SpBošni vestnik. Podražitev šolskih zvezkov. S splošno draginjo rastejo cene tudi — skoro brez izjeme — vsem življenskim potrebščinam, tako so narasle tudi cene p a p i r j u. Vzrok temu so izredna podraženja pripomočkov, ki jih rabijo pri izdelovanju papirja. Žveplo, ki je važno pomožno sredstvo pri tem, se je dobivalo pred vojno po 13 K, sedaj stane ista množina 130 do 140 K; ameriška smola, ki je stala prej 25 do 30 K, stane sedaj 200—250 K in še za to ceno je je komaj dobiti. Razen tega prihajajo v poštev tudi celuloza in druge stvari, ki so se vse podražile. Naravno je torej, da ni mogoče tvorničarjem dobavljati papirja več po nekdanjih cenah, ampak da so bili primorani že opetovano zvišati jih. Nekatere papirne vrste so sedaj za 70—80%, druge celo do 100% dražje, kakor so bile pred vojno. Naravna posledica temu je, da so se podražile vse tiskovine,* pa tudi šolski zvezki. Nižjeavstrijski deželni šolski svet je cene zvezkom že določil, in sicer tako, da stanejo zvezki, ki so bili dosedaj po 5 h, sedaj 6 h, oni po 10 h, sedaj 12 h, prej 20 h sedaj 24 h. Želeti bi bilo, da tudi vsi drugi deželni šolski sveti enako ukrenejo, da bomo vedeli, pri čem smo. * Naša »Učiteljska tiskafna« v Ljub-* ljani je zvišaia glede na to gorostasno zvišanje cen le malenkostno svoie izdelke. — Zato jo priporočamo vsem najtopleje. Uredn.  Učiteljski prijatelj. P. n. gospod Ivan K r a 1 j, c. kr. nadporočnik na bojnem polju, je podaril »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta« 40 kron. Za to velikodušno darilo se blagemu učiteliskerau prijatelju najtopleje zahvaljuje odbor, želeč temu človekoljubnemu društvu obilo enakih dobrotnikov! Naše dijaštvo v resnih časih. »Slovenec« piše: »Vojna je tudi naše dijaštvo privedla do resnosti. Letos niso dijaki potovali med počitnicami, kakor običajno, ni bilo dijaških veselic in koncertov, ne izle-. tov itd. Cel počitniški čas uporablja naše' dijaštvo letos prav resno. Mnogo se jih bojuje za domovino, drugi so šli zopet prostovoljno kot pomoč ranjencem, dijaki z dežele pridno pomagajo doma pri poljedelstvu, oni po mestih pa so prevzeli hvaležno domovinsko dolžnost, da so nabirali od hiše do*hiše kovine in dr. ter s tem pripomogli vojnim uspehom. Celo mali §o- larčki so se pod vodstvom svojih učiteljev posvetili patriotičnemu delu. V tem, ko dijaki po deželi delajo na svojih domovih, tudi mestni nočejo držati križem rok. Po iskali so si po raznih uradih in podjetjih dela, samo da si kaj prislužijo in staršem pomagajo v teh težkih časih. Poprijeli so se mnogovrstnih pomožnih del ki v normalnem času pač ne bi pristojala dijaku, a sedaj so postali popolnoma resni in se zavedajo položaja brez vseh ozirov. To podjetja tako upoštevajo in z zaiposlenimi dijaki prav obzirno ravnajo. Z železno voljo te rnlade moči vse težkoče premagajo. Brez vsakih pomislekov so se oprijeli po1možnih poslov in jih tudi vestno vrše. S tem si je dijaštvo samo dalo najlepše izpričevalo, in ko se zopet odpro hramovi muz, se bo s podvojenimi močmi oprijelo že težko pričakovanega nadaljevanja študij v svesti si, da je tudi ono mnogo pripomoglo v obrambo domovine. Narodu, ki ima tak naraščaj, je bodočnost zagotovljena.« — Te besede so resnične! Zahvala pa gre predvsem učiteljstvu, ki je vzgojilo tako dijaštvo!