ljubljani je kmalu uvidela, da bi bila letalska stotnija v Mariboru velikega po mena v začetku bojev za Koroško in Prekmurje. V tej zavesti je bil decembra 1918 imenovan za letalskega poveljnika v Mariboru letalski poročnik Mihajlo Dor- čič, ki si je pridobil velike zasluge zlasti v borbah za Prekmurje. Ko je Dorčič prispel iz Ljubljane v Maribor, je pričel urejati hangarje in barake. Hangarji so stali na Teznem na prostoru vzhodno od sedanje gostilne in sedanjega hangarja med drevoredom in gozdič kom. Od Avstrije je na tezenskem vojaškem vežbali- šču ostal veliki stabilni leseni hangar, srednji pre nosljivi in trije mali prenosljivi hangarji leseno - železne konstrukcije tipa Lloyd, in poleg teh še lesena stanovanjska baraka. Na tezenski kolodvor je medtem prispel vlak, s katerim so vozili Madžari v svojo domovino osem novih letal, ki so jih nekoliko mesecev preje poslali Boroevičevi armadi. Dorčič in njegovo moštvo se jih je polastilo na vlaku; demontirane so prepeljali na tezensko vežbališče in pričeli z montiranjem. Radi pomanjkanja ljudi je šlo delo počasi od rok. Dorčič je imel takrat enega štabnega narednika, ki je bil šef pilot, pet podčastnikov pilotov, enega podčast nika mehanika, ki je fungiral kot šef mehanik, pet vojakov mehanikov in dvajset vojakov kot pomožno osobje. Montiranje se je vršilo skoro brez najnujnej še potrebnega orodja. Od zaplenjenih osmih letal so bila štiri tipa »Veliki Brandenburg« z motorjem Benz, 250 k. s., ostala štiri pa dvosedežna »Uci« s Hiero motorjem od 250 k. s. Prvi sestavljeni in za let sposobni aeroplan je bil Veliki Brandenburg serije 169, dvosedežno letalo za izvidniško in Iahkobombardersko službo. 15. decem bra 1918 je bila napovedana proslava praznika osvo- bojenja. Te proslave so se hoteli udeležiti tudi letalci. 14. decembra je izvršil šef pilot, štabni narednik Ljudevit Jureš s poročnikom Grizoldom kot opazo valcem več poskusnih poletov, ki so vsi izvrstno uspeli. Zanimivo je, da nihče ni vedel o teh poizkus- nih poletih in so meščani bili v strahu, da so to sovražni aeroplani. Požarna bramba je z avtomobili KRONIKA krožila po mestu in alarmirala meščane, naj se skri jejo, šele po eni uri se je izvedelo za te poizkusne polete. Za naslednji dan so okinčali letalo z narod nimi trobojnicami in 75. decembra 1918 je jugoslo vansko letalo prvič oficielno letelo nad Mariborom. Dve in pol ure je krožilo nad Mariborom in doka zovalo, da bomo Jugoslovani doma tudi v zraku. Ostra zima 1918—1919 je dobo letanja zaustavila, kajti priprav za letanje po snegu 1918 v Mariboru še ni bilo. Zato so Dorčič in njegovi ljudje izkoristili zimo za notranje delo. Bilo je treba sestaviti še vsa ostala letala, preskrbeti prepotrebne nadomestne dele, opremiti delavnico, nabaviti orodje in vse kar je letalski stotniji pač potrebno. Do pomladi je bilo vse to v redu in ko je izginil s tezenskega vežbališča zadnji sneg, so pričeli letati. Prvi polet, poizkusni, se je vršil 12. marca 1919. Le tela sta pilot poročnik Dorčič in opazovalec poročnik Grizold z istim letalom kakor 14. decembra 1918. Ker se je poizkusni let dobro obnesel in ravno tako drugi leti, je pričela naslednjega dne že služba leta nja. 13. marca so leteli na Koroško Dorčič, Grizold in Arzenšek Hinko z nalogo, opazovati premikanja avstrijskih čet. 15. marca so leteli Dorčič, Grizold in Arzenšek v Prekmurje, kjer so metali letake. Prekmurje je bilo v nevarnosti, da ostane mad žarsko. Treba je bilo to preprečiti in obujati v našem ljudstvu preko Mure čut, da je prišel čas, ko bo svo boden prekmurski kmet svoj gospodar na svoji zemlji. Primanjkovalo pa je vnetih ljudi, ki bi ozna njali po Prekmurju evangelij Jugoslavije. To delo naj opravijo naša letala! In kmalu so naša letala dan za dnem preplavljala Prekmurje z jugoslovanskimi letaki. V Mariboru nisem mogel dobiti niti enega teh leta- kot in tudi ne od narodnjakov v Prekmurju. Končno sem jih dobil pri avtorju (vsaj enega), pri prelatu dr. M. Slaviču v Ljubljani, ki jih je odstopil v čuva nje Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Ker pa osvetljujejo letaki našo borbo za Prekmur je in ker so — kljub temu, da so bili tiskani v mari borski tiskarni sv. Cirila v 20.000 izvodih — izredno redki in skoro neznani, jih v zvezi z mariborsko le talsko stotnijo objavljam: RAZGLAS Slovencom med Bavov in Miirov. Predragi bratje Slovenci, ljube sestre Slovenke! Ali ste že culi veselo pesem našega goristajanja in no- voga narodnoga življenja? Naša slovenska krajina je bila dozdaj pod žmetnim jarmom. Asiaski ropar Voger nam je gospodiival, okoval nas je v žmetne lance suženstva. Zdaj je vogrska država vničena, razpadnola je na vnogo falatov. Krone sv. Štefana več ne. Vogri sami so jo vzeli krali Karli. Kral Kari se je odpovedal vladi in živi, kak poseben, prosti človik. Županije (vargemiili) vogrske države bodo odsegamal spadali k petim državam. Slovaki ščejo biti v češkoslovaškoj državi, Ukrajinci u ukrajinskoj državi, Srbi, Hrvati in Slovenci pa v Jugoslaviji. Vogrom bo ostal celo mali del med Donavov in Tiszov. Samo tam bo šče gučalo kakših 9—10 milijonov ljudi vogrski, vsi drugi na rodi, ki so dosegamal pod vogrskim jarmom ječali, do 305 gučali svoj jezik. Vogrski jezik postane zadnji jezik v Europi, za šteroga se node brigal nišče več na sveti. Vogri in Nemci, ki so bili prle tak gizdavi in so narode mantrali in zasramovali, so zdaj premagani in pobiti na tla. Nem- com in Vogrom nišče na sveti nešče pomagati. Zaslužili so si svojo žalostno sodbo. Mi Slovenci pa ščemo. da bomo v svojoj slovenskoj krajini sami svoji gospodari. Naša slo venska krajina obsega poleg Radgone na Štajarskom te tare: Monošter sv. Gottharda na Rabi, Dolnji Senik na Rabi, Gornji Senik, Štefanovci, Dolenci (župnija urednika Novin), Gornji Petrovci ali Nedelja, Sv. Jurij, Grad, Per- toča (Sv. Helena), Cankova, Pečarovci (Sv. Sebaštjan), Sv. Benedik, Martijanci, Tišina, Murska Sobota, Bogojina, Dobronik, Tiirnišče, Beltinci, Črensovci in Dolnja Lendava s slovenskimi goricami. Piiconci, Petrovci, Bodonjci, So bota. Slovencov v tej krajaj nas je okoli 115.000. Či se nam ešče pridružijo sosidi na vogrskoj ali nemškoj meji, ki so šče nekdaj bili Slovenci, nas je okoli 140.000. To je že lepa slovenska krajina! In v toj krajini ščemo imeti, da so piišpeki slovenski, vsi plebanoši, vsi sodniki, vsi nota- riuši in vučitelji, vsi farniki samo Slovenci. Slovenec mora s svojim jezikom biti povsod češčen. Vogri in Nemci nam te pravice so ne dali, nego so nas zatirali in zasra movali za slovenskoga jezika volo. Zato se mi ščemo združiti z drugimi Slovenci onkraj Miire s Štajarci, Kranjci, Korošci, Primorci, Hrvati in Srbi v edno velko državo, Jugoslavijo, v šteroj mo Slovenci imeli vse svoje pravice, kakše majo Vogri na Vogrskem in Nemci na Nemškom. Naša Jugoslavija bo vekša in močnejša, kak vogrska dr žava. Štela bo nad 13 milijonov ljiidi in bo segala od Rabe in Soče (Isonzo) do Adrianskega morja in Monoštra bluzi Salonika. Jugoslavija torej sega od Monoštra do Monoštra. Drugi Slovenci, Hrvati in Srbi so že združeni, samo nas Slovence med Rabov in Miirov so Vogri silili, da se naj ne bi združili z svojimi bratami onkraj Miire. Mi pa neščemo ostati pri Vograh, neščemo več biti hlapci in suženci (robi) Vogrov, nego ščemo biti s svojimi brati slobodni državljani slobodne in neodvisne Jugoslavije. Nieden Voger nas nemre siliti, da bi mi bili dele hlapci Vogrov, Židovov in vogrskih brezbožnih socialdemokratov. Zato ščemo vsi voliti za Jugoslavijo. V Jugoslaviji dobimo svoje slovenske pravice v cerkvi, v šoli, v sodnijah in trgovini. Slovenski jezik bo državni jezik v slovenskih pokrajinah. Hvala Bogi! Pri nas med Rabov in Miirov, od Monoštra do Dolnje Lendave se Jugoslavija dobro širi in lepo raste. Ljudstvo celo živo kriči: ščemo se rešiti Vogrov in Žido vov, zemljo grofov bomo delili. Agitatorje za Vogre, proti Jugoslaviji, note meli kaj žnjeti, mate preslabe argumente. Slovenci so tudi go spodje, več se ne dajo za nos voditi. 1. Peklenski agitatorje nam pravijo najprle: »Či te v Jugoslaviji, note meli kaj jesti. Jugoslovani nemajo kriiha, pa bodo vsikdar rekvirelali od vas vse vkrej.« — To je grda laž. V Jugoslaviji bo 13 milijonov ljiidi. Ti majo vse doma, ka potrbiijejo za živež. Le pomislimo na zeleno Štajarsko ali rodovitno Hrvatsko, ali bogato južno Vogr- sko, štere so bili dosegamao bogate žitnice za driige de žele, za Ogrsko naj mre in staro Austrijo. Lehko šče sami nodo meli kaj jesti, ar te krajine so zdaj naše. V Srbiji je razvita živinorejo in svinjereja. Jugoslovani, mi šče preveč živeža imamo, tak da mo živila dobro drugim oddajali, ki so siromaški na tom, kak napr. Nemška Austrija. O ti zlata Slavonija, ti Benečko srebrno, nobo več na teboj vogrski Židovje naše sirmaške slovenske delavce norili in mantrali! Lehko Vas glava boli, ar je to vse že sloven sko. Mi smo gospodje. 2. Pravijo nadele: »Či te v Jugoslaviji, tam nikdar mira note meli, nova država je to, sploh do se štukali in bili.« — Prazne so te reči. Lehko bi se obrnole na Vogr- sko. Na Vogrskem je zdaj tudi nova država. Staro državo so Vogri razbili, krala IV. Karla so odstavili. Stari vogrski orszag se razreze na več delov. Na sever in zahodi vzemejo 306 KRONIKA Čehi krej Slovake, na vzhodi in sevri odrežejo krej Ukra jinci tiste županije (vargemule), štere majo ukrajinske ljudi. Na vzhodu Rumuni vzemejo krej Erdelv in vse kraje, šteri so rumunski. Na jugi, gde so Srbi, Hrvati in Slovenci pa bo Jugoslavija. Za Vogre ostane celo mali del južno od Budimpešta med Donavo in Tiszo. Nova Vogrska, v šteroj kraljujejo Zidovi in socialdemokrati, je torej ravno tak mlada država. Bog zna, kak se joj bo go dilo. Vogri so odrezani od morja popolnoma, izročeni so sosidom na milost in nemilost. Na Vogrskem vladajo zato taksi ljudje, kakši so na Rusoskem pri vladi, gde šče izda ne mira. Tak se zna goditi tudi na Vogrskem, da nade mira. V Jugoslaviji pa bo mir; tii do vladali resni in trezni ljudje, vsi sladki bratje, ki so že zadosta siti duge vojske. 3. Dale pravijo božni agitatorje za Vogrsko: »Či te v Jugoslaviji, do Srbi nad Vami kraliivali, oni vam voro katoliško vzemejo ... mogli te voro zatajiti.« Tiidi to ne res! Či mo duže pod vogrskim jarmom, za deset let ali mo mogli vsi Židovje ali socialisti biti, to je zatajiti našo ne samo katoliško, nego tiidi evangeličansko voro, ali bomo pa vsi mrli za našo voro, ar vogrskih židovov in social demokratov najvekša skrb je to, da nam voro vzemejo. Srbi pa ne so taksi, da bi jemali komu katoliško voro. Srbi so leta 1914 sklenili z Materjo cerkvov v Rimi kon- kordat ali zvezo, po šteroj je katoliška Mati cerkev celo prosta. Sv. Oča papa nastavljajo piišpeke in skrbijo za katoliško voro tiidi v Srbiji. Ka pa na Vogrskem? Prle je vogrski grof Tisza imenoval piišpeke. Zato smo takse piišpeke vogrske dobili, ki nikaj ne vejo slovenski. Vogrski piišpek šče nikdar ne predgal slovenski. Pošilal je celo vogrske piišpeke v slovensko krajino. V Jugoslaviji de tiidi piišpek mogeo znati slovenski, piišpek lehko postane tiidi prekmurski Slovenec. Plebanoši do tiidi svi Slovenci. V cerkvaj bo slovensko petje, slovenska molitev, slovenska predga. Za voro se nam ne trbej bojati; ali pod Vog- rami že! 4. Tiidi pravijo: »Či te v Jugoslaviji, te vam domači jezik raznesejo, te tak mogli gučati, kak v Ljubljani, nikaj note razmili.« Kak se Vogri za nas bojijo! Nepotrebni straj. Naš domači jezik ne bo razneseni, nego šče lepše mo znali gučati. V Jugoslaviji mo meli slovenske šole, tam se bomo dobro navčili naš slovenski jezik. In či mo tega znali, bomo vse druge Slovence bole razmili. V Ju goslaviji do slovenski tiidi poštarije, železničarje in vsi častniki. Vsaki de slovenski gučal vsešerom. Zdaj pa so se ljudje sramovali slovenski gučati. Slovenski jezik je nikaj ne bio vreden. Vogrski jezik je bio gospodski jezik, slovenski pa trpinov. Zdaj de pa slovenski jezik za vsa kega vednaki: za gospoda in najmešega pastirčeka. Vse šerom boš čiio slovenski; v cerkvi, šoli, palači, kuči. Naš domači jezik se v Jugoslaviji samo le povzdigne. 5. Nadale pravijo: »Či te v Jugoslaviji, do Hrvatje med vami, oni so pa božni ljudje, v Medjimurju so kradnoli.« Farizejski Voger, da znaš lagati! Ljudje, ki kradnejo, se najdejo na čelom sveti, na Vogrskem ravno tak, kak na Hrvatskem. Zato je dal Bog vsem zapovid: Bog je ne pravo: »Ta zapovid je za vse druge, samo za Vogre ne, ar te itak nodo krali.« Vogri so zdaj izda taksi roparje, kak so te bili, gde se pred jezero letami sem priši z Azije, gda so našim očam ne z sablov vzeli to zemljo, nego so jo vkrali on našega krala Zalana. Na jezere naših bratov so na lance vrgli ino je spoklali. Pitam vas: što je bole tovaj in ropar; Hrvat, ki je iz občinske pravice šteo brate osloboditi v Medjimurji, ali Voger, ki je že zdavnje spre menil vsem na Vogrskom prebivajočim slovenskim bratom imena, na pr.: nas Slovence zove za vindiše, Slovake za tote, Srbe za race, Hrvate za šokače. In znajte, bratje, slovenski, zakaj to? šteo nas je na veke razločiti, tak, da se mi več ne bi spoznali z Slovakami, Srbami, štere nas je sve edna Mati Slava rodila. Bratje, mi smo se nazaj najšli. Voger je vse včino da se mi ne bi spoznali. Ali Bog nam je pomagao. Po 1000 letnem tužnim razločkom se znova obinemo, kiišnemo Slovenci, Hrvati, Srbi z edne krvi, z edne Matere Slave. Ka si pa zasluži peklenski sov ražnik Voger? V toj minuti se naj pobere s slovenske zemlje? Ta zemlja je naš deo od očov, štere so Vogri že pred 1000 letami spoklali. Marš, asiaski roparje, od Rabe do Mure, od Radgone do Čentibe je slovenska zemlja. Zato naj ide od viist do viist: Poberite se Vogri, mi ščemo da bo naša slovenska krajina v Jugoslaviji. Vsi Slovenci, ki smo v toj krajini, moremo kričati: Ščemo Jugoslavijo! Najsi bo što moški ali ženska, gospod ali hlapec, bogat ali sirmak, vsi moremo kričati: Ščemo Ju goslavijo! To nam more še v krv in meso obrnoti. To more ponavlati sosid sosidi, ves vesi, župnija župniji. Ščemo Jugoslavijo more doniti vse od Rabe do Miire, od Radgone prek Lendave, to more kričati vsaki, ki ljubi sebe in svoje drage. »Ščemo Jugoslavijo!« Vi vsi, predragi bratje, ki ljubite te prelepi kraj božje zemlje, našo slovensko krajino. Vi vsi, ki želete, da bi na toj zemlji živel srečnejši rod, kak dozdaj. Vi vsi, ki želete, da ostane ta slovenska zemlja Vaša in Vaše dece. Vi vsi, ki želete, da Vaša deca ne bodo robi in suženci Vogrov in Nemcov; ki želete, da naj Vaša deca gospodarijo na zem lji, za štero šte telko trpeli; Vi vsi, ki ljubite svoj mili slovenski jezik; Vi vsi, ki ljubite svoj slovenski narod in želete, da bi se te narod ohrano, živo srečno in zadovolno; — Vi vsi kričite glasno in na veke: »Mi ščemo Jugoslavijo neodvisno in lepo, slavno!« In či de trbelo kakše podpise za Jugoslavijo, podpišite vsi: »Mi ščemo Jugoslavijo!« Zdaj lehko rešimo svoj narod suženstva ali pa nikdar. Zdaj lehko postanemo neodvisni in prosti vseh vogrskih lanciv ali pa nikdar. Naš narod lehko stane z groba vogr- skoga pregajanja k novomi življenji ali se pa pokopa v te grob na veke. — Oj Lendava, poskoči in poj vsakomi slovenskomi trpini in robi veselo pesem stajenja! »Prost mora biti, prost moj rod na svojoj zemlji svoj gospod!« Naj nišče ne zaostane pri deli za lepšo bodočnost. Vsaki ma velko odgovornost pred zgodovinov, ljudmi in Bogom. Naj nišče ne misli: Brez mene bodo že napravili. Vsaki more delati, kelko je v njegovih močeh. Vsaki se more zbuditi in obuditi druge s spanja, naj se razlega po celoj slovenskoj krajini le eden glas: »Mi ščemo Jugoslavijo!« in pred celim svetom naznanja naj vsaki. Kralov in narodov gospod! Vu prah' klečeč te moli In prosi te slovenski rod: Se zglej na njega doli! Znjim kup Te tudi jaz častim, Gda zadostiti Ti želim: Da jaz sem tiid Slovenec, Ki narodov je venec! V navzočnosti vseh narodov, Pred licom cel'ga sveta Slovensko zastavo z rokov Vu zrak držim, naj sveto Naznanja narodom na glas: O svet, jaz sem Slovenec, Ar on je rodov venec! Če znova zdaj bi večni kral Delil zemljo, jezike, Jaz bi slovenski kraj zabral, Ki kraj je vsake dike. Zelenje mojga pa srca Bi b'lo sprositi od Boga: Da jaz bi bil Slovenec, Ki narodov je venec! V velkom viipanji, da se tomi oglasi vsi odzovete in delate vsi za Jugoslavijo Vas srčno pozdravlja iskreno z jugoslovanskim pozdravom Vaš brat in prijatel Matjaš Kiizma KRONIKA RAZGLAS Norčarija vogrskij Židovov nad Vogrskimi Slovenci. Predragi Bratje, vsi Slovenci na prelepom našem Vo- grsko Slovenskem kraji, bojte pozdravljeni! — Zdignite svoje s strašnimi vogrskimi lancami že več kak jezero let obteršane glave Vi vsi, ki ljubite naš prelepi slovenski kraj, svojo jezero let ječečo domovino, svojo vero in Boga in samoga sebe: rešenje je tu, Vsi liibi Bratje, prite okoli mene in poslušajte me. Vsi me poznate; vsi ste me dosegamao poštiivali in liibili, ar sem vsikdar za vas delao, za Vas, moji, Bratje, dragi Slovenci, noč in den sem se za Vas jokao in žalostio. Ešče ednok Vas vse liibeznivo, z skuznimi očmi opominjam: poslušajte me vsi: katoličanci in evengeličanci, ar Vam samo dobro zelem. Ne strašite se me, čiravno sem se ne podpisal. Če bi vogrski Židovje in vsi Vogri, naši jezeroletni tlačitelje, znali što sem, včasi bi me obesili, in zato Vas ne bi mogeo njim z rok ztrgat. Znajte zato Slovenci, da sem ne tiihinec: ne sem s Štajara, ne z Kranjskoga, nego med Vani sem se narodil, Vaš brat sem in Vaš najvekši prijatel. Povem, da sem dosegamao se ne ravno dosta brigao, či mo muze hlapci ali pa v slavnoj Jugoslaviji gospodje, nego zdaj, gda sem prečtio Vogrov peklensko veselje nad na šimi lancami, šteri nam že jezero let noge in roke zvezane držijo, zdaj sem se z cela strzso. Ne nigdar ne dopustim, da bi se aziatski roparje duže mastili na našem kraji, da bi Židovje nas duže mantrali. Vsaki človek more živeti, Slovenec je pa tak človik kak Židov, zato več nieden Židov ne ostane na našoj svetoj zemlji. Zgodovina naše sloboščine je ta: Gda je g. presodent VVilson čiio naše jokanje pod austrijskov-vogrskov rao- narchijov, se njemi je genolo srce in kak pravice liibeči človik je celomi sveti na znanje dao, da On šče vse vpre- žene narode osloboditi. To je On najbole ravno za nas napravo, ar je spoznao nas po testih bratah z slovenskoga kraja, ki so v Ameriki. Naši Amerikanci so pa pa prosili g. presidenta Wilsona, naj se smilija nad nami, ki že je zero let ječimo pod bridkim vogrskim jarmom. Naši Ame rikanci se jako dosta trudijo za nas, najbole, kda so zve- dili, da mi tudi ščemo dol stepsti z nas vogrski jarem in se pridružiti želemo k Jugoslaviji. Milijone in milijone so že daruvali naši Bratje za Jugoslavijo. Istina, mi smo prle jako navdušeni bili za Jugoslavijo, ali gda so to Vogri zvedeli, so se po paščili nas najprle z noritjov zadržati v tužnoj tmici potem pa, kda so videli, da se mi tiidi ne damo za nos voditi, so z orožjem nas šteli potreti in resan so dosta naših bratov obesili, spostrelali in strašno zbili. V tom stani nas šče izda zdaj držijo. Samo da to vse nikaj ne pomaga. Ravno s tem, da so tak dosta naših Bratov nedolžno mantrali z bitjem, z gladom i. t. d. smo je pre- odiirili. či oni že zdaj tak delajo z nami, kda smo ešče ne zcela v njihovih rokah, ka do pa te činili, kda do nas pod seboj meli kak hlapce in sužence? Ali da so roparje Vogri jako kiištni. Zdaj so sprevidili, da ne znoriti niti z bitjom nas nemrejo več pripraviti, da bi njim duže slu žili za psiivanje in bitje in zato, da nam ne dajo ne pe- trolja, ne cukra, ne špic ne kvasa ne driigoga; zdaj nam pa vse obečavlejo. Ali pitam Vas, moji z menov vred pod lancami ječeči Bratje, Slovenci, zakaj poslušajte na nje? Obečati je lepa stvar, ali dati in obečanje spolniti, to je drugo. Vogri nam zdaj vse obečajo, ka želemo, ali to, ka nam obečajo nanč nemrejo spolniti. Ali da bi šteli spol niti, od toga nanč pitanja ne. Obečajo nam petrolij, ali nemajo ga, ar so testi kraj, kde petrolij vre, Rumuni vzeli. Ka ešče nekaj majo, to nam zato strašno drago že zdaj dajo samo zato, da bi mi mislili, da so resan pošteni in vrli. To se lehko pravi od platna, špic in vsega driigoga. Gledajmo samo zdaj na Štajar in v celo Jugoslavijo, testi majo petrolij, gvant in vse ka njim je samo po voli in zdaj jim je ešče Amerika strašno dosta vsega blaga poslala. A.li Vogri že zdaj neščejo spolniti svoje obljube. Na pr. 307 v šoli bi se mogli zčista slovenski včiti, na biroviji, pri notariušah, na mašini, po varošah napiski, naših ves imena i. t. d. to bi vse zčisra slovenski moglo biti, ar so sami obliibili. Ali nanč zdaj ne spolnijo toga, ka do pa te delali, kda mo mogli znova njiivi bogavni, ponižni hlapci biti? Ali Vogri, aziatski roparje, najbole pa Židovje (ži dovje pa Vogri pa socialdemokrati to je zdaj več vseedno) tej so že zdaj natelko prišli, da se sami smejejo nad našov nespametjov, da jim verjemo. Oni so gospodje nad nami, oni v noči in v dnevi smejo v naše hiše, smejo zbiti in obesiti našo nedolžno deco in stariše i. t. d. Ali to šče njim ne zadosta. Zdaj so že natelko prišli, da se že z pismeno z nas norca delajo in nam sami pravijo: Slovenci na Vogrskom so najbole pokorni ljudje na sveti, že smo je tak napelali, da že sami moremo pisati, da naj li majo malo pameti in se naj ne dajo za nos voditi. To so šteli ravno zdaj s sobočkim listom, štegora so prve dni decem bra izdali z naslovom: »Vogrszki domovinszki Szlovenci«. V tom se norčarijo: 1. z našega jezika; 2. z našega kraja; 3. z celoga slovenskoga in vseh Slovencov. 1. Norčujejo se z našega jezika: Z vsakov rečjov so nas osramotili. V vsakoj reči je pogrešak, niti edna reč je ne dobro napisana, z vsake reči vogrščina smrdi, kak luk z Židovov. Orszag je ne slovenska reč, nego domo vina; torvenv, napszam i. t. d. so vse smrdeče reči, šterij v slovenskom jeziki nega. Z litere vsake tak smrdi vogr ščina, kak či bi Židovje kde v kakšoj jami poginjeni se kvasili. Pfuj, nesnaga!!! 2. Norca se delajo z našega kraja: Pitam Vas bratje: kde ste videli lepši kraj, kak je lepo pole od Mure do Babe, od Radgone do Čentibe? To je naša sv. zemlja, kde smo se narodih, v tom kraji nas je ljuba mati oprvim včila slovenski gučati, moliti in spevati. Peklenski je človik, ki se z tega kraja norca dela. In to krajino majo več kak pol grofi v rokah, eden tretji tao pa Židovje. Te naši ciganje, roparje, šteri bi meso z nas pojeli za tri špice, te tu kraliijejo! Poberite se pred novim letom, to- vanje, ki kak piavice se na nami držite. Poberite se Vogri, volkovje med milimi slovenskimi ovcami, odite včasi v Azijo, odker ste pred jezero leti prišli z cela divji, ki ste naših očov meso jeli, kda ste je žive pekli. Sram vas boj pred celim svetom! Poberite se z slovenskoga kraja! 3. Za norce nas majo vse Slovence: Natelko so prišli, da pravijo, da so Slavi ne liidje (Tot nem ember). Pa vas ne to sram praviti, svinje? Slovenci, mo dale poslušali te sovražnike? Pazite samo Slovenski Bratje na eno: pravijo v sobočkoj cedili: »Mejte (Vi Vogrski Slovenci) potrp- lenye, celi szvet je obszlobodnveni gratan.« Sami pravijo, da je vsaki narod dol liičo jarem, samo nam šče pravijo »mejte potrplenve« to je: nosite ešče jezero let te jarem, vi sami Vogrski Slovenci, kda so vsi drugi slobodni. Jaz mislim, da je to človik ne pisao, z pekla je prišeo z rog- lami čelabrkat v Soboto k Zidovom. Predragi Bratje So- bočani (sem jaz tiidi Sobočanec?) vragov pa li ne mete v Soboti! (Predragi bratje Sobočani) Pred novim letom vsi Vogri in Židovje morejo odditi z Slovenskoga: Od Radgone do Čentibe, od Monoštra do Mure! V toj zemlji smo mi gospodje. Prosim Slovenske Brate, či što pride v kakšošte slovensko ves predgat kre Vogrov, prosit da bi se podpisali za Vogre (Zidove), včasi na naženimo. Mi tiidi mamo pamet, z nas se ne trbe norca delati. Što šče več šče znati od sobočkoga pisma, naj samo prečte (naj si nos drži). V pismi je vsaka reč laž: Što zna povedati, da je birova slovenski čiio gučati, što se je dosegamao v šoli slovenski včio? G. Ivanocvja in Klekla so v Pešto na sod pozavali zato, da so prosili, da bi se v šoli slovenski včili Biblijo in Katekizem. Što je mogeo z cela mirno živeti dosegamao? Zakaj je telko Slovencov moglo v Ame riko oditi? Kda smo kaj dobroga dobili od Vogrov? Nikdar ne! Zakaj je v staroj Austriji vse bolše in lepše bilo kak na Vogrskom? Zakaj so na Muri ne mostov napravili in dobrih cest? Zakaj nega železnice z Lendave v Soboto? Zakaj je naše ljudstvo tak zaostano? Vsa ta pitanja Vam neham, predragi Bratje, Slovenci. Vi sami si dajte od govor. — Pred 1848 letom se na Vogrskem ne vogrski gu- čalo, nego nemški, latinski in francoski. Pred tem letom je šče od Radgone do Legrada (kde Mura v Dravo teče) in od Monoštra do Legrada in vse slovenske vesi, štere so zdaj v tom kraji vogrske, na vogrske obrnole. Vorite mi, Bratje, da sa 50 let niti ednoga Slovenca node na toni kraji, či pod Vogrami ostanemo. Slovenci, mi duže pod Vogrami ščemo ostati? Nikdar ne! Vogri so roparje, to- vanje, Židovje, socialdemokrati, slobodnozidarci. Vsi taksi ljudje, ki so ne vredni, da na sveti živejo, da bi je človik vlagve zapro in po Miiri in Rabi dolpiisto, naj bi odplavali nazaj, odket so priši, v Azijo. Mi smo že te gospodje bili v toj zemlji, kda so šče Vogri ne znali, kaj je to Europa. Ali od toga driigoč. Zdaj pa gledajmo, kaj je Jugoslavija, štero nam je g. Wilson spravo in naši Bratje, Slovenci v Ameriki. Jugo slavija je: Jugo Slavija, to je: Južni europski Slavi. Slavi se velijo vsi testi narodi, štere je edna mati Slava rodila pred 2000 in več letami. Te smo šče vsi Bratje bili, ali sledkar nas je dosta postalo, nešterni so druga imena vzeli, kak: Polaki, Rusi, Cehi, Slovaki (Toti!), Srbi (Raci!), Horvati, Slovenci. Mi smo torej vsi bratje, pa smo inda vsi vkup živeli. Naša domovina je velka bila in slavna. Najprle so nas Huni razločili, potem pa Vogri. Oh, kak so se te naši očovje jokali, ali ne so si mogli pomagati! In Voger je močne lance vrgeo njim na šinjek, roke in noge; te lance šče zdaj izda nosimo, že več kak 1000 let. Ali zdaj komaj je bila viira naše sloboščine, prišeo je den rešitve. Vogri so nam tudi druga imena dali, da se več ne bi spoznali kak bratje: Polakom so dali »lengvel«, Slovakom »tot«, Srbom »rac«, Slovencom »vindiš«, Šta- jarec, kranjec« Ali 1918 leta smo se po 1000 letnom zgiib- lenji znova videli, spoznali, kiišnoli. Istina, da so naše, Vogrskih Slovencov roke izda z Žmetnimi lancami zve zane. Drugi Bratje: Polaki, Čehi, Slovaki, Horvatje, Srbi in avstrijski Slovenci so že dol zmetali njiive lance, v edno domovino so se združili, kak smo svi bili pred 1000 letami. Ta domovina se veli »Jugoslavija«. Lepa je ta domovina, rodna na silji (Banačko, Horvatsko, spodnji tao Vogrskega in naš liibi kraj) rodna je na železji, pe- trolji, šteingolji. Vsega toga telko raste v njej, da so sir- maki Vogri vse od nas mogli kiipiivati, ar oni zlata, sre bra i t. d. nikaj nado meli. Svinj se največ povle na Hrvatskom, ovc na Srbskom. Kde pa več sadiij kak na Štajerskom in Slovenskom. Vogri nemajo morja, ar je to Jugoslovansko, i. t. d. Oni skoro nikaj nemajo, Jugoslo vani vse majo. Predragi Bratje, stanimo z spanja, lepi den slobode nas zove. Kama de vsaki narod slišao, to je od samoga naroda odvisno. Zato do zdaj hodili od vesi do vesi pisat, kama de što šteo slišati k Jugoslaviji: k Bratom, ali v Vogrsko- mi: Zidovom in roparom. Prosimo Vas zato, predragi Vo grski Slovenci, moji bratje, mi sami smo se ešče ne zdru žili z bratami Jugoslovani. Jaz sem tudi z Ogrskoga Slo- venskoga, moja in Vaša krv je edna, zati Vas ljubim kak brate in Vam samo dobro zelem. Podpišimo vsi k Jugo slaviji. Bratje nas čakajo. Mi smo najmenjši in zato nas najraj majo. Mati Jugoslavija nas čaka z odprtimi rokami, bežimo k njoj. Ona je naša mati, naša nekdanja Slava. Vogrsk je mačiha, Vogrska je voza, Jugoslavija se le po grede, gde de nam dobro. Naša deca do nas konola, či njim zdaj ne spravimo sloboščine. Zato Bratje, ščemo slobodni biti: zapišimo k Jugoslaviji; ščemo duže lance nositi, Zidove trpeti: zapišimo k Vogrskomi. Brat sem Vam in Vam pravico pišem. Vsi k Jugoslaviji Vogrski Slo venci, nieden naj ne zaostane! Zdignite glave, rešenje se bliža! (Korošec). Radujte se, Slovenci na Vogrskem rešenje je tii! Vse Vas kiišne in obine Vaš brat in prijatel OGRSKIM SLOVENCEM! Potrta leži na tleh nemška in madžarska gizdavost. Vi soko je letala, podjarmiti si je hotela svet, vse narode na praviti za svoje sluge. Obetala je Germanom in Madžarom dan, Slovanom noč, zasramoval in zatiral je vse, kar ni bilo madžarskega ali nemškega vora. Prišla je ura zaslužene kaštige. Narodi otresajo neznos ni jarem in si hočejo po svojem urediti svoj dom. Tudi vam ogrskim Slovencem vstaja solnce zlate svobode, da postanete gospodarji na lastni zemlji. Tisoč let vam je gospodaril ošabni Madžar, pokorno ste mu služili, v za hvalo vas je tlačil in zasramoval. Samo grof in zidov je kaj veljal. Vaši dečici so pošiljali trde Madžare za učite lje, ki niso razumeli dece, deca pa ne njih. Pri občini, pri sodniji, pri županiji samo madžarski jezik; če si dobil kako pismo, si moral iskati še tolmača. Temu mora biti konec. Slovenec je ravno tako človek kakor Madžar ali Nemec, slovenski jezik je ravno tako lep kakor drugi in še več velja. Vojaki so si izkusili, s katerim jezikom se dalje pride, z madžarskim ali slovenskim. Če je ogrski Slovenec prišel na Kranjsko, na Primorsko, na Hrvatsko, v Srbijo, na Češko, na Poljsko, na Rusko, v Bolgarijo, povsodi je s svojim jezikom leži izhajal kakor z madžar skim, ki ga nihče na svetu ne razume. A madžarska gizdavost se še ni spametovala, obdržati hoče v svojih krempljih lepe kraje ogrskih Slovencev, Slovenske gorice in Mursko polje. Ogrski Slovenci, varujte se Madžara, ki vas bo skušal dobiti v svoje mreže. Ne verujte njegovim obljubam, dati vam ne more drugega, kot dolgove in sužne verige. Ne bojte se njegovih groženj, njegova moč je strta, njegovo strahovanje samo papirnato. Ne dajte se odtrgati od rod nih bratov Slovencev in Hrvatov. Kdo je največ kriv strašne vojske, ki nam je toliko ljudi pobila, toliko nesreče prinesla? Nemec in Madžar, posebno surovi madžarski grof Tisza, ki je najbolj silil na vojsko. Madžarski grofje in židje so si med vojsko polnili žepe, ljudstvo pa je moralo dajati in stradati. Ali hočete še naprej služiti tistim, ki so zakrivili vse to? In kdo bo plačeval vojne dolgove? Pač tisti, ki so vojsko želeli! Nas nihče ni vprašal, ko se je vojska napo vedala, tudi ne bomo plačevali odškodnine. Nemce in Madžare čaka ogromno plačilo, ki ga bodo naložile zmagujoče države. Ali hočete tudi vi Madžarom plačevati njihove dolgove? Jugoslaviji se bo prizaneslo, ker ni zakrivila vojske. Nasprotno, naši jugoslovanski rojaki v Ameriki so že zdaj nabrali 720 milijonov frankov v zlatu za novo jugo slovansko državo. Nam bo po vojski odprt široki svet čez Trst, Reko, na Balkan, v grško morje. Pri nas bo dovolj kruha in dela. Premoga bomo imeli sami dovolj, stroje in druge industrijalne izdelke lahko dobimo iz bogate in napredne Češke. Od Nemcev in Madžarov ne potrebujemo nič. Madžarskemu ljudstvu nečemo delati krivice. Madžari naj bodo za sebe, mi pa za sebe. Zakaj bi eden drugega tlačil. Če oni ljubijo in spoštujejo svoj jezik, mi tudi, če oni hočejo v šoli, pri uradih, v cerkvi svoj jezik, mi tudi. Kako veselo bo, ko bomo Slovenci vsi skupaj in bo naš materni jezik imel povsodi poštenje! Mojzes je rekel pri izhodu Izraelcev iz Egipta, da Egipčanom, svojim tlačiteljem, ne pustijo niti paižla. Niti paižla! To bodi naš odgovor na madžarske po skuse, da nam odtrgajo kos naše zemlje. Ogrski Slovenci, ostanite mirni, madžarskih grofov, fiškalijušev in Židov se čuvajte. Ko pa pride ura, se z veseljem pridružite svojim bratom Slovencem in Hrva tom. Vsaka ptica k svojim leti, tudi mi hočemo k svo jim. Bog živi slobodno Jugoslavijo! (Dr. Matija S. Slavič.) 308 KRONIKA KRONIKA 309 POZDRAVLJENI, BRATJE SLOVENCI, SLIŠITE KLIC OGRSKIH BRATOV Od Rabe do Adrije. Oj Lendava, matka naša ljuba! Ne teči več tako ža- lostno-počasi skozi našo slovensko krajino! Ali še ne veš, da so se v tvoji deželi vzbudili grobovi narodnih mrličev? Da, mrtvi so vstali, porajalo se je novo narodno življenje. Prej so bili tvoji sinovi narodno mrtvi. Toda niso bili v resnici mrtvi. Spali so le, kakor je spal kralj Matjaž s svojimi junaki. Kralj Matjaž se je zbudil, za rožljal s svojo sabljo, in skočili so pokonci njegovi zvesti. Res je, Lendava, žalostna je bila usoda tvojih otrok. Godilo se jim je kakor Ukrajincem, o katerih speva Taras Ševčenko; Bila nekdaj Hetmanščina, Ukrajina, Ukrajina a se več ne vrne; mamka moja mila, nekdaj smo mi panovali, kadar spomnim se na tebe, a že več ne bomo! srce mi ovene. V 9. in 10. stoletju so živeli od Dunaja proti jugu do Save panonski Slovenci. Svobodni so bili, svoje lastne kneze so imeli, Prioino in Kocelja. Nemila usoda zgodo vine nas je tlačila stoletja in stoletja. Del panonskih Slo vencev je prišel pod Štajersko, kjer so jih potujčevali Nemci. Med ogrske panonske Slovence so se vsiljevali Nemci in Madžari ter žrli naše meso in pili našo kri. Naše število se je krčilo in krčilo, naš narodni sovrag se nam je smejal in krohotal. Spravil nas je tako globoko, da naš človek ni več vedel, da je Slovenec. Ako bi kdo našega človeka pred nedavnim vprašal, ali je Slovenec ali Madžar, bi odgovoril, kakor pravi isti Ševčenko o Ukrajincih: »Dobro, brate! Kaj si torej?« — »To pove naj Nemec (Madžar), mi ne vemo.« Kako bi se naj tudi nahajala narodna zavednost pri našem ljudstvu, ko so pa Madžari delali nato, da so jo zatrli. Nobena šola ni bila slovenska, niti najmanjša ljudska šola ne. Noben izobraženejši človek, razun du hovnov, ni govoril slovenski. Madžarska je bila sodnija, pošta sploh vsi uradi. Vse javne službe razun duhovne so imeli Madžari ali Madžaroni. Slovenski jezik je veljal za nekulturni jezik, madžarski pa kot gosposki jezik, kot najlepši jezik na svetu. Kdo se še naj potem zaveda svoje slovenske narod nosti? Lahko se reče o naši ogrsko-slovenski pokrajini: Oropane kot sirota čija pravda, čija krivda, zdaj ob Lend'vi joče; čiji mi smo sini! težko je siroti, koje Naša duma, naša pesem nihče zreti noče, nikdar ne izgine . . . le sovrag, ki se ji smeje. To je, bratje, naša slava, Krohotaj se, vraže! — slava pokrajine! A ne hudo, ker vse gine, Brez zlata in brez kamenja slava ne izgine; brez laži-orožja, ne izgine, vse razkaže toda glasna in pravična, sila zgodovine, kot beseda božja. (Po Torasovi Osnovnjanenki.) Taki smo bili do jugoslovanske deklaracije. O tej se veda naši listi niso smeli veliko pisati, navduševati za njo še manj. Le redki, ki so imeli še občeslovenske čas nike, so začeli gojiti tiho nado, da je tudi za nas napo čila ura rešitve. Toda sosed sosedu še ne bi upal tega govoriti. Ko bi prišel k nam za Jugoslavijo agitirat, bi hodil kakor ob grobovih, ki ne čujejo, kaj jim govoriš. Gorje mu, kdor bi si to drznil. Madžarska vlada bi ga spremenila v solnčni prah. Kljub temu se je širila ideja, zlasti po vojakih, ki so si izkusili svet. Da, naši vojaki! Vojska jih je napravila narodne. Videli so, kako jim je njihova slovenščina po vsem svetu dobro služila, dočim madžarščine ni govoril živ krst razun rojenih Madžarov. Spoznali so, kako malo velja madžarščina. Izvedeli pa so tudi v vojski o težnjah drugih narodov ter o zahtevah svojih bratov Slovencev, ki so se navduševali za Jugo slavijo. Vendar se je doma govorilo o tem le med štirimi stenami. Na zunaj se ni smelo pokazati. Da bi podpiso vali deklaracijo, kakor so delali to drugi Slovenci, o tem še misliti ni bilo. In vendar se je zgodil čudež. Teden dni pozneje, ko je Avstro-Ogrska ponudila roko za mir na podlagi VVilso- novih zahtev, so začeli ljudje govoriti: Kralj je dozvolil vsakemu narodu svoje pravice. Madžarov bo samo kakih 8 milijonov v eni državi; vsi drugi narodi napravijo svoje države. Mi Slovenci pridemo s Štajerskimi Slovenci skupaj v jugoslovansko državo. In če je še kateri mo žakar dvomil o tem mu je rekel sosed: »Ve pa je tudi naš Ivan tako rekel, ki je prišel na dopust!« Narodna zavednost se je vzbudila iz skoro tisočletnega spanja. Misel o Jugoslaviji je našla tudi pri nas rodo vitna tla. Toda naš narod na Ogrskem je brez vsake orga nizacije, brez vsake narodne izobrazbe. Zato ne more za uveljavljenje jugoslovanskega načela mnogo storiti. Če bi tudi začel, bi ga še močnejši Madžar nadkrilil in še v zadnjem hipu poskusil, da mu stopi na tilnik in ga zatre na večno smrt. Zato se obračamo na Vas, bratje onkraj Mure. Ne poza bite nas, svojih bratov med Rabo in Muro. Nekdaj in zopet še ob avstrijskem manifestu se je govorilo o Jugo slaviji do Drave. Naši ožji bratje, panonski Slovenci na Štajerskem (ali Prleki), so spravili javnost do tega, da se govori o Jugoslaviji do Mure. Toda mi prekmurski Slovenci stanujemo onkraj Mure, od Ljutomera ob štajer ski meji navzgor do Rabe. Ob Rabi stoji naša močna trdnjava Rabska Slovenja vas (Rabatotfalu) pri sv. Gothardu. Jugoslavija sega torej do Rabe. Ne pozabite, rojaki, tega naglaševati. Nas je na Ogrskem okoli 100.000 Slovencev. Nas ne smete žrtvovati, če smo tudi majhen in najmanj zaveden, pa ne po lastni, ampak tuji krivdi, del jugoslovanskega naroda. Naobračam na brate konec Ševčenkove pesmi »Do mrtvih in živih in še ne rojenih rojakov mojih«: Objemite bratje moji, In pozabi se sramotna najmanjšega brata, davna zgodovina, naj se mati še nasmehne, oživi spet dobra slava zaplakana mati! naše pokrajine, Blagoslovite svojo deco in svit jasni, nevečerni s trdimi rokami tiho spet zasveti ... in umito poljubite Prosim vas, rotim vas, bratje s prostimi ustnami! dajte se objeti! Ko se je po prvem propagandnem poletu vrnil po ročnik Grizold, mu je v višini kakih petdeset metrov iznad samega aerodroma na Teznem odpovedal radi pomanjkanja bencina motor. Pilot, štabni narednik Jureš, seveda ni mogel rešiti letala, ki je nesrečno treščilo na tla ter se popolnoma polomilo. Jureš sam je bil težko ranjen, opazovalec Grizold pa je odnesel le nekoliko manjših praskotin. Toda ta nesreča ni vzela ostalim veselja in poguma do letanja; pač pa je vreme in nekoliko tudi pomanj kanje bencina povzročilo, da so leti zastali skoraj za tri tedne, šele 9., 13. in 19. aprila se je nadaljevalo letanje. Jureš si je opomogel in poleg njega so leteli podčastniki Kveder in Arzenšek Dragotin. Pri tem 310 KRONIKA Stjepan Burazović, komandant mariborske letalske eskadrile l.1919. pripominjam, da sta bila oba Arzenška brata, Mari borčana. Arzenšek Vinko, rojen 1896 je po poklicu strojevodja drž. železnice in stanuje danes v Mari boru na Betnavski cesti štev. 39. Je rezervni nared nik, ki je bil letos na orožni vaji v Zemunu, kjer je kot eden najstarejših letalcev v Jugoslaviji še vedno odlično letel. Njegov brat Dragotin je bil prav tako strojevodja in se je ponesrečil pri znani veliki želez niški nesreči 3. novembra 1929 pri Rajhenburgu. Med tem odmorom se je moštvo izpopolnilo in tudi park se je povečal, čeprav je bilo oddano eno letalo že meseca januarja letalski komandi v Zagrebu. Se stavila sta se iz Ljubljane dospeli enosedežni letali za borbo tipa »Berg« serije 92. Na teh dveh letalih so leteli podčastniki Čolnar Janko (pokojni šef pilot ljubljanskega Aero kluba, ki se je tragično ponesrečil v Zagrebu leta 1933. z letalom ljubljanskega aeroklu- ba »Lojze«) Bobig, (za tega nisem mogel zvedeti, kje sedaj živi) Šimenc in Tomšič. Na teh dveh letalih so se vršili poizkusni poleti in vežbanje. Kočljiva situacija na koroški fronti v aprilu 1919 pa je nujno zahtevala izkušene roke pri letalski stot- niji v Mariboru. Takratni komandant Dravske divi zije, general Kosta Smiljanie je imenoval (z brzojav nim poveljem O. štev. 3571/1 od 23. aprila 1919 po predlogu načelnika štaba, generalštabnega podpol kovnika Milutina Nediča) za poveljnika oddeljene aeroplanske eskadrile v Mariboru (tako je bil odse- daj oficielen naziv) letalskega poročnika Stjepana Burazoviča, dotakratnega šefa izvidnikov letalske eskadrile v Ljubljani. Mala pripomba: Milutin Nedič je danes divizijski general in komandant celokupnega vojnega zrako- plovstva, Stjepan Burazovič pa letalski podpolkovnik, komandant balonskega bataljona v Nišu. Takratni poročnik Burazovič je bil neposredno pod komando generala Maistra. Od njega je tudi dobila letalska eskadrila v Mariboru domače ime Maistrova eskadri la. General Maister je ocenil poročnika Burazoviča takole: VeseJ značaj, kot letalec izvrstno uporabljiv. Drzen in neustrašen. Pri poletih je nabral o sovraž niku vedno mnogo važnih in zanesljivih novic, ki so bile za naše prodiranje večkrat merodajne. Vesten in marljiv. Letala ima vedno v najboljšem redu. S podrejenimi je strog, a dober in postrežljiv tovariš. Poročnik Burazovič je prejel nalogo: 1. sestaviti eskadrilo in jo usposobiti za borbene operacije, 2. izvežbati vse letalce za čim bolj uspešno borbo v zraku in 3. pripraviti vse za sestavljene naloge izvid- niške službe in bombardiranje. Ko je poročnik Burazovič prispel v Maribor, se mu je posrečilo dobiti toliko goriva in maziva, da je bilo redno letanje omogočeno. Sedem dni je trajalo vež banje, toda v teh sedmih dneh potenciranega dela se je moštvo, predvsem piloti, popolnoma usposobili za taktične borbe v zraku, tako da se je moglo uvesti patrolno letanje. Ko je bilo to organizirano, se je fronta na Koroškem in štajerskem razdelila v dva dela. Prvi je segal od tromeje na vzhodu avstrijsko - madžarsko - jugoslovanske fronte do Grintovca na zahod ter je bil delokrog mariborske aeroplanske eskadrile, zahodni del od Grintovca do italijansko - jugoslovansko - avstrijske tromeje pa je pripadel ljubljanski eskadrili. V slučaju potrebe pa je bilo predvideno skupno delovanje. Mariborska eskadrila je bila mešanega sestava; imela je šest aeroplanov za opazovalno službo in za lahko bombardiranje ter štiri enosedežne borbne avione. Taktične naloge so se vršile vedno skupno in letelo je v skupini najmanj eno dvosedežno in eno enosedežno letalo. V tem času se je pokazala potreba, da naj bo en oddelek čim bližje koroški fronti. Tako se je usta novil oddelek mariborske eskadrile pri Pliberku, katerega je vodil letalski poročnik Vekoslav Toma- šič. Oddelek je obstojal iz dveh enosedežnih borbnih aeroplanov ter je imel nalogo onemogočiti avstrij skim aeroplanom opazovalno in bombardersko delo vanje na fronti, kar je tudi v polni meri izvršil. Mariborska eskadrila je v času nastoja pliberškega oddelka bila sestavljena takole: Komandir je bil že navedeni poročnik Burazovič, drugi častnik je bil poročnik Tomašič, ki je vodil oddelek v Pliberku. Grizold je bil v začetku maja 1919 premeščen k letal ski stotniji v Ljubljano, prav tako Dorčič, ki se je odlikoval posebno v Prekmurju. Burazovič je bil opa zovalec, Tomašič pa pilot lovec. Podoficirjev je bil osemnajst: Jureš, Kveder, oba Arzenška, Čolnar, Bobig, Tomšič, Šimenc, Pešel, Tu- skan, Mihevc, Senekovič in Majer kot pilotje, Binder kot šef mehanik (Binder je danes narednik vodnik, šef-mehanik pri IV. zrakoplovnem polku v Zagrebu in nesporno eden naših najboljših mehanikov ter je letos dobil veliko nagrado pri tekmi za kraljev pokal) Polančič kot fotograf, Krištofič in Koban pa kot aeroplanska mitraljerja. Kot pilot je bil pozneje eska drili dodeljen še Turko Ernest, sedaj tehnični urad nik in še vedno aktivni pilot v Mostarju. Narednik eskadrile je bil Jelen, razen njega so bili v sestavu neletalcev še trije nižji podoficirji ter 57 kaplarjev in vojakov. Burazovič je znal preskrbeti eskadrilo z zadostnim materialom, bencinom in oljem; poleg tega je pri dobil za eskadrilo tudi pet tovornih avtomobilov. Municije za strojnice in bomb je bilo dovolj, tako da je bila eskadrila popolnoma preskrbljena z vsem po trebnim in sposobna za naloge, ki so jo čakale. KRONIKA 311 Prvo borbno nalogo je izvršila mariborska eska- drila dne 1. maja 1919 pod osebnim vodstvom ko mandirja Burazoviča, ki je vodil vse borbe osebno. Vsi ostali letalci so se po redu menjavali: enkrat je eden pilotiral, drugi bombardiral, drugič narobe. Le teli so pa vedno vsi. Do večjih borb v zraku ni prišlo, ker so se Avstrijci borb v zraku izogibali radi smelosti naših letalcev in to zlasti Čolnarja v Pliberku. Pač pa so bila naša le tala vedno sprejeta z močnim topovskim ognjem in obstreljevanjem iz mitraljez, posebno takrat, ko so letela nizko. Posebno Burazovič je imel navado, da je letel 20 do 30 m visoko nad avstrijskimi postojan kami in jih napadal z mitraljezo ter z lahkimi bom bami. Sovražna obramba je zapustila v takih slučajih redno nekaj pogodkov v platnu, motorju in v ostalih delih aeroplana. Burazovič je posebno drzno napadal centralni aerodrom v Celovcu, enkrat celo istega dne dvakrat zaporedoma. Naloge poletov so bile vedno iste: napadati sovraž nika, opazovati njegovo gibanje in varovati lastne postojanke pred napadi sovražnih letal. Od 1. maja do 5. junija 1919, torej v času jugoslo vanskih vojaških operacij na Koroškem, je maribor ska letalska eskadrila izvršila v celoti 117 poletov, ki so trajali 350 ur in katerih dolžina je znašala 25.200 km. Poletov z reševanjem važnejših nalog, ka terih se je udeležila celokupna mariborska eskadrila, pa je bilo 24. Važni leti so bili: 1. maja v Dravograd, kjer se je vršila borba s so vražnikom (200 km); 4. maja nad Velikovcem, tam borba s sovražnikom (400 km); 5. maja do Sinče vasi (220 km); 6. maja borbe na črti Lipichbach-Pliberk (250 km); 7. maja opazovalna služba okoli Dravograda (nad 300 km); 8. maja nad okolico Guštanja in št. Janža (nad 300 km); 9. maja nad Guštanjem in Dravogradom (nad 400 km); 10. maja borbe nad Muto (nad 500 km); 12. maja zopet nad Guštanjem (450 km); 16. maja preko Dravograda, Slovenjgradca (nad 500 km); 17. maja vzdolž cele koroške fronte preko 620 km. 28. maja preko Dravograda, Velikovca in Labud- ske doline (nad 450 km); 29. maja preko Labudske doline in do Pliberka (450 km); 30. maja Sinča vas — Velikovec. Pri tem poletu, ko je bil pilot narednik Majer in opazovalec Burazo vič, je aeroplan letel zelo nizko. Močan sovražni ogenj je zapustil v aeroplanovih krilih preko deset krogel, ena krogla je prestrelila žico opornico, ena uničila razplinjač, ena hladilnik, nekaj pa se jih je zarilo Ernest Turko v aeroplanov trup. Aparat je bil s tem tako težko zadet, da je bil nesposoben za vsako nadaljnje letenje in je moral pristati. K sreči je odlično pilotovo ma nevriranje omogočilo pristanek na jugu od Drave pri jugoslovanskih postojankah in s tem rešitev vojnega ujetništva. Burazovfč pa se je še istega dne maščeval za izgubljeni aparat, ko je z drugim aparatom napadel in uničil del aerodroma v Celovcu; 31. maja preko št. Pavla in Sv. Andreja (nad 250 km); 1. junija vzdolž fronte( nad 300 km); 2. junija dva poleta vzdolž vse fronte (vsak nad 500 km); 4. junija daljši polet z borbo nad Wolfsbergom. kjer sta bila pilot Senekovič in opazovalec Burazovič lažje ranjena, aeroplan pa je bil poškodovan od šrapnelov (nad 520 km); 5. junija dvakratni polet vzdolž vse fronte (nad 650 km). Letalski odred Pliberk z Vekoslavom Tomašičem in narednikom Čolnarjem Jankom je izvršil okoli 15 poletov s preko 2000 km. Pod komando Dorčiča so izvršili piloti Grizold troje, Jureš troje, Kveder in Dorčič dva, Arzenšek pa en polet. Ti poleti se razumejo kot poleti nad sovražnika in niso tu všteti poleti čisto propagandnega značaja in leti radi vežbanja v pilotaži. Pod komando Burazoviča pa so izvršili piloti Jureš štiri, Kveder osemnajst, Drago Arzenšek deset, Vinko Arzenšek deset, Ernest Turko deset, Franjo Sene kovič dvanajst, Anton Majer tri in Franjo Kristofič en polet, slednji kot mitraljer. To so bili vsi poleti nad sovražnika; niso pa tu všteti poleti propagandnega značaja in pa vežbanje v pilotaži. Vsega je bilo izvršenih oseminšestdeset voj nih poletov v dolžini blizu 24.000 km, ki so trajali nad 250 ur. Pod komando Dorčiča pa je bilo izvršenih dvanajst propagandnih poletov z nad 1500 km: dne 12. marca 1919 na vzhodno Koroško, 13. v Prek- murje, 15. v Slovenske gorice, 9. aprila v Mursko So boto, 19. pa nad Mariborom. Naloga propagandnih poletov je obstojala v trošenju jugoslovanskih le takov. 312 KRONIKA „Brandenburg" tip avionov pri mariborski letalski eskadrili Za avionom levo od gozda so stali l.1919. hangarji Poleti preko sovražnega ozemlja so bili vojaško važni in včasih odločilni za sledeče operacije. Prvo vrstni rezultati odsevajo tudi iz številnih pohval, ka tere je eskadrila prejela. Navajam samo eno: Naredba komandanta Dravske divizije O. št. 8977/1 1919 (komandant general Krsto Smiljanič) pravi: Aktivni pešadijski poročnik Stjepan Burazovič, po veljnik aeroplanske eskadriie v Mariboru: Imenovani je izvršil za časa koroške ofenzive na nad vse hvalevreden način 24 z izvrstnim uspehom kronanih poletov nad sovražnikom. Leteč vedno nizko je obstreljeval dan za dnem dane mu cilje — pešadij- ske čete in topniške kolone pri VVolfsbergu, dalje v Labudski dolini, Celovcu in drugih krajih — ter s svojimi napadi vedno povzročal zmedo pri sovražniku in demoraliziral njih čete. S teh poletov je prinašal točna in popolna poročila, ki so bila povsem zanes ljiva in za nas največje važnosti. Posebno se je od likoval 28. maja, ko je iz višine 50 metrov obstrelje val sovražne pozicije pri Dravogradu in prisilil ta- mošnjo posadko, da je prenehala z obstreljevanjem in se umaknila. Posebno vrednost ima njegovo točno in nad vse vestno poročilo o poletu dne 2. junija v okraju la- budskega odreda, ter 4. junija, ko je napadel pri VVolfsbergu, leteč samo 30 metrov visoko, tamošnjo pešadijo in artilerijo, jo uničil in nadaljeval polet, od katerega je prinesel točna poročila. Kljub rani, zadobljeni od sovražnih šrapnelov, je svojo službo izvrševal do konca ofenzive vestno in pridno. Poročnik Burazovič je vzor in zgled mladega, sme lega in vestnega aviatika, ki zadano mu nalogo izvrši na najbolj zanesljiv način in radi česar ga pohvalim. Komandant general K. Smiljanič s. r. Ko je bil Burazovič prestavljen v Zagreb, ga je komanda štajerskega obmejnega poveljstva v Mari boru, kakor je razvidno iz Pers. reš. 3855/1 od 3. okto bra 1919 ocenila med drugim takole: K aeroplanski eskadrili v Zagrebu premeščeni Bu razovič, dosedanji poveljnik tretje sekcije, se odlikuje z veliko neustrašenostjo in požrtvovalnostjo ter mu je bilo naklonjenih več lepih uspehov. Velike zasluge si je priboril posebno na koroški fronti in za časa mariborske pobune, ko je v težkih okolnostih uporabil z veliko neustrašenostjo vse svo je velike in izredne vojaške in strokovne sposobnosti ter s svojo iniciativo dosegel izredne uspehe. Mi smo mu zato hvaležni in mu dajemo za vzorno službovanje popolno priznanje. Komandant podpolkovnik Vladimir Uzorinac. Toda ne samo komandant, ki je bil duša vsega dela, tudi ostali so prejemali slične pohvale. Najbolj zgo vorno dejstvo, kako je vsa eskadrila, od prvega čast nika do zadnjega vojaka delala z navdušenjem in iz rednim požrtvovanjem, pa je naslednji dogodek: Po končanih operacijah na koroški fronti je prišel v Maribor takratni komandant Dravske divizije, že omenjeni general Smiljanič, ki je vodil koroško ofen zivo. Ob tej priliki je v spremstvu podpolkovnika Mil. Nediča izvršil tudi pregled mariborske aeroplan ske eskadriie. General Smiljanič je govoril z vsakomur o stroju, od oficirja do zadnjega vojaka, povpraševal za to in ono, pohvalil vsakogar za njegovo delo, na koncu pa povišal vsakogar v činu, tako da je celo komandirjev »posilni« postal podnarednik. Od tega dogodka ni bilo v vsej eskadrili niti enega prostaka, temveč samo oficirji in podoficirji! Mariborska eskadrila je s svojim delovanjem skoro onemogočila delovanje avstrijske aviacije. Avstrij ski avioni so prodrli preko štajerskih črt trikrat, preko koroških štirikrat, v Prekmurju pa so se mogli pojaviti trikrat. Nastopali so vedno v večjih sku pinah; tako so se n. pr. 30. maja znašli trije naši avi oni pred peterimi avstrijskimi, ki so se pa navzlic premoči morali umakniti. S končano ofenzivo 1919 na Koroškem je prene halo tudi delovanje mariborske eskadriie. S končano koroško ofenzivo je ponehal dovoz bencina in dru gega materiala, radi česar so postajali leti vse bolj redki. Istočasno so se začele organizirati letalske edi- nice drugod in eni od teh, zagrebški, je bila vklju čena mariborska eskadrila. Hangarji na Teznem so bili demontirani in odposlani v Zagreb, kamor so od letela tudi letala. Dne 6. oktobra 1919 je bila z na- redbo razpuščena mariborska eskadrila in večina moštva se je vrnila v civilne poklice, nekateri pa so ostali do danes v aktivni vojaški službi pri jugoslo vanski aviaciji. Mariborske eskadriie ni več. Med bivšimi Maistro vim borci pa še živo lebdijo spomini, kako so naši prevratni bojevniki obvladovali zračne višave na Ko roškem, štajerskem in po Prekmurju in stremeli po vsod, da bi bile jugoslovanske državne meje v resnici tudi naše narodne meje. Mariborska letalska eska drila je svojo nalogo v najtežjih razmerah izvršila v polni meri ter tako postala nam vsem zgled za delo in za napredek.