
leto XLill, št. 50 Ptuj, 27. decembra 1990 cena 7 dinarjev
•rt*
t^si
Stran 2
Dočakali smo dan ...
UVODNIK
Dragi bralci!
Izteka se prelomno leto za Slovence in prebivalce Slovenije. Le redko-
kdaj (če sploh kdaj) se je v tako kratkem obdobju zgodilo toliko odločilnih
sprememb v družbi kot letos. Spremembe je bilo pričakovati po lanskem spre-
jemu ustavnih amandmajev, le malokdo pa je pričakoval toliko novega, ki
nas sili sicer v odločno in trdo delo. po drugi strani pa »oživlja žile in up bo-
di«. kol je dejal naš Prešeren.
V nedeljo smo se masovno izrekli za novo, samostojno pot z željo in pre-
pričanjem r demokracijo in dobro sosedstvo z vsemi sosedi, ki žele napredek
in sožitje.
Spoštovani bralci, letos smo drugovali, kot še nikoli. Veliko novih vas je
pristopilo v krog bralcev Tednika. Tega smo izredno veseli, saj nas to prepri-
čuje. da ste z nami zadovoljni, da preberete v vašem Tedniku to, kar potrebu-
jete v zvezi z informacijami iz svojega okolja. Temeljito bomo preučili vaše
pripombe in želje, ki ste nam jih sporočili v anketah, in vse to bomo skušali
upoštevati v Tedniku v letu 1991.
Pišite nam o svojih problemih in težavah ter uspehih, poskušali bomo
najti odgovore na vse to in na tak način opozorili ali tudi rešili, kar vas tare.
Kaže, da ne bo ravno lahko; v svojem imenu in v imenu svojih sodelav-
cev pa vam želim vse najlepše v prvem letu zadnjega desetletja v drugem ti-
sočletju.	Franc Lačen,
glavni urednik
2 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
27. december 1990 - TEDNIK
Dočakali smo dan...
PTUJ
Na 195 glasovalnih mestih v
ptujski občini je glasovalo 47 095
občanov, kar pomeni 94,4 od-
stotka vseh volilnih upravičen-
cev. Za samostojno in neodvisno
Slovenijo je glasovalo 45 846 gla-
sovalcev — 91,9 odstotka, proti
jih je bilo 929 ali 1,9 odstotka,
neveljavnih je bilo 245 glasovnic
ali 0,5 odstotka.
Na številnih manjših volilnih
mestih so 100-odstotno udeležbo
dosegli že okoli poldneva, takih,
na katera so prišli vsi volilni
upravičenci, pa je bilo kar 32.
Trenutno je v JLA ali na delu v
tujini v ptujski občini 2180 obča-
nov.
Predsednica volilne komisije
Elizabeta Šoštarič je ocenila, da
je volilna udeležba zelo dobra,
delo volilnih odborov pa pohva-
lila, saj kakšnih večjih zapletov
na glasovalnih mestih ni bilo.
d. 1.
ORMOŽ
Zgodovinski dan za Slovence so
nekateri v občini Ormož ob glaso-
vanju izrabili za pravo veselico.
To so storili tudi v vasi Trgov išče
v krajevni skupnosti Velika Nede-
lja. Nekaj minut po deseti uri so
vsi krajani že opravili svojo dolž-
nost in prišli v vaški gasilski dom,
kjer je bilo njihovo volišče. Za sa-
mostojno Slovenijo so bili skoraj
stoodstotno, proti je bil samo en
glas, kar pa je krajane razžalosti-
lo. Kmalu so v gasilski dom prine-
sli vino, pecivo, domač kruh in
sveže pečenega odojka. Pravo ve-
selje je bilo popoldne, ko so prišli
v gasilski dom tudi drugi krajani.
V občini Ormož so bili na slo-
venski plebiscit o samostojni
Sloveniji občani dobro pripra-
vljeni. Poleg predplebiscitnega
zborovanja, ki je bilo teden dni
prej, so po krajevnih skupnostih
imeli še letne seje vaških odbo-
rov SKZ Ljudske stranke, kjer
so se prav tako pogovarjali o
bližnjem plebiscitu.
Od 13.250 \pisanih v volilni
imenik (od tu se odšteje 434
zdomcev in tistih, ki so v JLA) se
je za glasovanje upoštevalo 12.816
občanov. Od teh jih je prišlo na
glasovalna mesta 12.215 ali 95,3
odstotki, ZA je glasovalo 11.997
ali 93,6 odstotkov, proti je bilo
170 občanov ali 1,3 odstotki, 48
glasovnic ali 0,4 odstotki pa je bi-
lo neveljavnih.
Tudi v občini Ormož se je po-
javil problem obrtnikov, ki imajo
svojo obrt in stalno bivališče pri-
javljeno v sosednjih Hrvatski in
zaradi tega niso mogli glasovati.
VT
LENART
Tajnik občinske volilne komi-
sije Jože Jemenšek nam je naj-
prej povedal, da nikoli na nobe-
no glasovanje ali volitve še ni
prišlo toliko volilnih upravičen-
cev kot tokrat. V občini je 12.753
volilnih upravičencev. Tokrat jih
zaradi služenja JLA in dela v tu-
jini ni moglo glasovati 234. Na
24. voliščih je skupno glasovalo
I 1 519, kar je 91,9 odstotka. ZA
je glasovalo 1 I 235 ljudi ali 89,7
odstotka, proti 184 ali 1,5 odstot-
ka, neveljavnih glasovnic pa je
bilo 82 ali 0,7 odstotka.
Na nobenem od volišč ni bilo
za samostojno in neodvisno Slo-
venijo manj kot 81 odstotkov
glasovalcev. Kot zanimivost naj
dodamo, da so predčasno glaso-
vanje zaradi 100 odstotne ude-
ležbe ob 17. uri končali v Smo-
lincih in da je največ volilcev pri-
šlo na volišče v Dražen Vrhu.
Udeležba na tem glasovalnem
mestu je bila 100 odstotna, prav
tako pa tudi odločitev za.
d. 1.
SLOVENSKA
BISTRICA
Po predhodnih temeljitih pri-
pravah na slovenski plebiscit (v
vseh slovenjebistriških krajevnih
skupnostih so imeli zadnji teden
pogovore na to temo) tudi uspeh
na nedeljskem glasovanju za sa-
mostojno Slovenijo ni manjkal.
Od 24650 občanov, ki so vpi-
sani v volilni imenik, nekateri pa
so glasovali tudi s potrdili (od te-
ga so odšteli 759 tistih, ki so v
JLA ali pa so zdomci), so jih za
glasovanje upoštevali 23 891. Na
glasovalna mesta jih je prišlo
22.414 ali 93,8 odstotkov. ZA sa-
mostojno Slovenijo jih je glasova-
lo 21.883 ali 91,6 odstotkov, proti
jih je bilo 421 ali 1,8 odstotkov,
neveljavnih glasovnic je bilo 96 ali
0,4 odstotke.
Glasovanje je povsod poteka-
lo mirno in brez problemov, ra-
zen pri tistih obrtnikih, ki imajo
obrt prijavljeno v sosednji Hrvat-
ski in tam tudi naslov stalnega
bivanja. Bili so zelo prizadeti,
ker niso mogli glasovati na plebi-
scitu za samostojno Slovenijo.
Eden izmed njih je to nedeljo ce-
lo spremenil naslov stalnega bi-
vanja, da je tako lahko sodeloval
pri zgodovinski odločitvi sloven-
skega naroda.
VT
Koliko nas je bilo za samostojno in neodvisno Slovenijo

Združitev ISemčij, zalivska kriza, ki grozi, da bo prerasla v vojno,
prve svobodne, večstrankarske volitve » vzhodnih evropskih deželah, iz-
pustitev črnskega voditelja \elsona Mandele iz južnoafriške ječe, pre-
bujanje Albanije, odstop resne nasprotnice tesnejši evropski združitvi
Thatcherjeve in \obelova nagrada Mihailu (,'orbačovu za mir — gotovo
prvovrstni dogodki iztekajočega se leta. V eliko jih je še, ki bi jih lahko
uvrstili v to druščino, najverjetneje tudi dogajanje v naši lastni državi.
Mednarodne dogodke ponavadi presojajo po tem, kliko miru, soži-
tja in blaginje so prinesli ali odvzeli državljanom sveta v letu dni. Tudi
ta pregled je napisan predvsem iz tega zornega kota.
DRUGA SVETOVNA
VOJNA JE POZABLJENA
Nacistično divjanje, ki je Ev-
ropo in svet potegnilo v drugo
svetovno vojno, ne bo nikoli po-
zabljeno, preveč je bilo žrtev in
preveč temeljno je izid te vojne
opredelil življenje Evropejcev,
predvsem vzhodnih, da bi lahko
bilo vse pozabljeno. Naslov cilja
predvsem na to, da je evropska
razdelitev glede na zmago in po-
raz v drugi svetovni vojni prese-
žena. Presežena pa je tudi znana
jaltska delitev. Edina uganka
smo pri tem ostali še Jugoslova-
ni, kajti še vedno ni jasno, ali de-
litev fifty-fifty tudi dejansko ne
bo obveljala. Pa ne zato, ker bi
nas v to silile kakšne velesile,
temveč preprosto zato, ker nismo
kos civiliziranemu pogovoru o
pogojih novega sožitja. To je tu-
di zaradi zmage prokomunisti-
čnih sil v vzhodnem in južnem
delu države težko pričakovati.
Pa Jugoslovani seveda nismo
center sveta. Prav zares pa se je v
center svetovnih dogodkov po-
stavila Nemčija, sedaj že združe-
na. In predvsem to pomeni, da je
Evropa pozabila drugo svetovno
vojno. Helmutu Kohlu gre seve-
da vsa zasluga za združitev in
predvsem za pridobitev zaupanja
tako zahodnih kot vzhodnih ev-
ropskih voditeljev, da je združi-
tev Nemčij pravica Nemcev.
Kdorkoli je natolceval, da to po-
meni nevarnost v Evropi, bo zdaj
že počasi moral priznati, da je
združena Nemčija povsem nekaj
drugega in da se očitno želi v po-
litičnem življenju predstaviti kot
skrbnica človekovih pravic in tu-
di kot zelo humana država, ki ob
izteku leta pomaga državi, za ka-
tero se je še v začetku leta morda
zdelo, da bi utegnila imeti največ
proti združitvi Nemčij — Sovjet-
ski zvezi.
Prav gotovo je, da je Mihail
Gorbačov popolnoma uspel pre-
vrednotiti mnenje zahodnih Ev-
ropejcev o Sovjetski zvezi. Prav
neverjetno je, s kakšno politično
vzdržljivostjo je obvladoval no-
tranje probleme in hkrati vlekel
velike mednarodne poteze.
Najbrž se lahko v prihodnjem le-
tu nadejamo, da bo popustil tudi
svojim pribaltiškim deželicam,
pa tudi evroazijskim, ki hrepeni-
jo po neodvisnosti in samostoj-
nosti. Iz krempljev nekdanje ve-
like socialistične Sovjetske zveze
pa je že tako ali tako izpustil
Bolgarijo, Češko in Slovaško ter
Poljsko, Madžarsko . . ., Romu-
nija pa mu s Ceausescujem tako
že dolgo ni bila v ponos. Tudi s
tega zornega kota je druga sveto-
vna vojna pozabljena. Razblinje-
na je namreč oblastna struktura
in ideološki sistem, zgrajen na
uvoženi revoluciji, narejeni ob
pomoči osvoboditeljev v drugi
svetovni vojni — sovjetske rdeče
armade.
SO VRATA EVROPSKE
SKUPNOSTI ŠE PRIPRTA?
Vsekakor ni mogoče zanikati
spoznanja, da se Evropa združu-
je tudi zato, ker želi postati moč-
na gospodarska zveza nasproti
Združenim državam Amerike.
Vojaška zveza Nato predvsem
zaradi iniciative Mihaila Gorba-
čova mora delati tudi nekaj za
razorožitev, predvsem v Evropi.
V ospredje pa so v tem letu stopi-
la predvsem vprašanja, ali so vse
dosedanje članice tudi v resnici
pripravljene na večjo mero pove-
zanosti — v obliki italijanskega
predloga po politični uniji in
monetarni uniji. Le zaradi nas-
protovanja temu je morala s po-
litične scene tudi Margareth
Thatcher? Najbrž, čeprav so nje-
ni nasprotniki lahko uporabili
tudi njene spodrsljaje v notranji
politiki. Na zadnjem srečanju v
Rimu se je izkazalo, da bo odlo-
čnejše povezovanje evropskih
dvanajsterice steklo in tako vse
bolj prihaja v ospredje vpraša-
nje, ali so vrata za vzhodnoev-
ropske države še dovolj priprta,
da bi priključitev bila še možna
do konca tega tisočletja. Kaže,
da so najbližje Madžari, v dru-
gem krogu sta Češkoslovaška in
Poljska, v tretjem pa so Jugosla-
vija, kakršnakoli že bo, ter Bol-
garija in Romunija. O Albaniji,
ki napoveduje prve večstrankar-
ske volitve februarja, pa najbrž
še nihče ne razmišlja. Veliko
vprašanje prihodnjega leta bo
zagotovo položaj pribaltiških re-
publik in Rusije torej evrop-
skega dela SZ \ evropskih po-
vezovanjih. Pomoč evropskih de-
žel SZ najbrž nakazuje tudi bur-
ne spremembe v teh odnosih.
V PRIČAKOVANJU
SPOPADA
Bližnji vzhod je prav tako, ne-
koliko posredneje, še vedno v
sporih zaradi izraelskega oziro-
ma palestinskega vprašanja. Pri-
sotnost ZDA v tem delu sveta je
ostro postavljena pod vprašaj,
do roba pa je vse skupaj pripe-
ljal iraški voditelj z napadom na
Kuvajt, kjer so imeli Američani
zagotovo eno najmočnejših po-
stojank.
Sele sedaj morda svet nazorno
spoznava logiko arabskega sveta.
Povsem je že jasno, da želi Irak s
tem prestopkom predvsem prisi-
liti k reševanju palestinskega
vprašanja, odnosov arabskih de-
žel z Izraelom in posredno z
ZDA. Da je tu vprašanje pred-
vsem nafta in pomembna strate-
ška lega zahoda, najbrž ni po-
trebno ponavljati. Zadnji dogod-
ki kažejo, da se bo moral arabski
svet prek Iraka in ZDA le sesti
za pogajalsko mizo. Upajmo, da
so zapleti o datumih srečanj na
najvišji ravni le začasni.
NELSON MANDELA
NA PROSTOSTI
Čas prostosti je ta legendarni
črnski voditelj dodobra izkori-
stil. Voditelj Afriškega nacional-
nega kongresa od južnoafriške
vlade resno zahteva politične in
državljanske pravice za črnsko
večino. Predsednik De Klerk je z
njim že večkrat sedel za pogajal-
sko mizo in tudi že nekaj oblju-
bil. Evropska skupnost pa ga je
za to že bogato nagradila z uki-
nitvijo prepovedi gospodarskega
sodelovanja z Južno Afriko.
NA DALJNEM VZHODU
NIČ NOVEGA
Seveda čisto tako ni, a je to
mogoče reči predvsem za Kitaj-
sko. Njeno vodstvo namreč trd-
no drži vajeti v roki, potem ko ji
je krvavo uspelo zadušiti upor na
trgu nebeškega miru. Iz Kitajske
prihajajo glasovi o velikem priti-
sku na drugače misleče, hkrati
pa vesti o velikem številu Kitaj-
cev, ki so se zaradi ideološkega
pritiska odločili izseliti iz Kitaj-
ske.
Na daljnem vzhodu je morda
zanimivo tudi še to, da sta Sov-
jetska zveza in Japonska pričeli
reševati nekatere sporne točke,
predvsem meje na otočju, ki so
nastale po drugi svetovni vojni.
Pripravila: Darja Lukman
pismo »od daleč«
V Srbiji se je že začel »tretji
krog«. Seveda ne gre za ponovi-
tev volitev, temveč gre za prispo-
dobo Vuka Draškoviča po zmagi
opozicije v Beogradu. »Od liba-
nonizacije je lahko slabša samo
labanizacija,« so te dni govorili
v Beogradu. Miloš Laban je na-
mreč v sednaji skupščini predse-
doval zboru združenega dela in
predstavlja nesposobnost vlada-
joče partije.
Sicer pa je, kot že rečeno, opoziciji vendar le
uspelo skaliti volilno zmagoslavje in večino Miloše-
vičevim socialistom. Možganski trust stranke je
namreč padel v Beogradu, kjer so pogoreli celo oče
nove srbske ustave Radko Markovič, vodja delega-
cije v zboru republik in pokrajin Miloš Alesič ter
glavni v stranki Slobodan Vucetič. Vsi so kandidi-
drali za poslanska mesja ter izgubili z manj znani-
mi predstavniki opozicije.
Ob tem seveda ne smemo zanemariti avtonomi-
stičnega Novega Sada ter Vojvodine, kjer so izgu-
bili celo takšni junaki, kot je tvorec srbskega »ču-
da« — predsedstva vlade Stanko Radmilovič in
predsednik vojvodinske vlade Radovan Boživič. V
času pisanja še ni končnih rezultatov, vendar je ja-
sno. da bo parlamentarno večino odnesla Sociali-
stična stranka, toda ob kvalitetni in maloštevilni
opoziciji, ki je dobila predvsem v demokratični trd-
njavi Beogradu. Lahko noč, Beograd, in dobro ju-
tro, Srbija. bi lahko dejali. Preteklo bo namreč še
nekaj vode v Savi in Donavi, da bo Srbiji krenilo
na boljše, za kar je lahko garant močna opozicija
oziroma demokratična namesto absolutne oblasti
vladajoče partije, ki je ponujala ljudem slogan: Z
nami ne bo presenečenj. Očitno šele prihaja nego-
tovost v strnjene vrste socialistov.
Za! je mnogo zamujenega in malo je verjetno,
da bi v Srbiji zaustavili voz, ki drvi navzdol, tako
da bo opozicija po socialističnih poiskala lahko sa-
mo še razbitine oziroma polomljena kolesa. Eko-
nomija po »srbskem gospodarskem čudežu« je na-
mreč z raznimi narodnimi posojili in še nekaterimi
drugimi novostmi, ki dičijo tudi druge »mlade de-
mokracije«, je namreč na psu in pred bankrotom.
Domislico, da se začenja v Srbiji tretji krog. gre
predvsem razumeti kot uvod v nova dogajanja na-
roda, toda tokrat u °z nacionalnih obeležij in reli-
kvij, temveč z bolj socialnim in socialističnim nabo-
jem. Kot že rečeno, gradnja nacionalnih držav še
vedno ni končana, je pa očitno nujna za razpada-
joče socialistične imperije, zato bo nacionalni ro-
mantizem še nekaj časa hranil ljudi, ki si že od ne-
kdaj želijo kruha in iger. Iger je v zagreti balkan-
ski areni dovolj, za kruh pa nisem več tako trdno
prepričan.
Dogajanja v Rusiji, ki imajo pri nas vedno glo-
boke sledi, se namreč zapletajo in vojaška diktatu-
ra. ki bi jo tudi v Jugoslaviji nekateri pričakali z
olajšanjem, ni več tako malo verjetna.
Pa srečno, zdravo in .veselo 1991. leto!
Vladimir Vodu še k
TEDNIK - 27. december 1990
ŽUPANI SO NAM POVEDALI — 3
LENARŠKI ŽUPAN JOŽE ŠKRLEC
Človek ni številka
Lenarški župan Jože Skrlec je bil /a župana izvoljen na pnih po-
vojnih demokratičnih volitvah. Dobrega pol leta dela je že za njim in v
teh predprazničnih dneh si je utrgal nekaj minut tudi za naš časopis.
Pred kratkim je bil glavni pobudnik preimenovanja Slovenske kmečke
zveze v Ljudsko stranko, kar je najbrž delno tudi posledica njegove vlo-
ge kot župana, saj se zaveda, da je kmečka strnaka marsikje na oblasti
in nujno potrebuje širši ljudski koncept politike. Sicer pa preberite, kaj
je Jože Skrlec povedal o letu, ki se izteka, in o tem, ki prihaja.
Ste v začetku tega leta slutili,
da boste postali župan?
Že od nastanka Kmečke zveze
sem v njej sodeloval, v Lenartu
smo si močno prizadevali za de-
mokracijo in predvsem za pri-
znanje kmetove vloge. Pot do
zmage na volitvah ni bila lahka.
Odločil sem se, da bom kandidi-
ral kot tretji na listi Kmečke zve-
ze in nisem pričakoval, da bom
sploh izvoljen. Pa se je obrnilo
drugače ... Po volitvah pa je šlo
zares; rezultat nas je prisili, da
razmislimo, kako sestaviti vlado
in vodstvo občine.
Kako ocenjujete delo skupšči-
ne, katere predsednik ste?
Na prvi skupščini smo bili še
precej razdvojeni, na drugi pa
smo že dosegli skupen jezik, Me-
nim, da sedaj skupščine potekajo
dobro. Medstrankarskih razprtij
zaenkrat ni, naučili smo se pogo-
varjati in tudi dogovoriti, četudi
to zahteva veliko časa. Glavni
cilj pa je seveda, da delamo to,
kar je v prid ljudi. Res je, da smo
prišli na oblast v hudih in kriz-
nih časih, zato je toliko težje.
Ker smo kmetijska občina, daje-
mo poudarek predvsem tistim
potezam, ki jih lahko v sami ob-
čini naredimo za boljši položaj
kmeta. Podeželje potrebuje pred-
vsem infrastrukturo.
Kaj štejete za največji uspeh
nove Ienarške oblasti v tem letu?
Prav gotovo smo tako kot ob-
čani tudi sami zadovoljni s tem,
da smo asfaltirali 28 kilometrov
cest, od tega 10 km lokalnih in
18 km krajevnih. Ljudem smo ta-
ko pomagali, da bodo lažje zaži-
veli na podeželju, da bo podeže-
lje privlačno, dostopno in ureje-
no. Tudi 721 novih telefonskih
priključkov si štejemo za uspeh.
Kaj pa vi osebno štejete za naj-
večji uspeh?
Morda je čudno, a največji
uspeh je zame racionalizacija ob-
činske uprave. Ne samo to, da
smo zmnnjšali število upravnih
delavcev, temveč da smo to stori-
li na človeški način, tako da se
lahko s temi ljudmi srečamo na
ulici brez slabe vesti in da smo
ohranili pristne medčloveške od-
nose. Upravo smo zmanjšali za
dobro tretjino, sedaj nas je 50.
Povrhu tega pa smo najbrž edini
v Sloveniji, ki imamo uradne ure
za občane vsak dan, da imajo na-
še stranke možnost vse urediti v
eni pisarni, da jih ne pošiljamo
od vrat do vrat, pa še po koleke v
trafiko . . . Vse lahko opravijo na
enem mestu, tudi položnice pla-
čujejo kar tu in jim ni potrebno
hoditi na banko in nazaj. Potni
list na primer lahko dobijo v de-
setih minutah in ne več v treh
tednih. Pisarne, ki smo jih iz-
praznili, pa smo dali v najem za-
sebnikom.
In največji neuspeh?
Kmetje smo si veliko obetlai
od sprejetja zakona o denaciona-
lizaciji oziroma vrnitvi po vojni
kmetom odvzete zemlje in pre-
moženja. V Lenartu smo pohiteli
z zbiranjem dokumentacije in je
vse tako daleč, da bi lahko 962
ha vrnili takoj. Osebno sem vse
to pripravljal in zato sem nekoli-
ko razočaran, ker gre počasi. Po-
sebej poudarjam, da bi to zemljo
lahko vrnili brez novih krivic in
sporazumno z delavci kombinata
oziroma Agro Lenarta.
Kaj vas čaka v prihodnjem le-
tu?
Predvsem bi radi uresničili
programe krajevnih skupnosti, ki
so jih te naredile že od 20. de-
cembra. Radi bi bolje uredili me-
sto, razpisali bomo tekmovanje
za najlepše urejeno kmečko hišo,
mestno stavbo ... Predvsem pa
je naš cilj predati v zasebne roke
vse, kar se da, kajti rezultati pri-
vatizacije gostinskih lokalov so
že lepo vidni, prav tako komu-
nalne službe, pričakujemo pa tu-
di več mešanih firm; vabimo tuji
kapital, tudi v kmetijstvu računa-
mo na rast moči zasebnih kmetij,
še posebej ob novi pospeševalni
službi.
Nam zaupate še osebne želje?
Najprej naj zaželim vsem ob-
čankam in občanom Lenarta ve-
sele božične praznike in veselo
in zdravo leto 1991. Osebno?
M hm ... Da bi moja družina
živela v slogi, da bi bili zdravi
in ... da bi se nova snaha pri nas
dobro počutila.
Pogovarjala se je:
Darja Lukman
(Foto: M. Samec.)
ORMOŠKI ŽUPAN JOŽE BEŠVIR
Težjega življenja se ne
smemo bati
»Če bo vladal v letu, ki se nam
ponuja, mir, se naši ljudje tudi
nekoliko težjega življenja ne bo-
do ustrašili,« je uvodoma pove-
dal ormoški župan.
»Leto 1990 je bilo v znamenju
močnih političnih aktivnosti, te
pa so zaradi pomembnosti usme-
rile vso našo pozornost bolj v po-
litiko kot pa v gospodarstvo. Za-
radi gospodarske neuspešnosti
so se poslabšali denarni tokovi,
padla je tudi produktivnost, slab-
ši je bil priliv s področja turizma.
Mirno lahko trdimo, da smo
bili tudi v Ormožu priča prav
vsem političnim dogodkom kot
drugje. Mogoče pri nas nismo ta-
ko zaostrovali problemov, ki ni-
so toliko-pomembni za naše go-
spodarstvo. Nimamo nekih več-
jih podjetij, ki bi bila bolj priza-
deta s krizo v državi, tako da do
sedaj še nismo imeli večjih soci-
alnih pretresov. Res se je v zad-
njem četrtletju pojavljalo čedalje
več podjetij, ki so imela likvidno-
stne težave, to pa je slaba perspe-
ktiva za prihodnje leto ob že ta-
ko velikem številu nezaposlenih,
ki jih je na žalost iz meseca v me-
sec več. Značilno za Ormož je,
daje bilo veliko ljudi zaposlenih
izven občine, in ko gredo v Po-
dravju posamezna podjetja v ste-
čaj, delavce dobivamo nazaj do-
mov. Gospodarjenje v bodoče,
tudi v prihodnjem letu ne bo lah-
ko, še posebej tam, kjer imajo
mešana odjetja, ker vemo, kako
tujci trenutno gledajo na politi-
čno stanje v državi. Upamo lah-
ko, da se bodo po ustalitvi politi-
čnih razmer v Sloveniji tujci po-
novno odločali za smelejša vla-
ganja.
Leto 1990 je bilo značilno tudi
po rasti novih zasebnih podjetij,
po smeli zasebni iniciativi. Na-
stalo je veliko podjetij; na žalost
so to gostilne in trgovine, manj
pa proizvodni obrati, ki bi s svo-
jo proizvodnjo lahko prinesli
svež kapital in z njim podprli na-
še gospodarstvo.
Dotaknil bi se tudi področja
družbenih dejavnosti. Kaže, da
trenutno preživlja najtežjo krizo
zdravstvo, ki se je v zadnjih ne-
kaj letih velikokrat poskušalo re-
organizirati. Lahko pa bi mirno
rekli, da je ob tem prihajalo do
pogostih napak; to velja za naš
celotni sistem. Tudi v šolstvu
smo pogosto delali poskuse s ce-
limi generacijami, ne pa da bi
imeli mogoče samo poskusne
razrede, kot je to navada v za-
hodnem svetu. Na področju kul-
ture ni vse tako rožnato, kot bi
kdo menil. V naši občini kljub
dobri volji ni bilo nikoli dovolj
sredstev za to dejavnost, posebej
še, ker moramo velik del zbrane-
ga denarja dati izven občine. Tu
so Pokrajinski muzej v Ptuju,
Zgodovinski arhiv in Zavod za
varovanje naravne in kulturne
dediščine, ki prav tako zajemajo
s svojo dejavnostjo območje na-
še občine. Pripomniti moram, da
navdušenosti za amatersko kul-
turno dejavnost, ki je bila opa-
zna pred leti, trenutno ni več.
Krajevne skupnosti bodo svo-
jo vlogo obdržale tudi v prihod-
nje, ker so to najbližji centri, pr-
va organizirana oblika skupnega
delovanja krajanov nekega oko-
Ua.
Dotakniti bi se moral tudi os-
novnošolskega prostora in občin-
skega samoprispevka, ki ga ima-
mo Ormožu izključno za gradnjo
osnovnih šol in telovadnic. Smo
pred tretjim občinskim samopri-
spevkom. Tri krajevne skupnosti
— Kog, Podgorci in Tomaž — iz
tega naslova do sedaj niso dobile
ničesar, zato je prav, da se ob
prihodnjem samoprispevku, se-
danji se izteče konec maja 1991,
odločimo za gradnjo v teh treh
krajevnih skupnosti. Ne smemo
pa pozabiti tudi na Ormož, ki še
ne premore telovadnice, vemo
pa, da ormoška krajevna skup-
nost vsega bremena ne bo zmo-
gla. Upam, da bodo naši občani
razumeli skupne želje.
Želje za leto 199i? To, da bo
težje, nam napovedujejo vsi, ven-
dar se naši ljudje nekoliko težje-
ga življenja, ki so ga že navajeni,
ne bodo ustrašili, če bo le vladal
mir in se bodo uredile gospodar-
ske razmere.
Seveda želim vsem delovnim
ljudem in občanom občine Or-
mož veliko delovnih uspehov,
zdravja in zadovoljstva v letu
1991.«
Vida Topolovec
Dr. Jože Bešvir. (Foto: Ema Ža-
lar.)
BISTRIŠKI ŽUPAN VLADO LESK0VAR
Leto, ki ga bomo
dolgo pomnili
Po naravi je optimist in priča-
kuje, da bo prihodnje leto marsi-
kaj boljše, je uvodoma povedal.
»Lahko rečem, da je bilo leto
1990 v vsej naši zgodovini eno
najbolj prelomnih, če ne že naj-
bolj prelomno, izvzemši vojna le-
ta. Marsikaj smo Slovenci v tem
letu uspeli, o čemer prej skoraj
sanjati nismo upali. Prišlo je do
temeljitega preloma v naši druž-
bi, ki pa jo gledam skozi očala
gospodarstvenika; to tudi sem,
saj že dogla leta skrbim za finan-
ce v največji slovenjebistriški fir-
mi — v Impolu. Menim, da ko
pride družba s svojim načinom
dela in obnašanja v tisto fazo, ko
več ne prinaša rezultatov, je ob-
sojena na propad. Podobno je
tudi v podjetju, kjer se prav tako
mora spremeniti način obnaša-
nja in način proizvodnje, ker mu
drugače grozi stečaj. Vendar se
tudi v družbi ne more vse tako
hitro spremeniti, vse čaka na čas,
ko je potrebno tudi plačati stare,
neporavnane račune. Vem da jih
moramo tudi mi plačati, če bi šli
v politične spremembe ali ne.
Imam pa upanje, da jih bomo la-
žje plačevali, če bomo kot dru-
žba boljše organizirani.
Moram reči, da smo v naši ob-
čini prav zaradi našega gospo-
darstva nekoliko na boljšem.
Lahko bi rekel, da smo bili ved-
no nekoliko na periferiji, precej
samorastniški in ne preveč odvi-
sni od drugih, to pa je mogoče v
tem trenutku prednost. Prednost
pa imamo tudi pri tem, ker se je
naša največja slovenjebistriška
firma Impol že pred dvema leto-
ma odločila, da bo na negoto-
vem jugoslovanskem trgu zasto-
pana z zelo majhnim odstotkom,
večjo pozornost je posvečala
zahtevnemu zahodnemu tržišču
in se dobro uveljavila.
Naša najbolj boleča točka je
zaposlovanje, bolje povedano
nezaposlenost, ki je že vsa leta
nad republiškim in regijskim
povprečjem. V zadnjem času pa
hitreje narašča: konec letošnjega
septembra je bilo že 1.052 brez-
poselnih, kar je posledica po-
manjkanja novih delovnih mest
v ožjem in širšem emigracijskem
okolju ter vračanja delavcev in
pripravnikov, zaposlenih za do-
ločen čas, v odkrito brezposel-
nost. Vidite, prav na tem področ-
ju pa prihajajo na dan vsi tisti ra-
čuni, ki jih moramo trenutno
plačati, ker denarja za odprtje
novih delovnih mest skoraj ni. 40
oziroma 50 novih delovnih mest
je pa vendarle znamenje, da se
premika na bolje. Imamo sicer
registriranih nekaj zasebnih pod-
jetij, vendar so ta manjša in za-
poslujejo samo po kakšnega de-
lavca. Ker pa je politično stanje
v Jugoslaviji za tuje vlagatelje še
vedno dokaj negotovo, se ti ne
trudijo vlagati v razna mešana
podjetja.
Če pa pogledam to slovenjebi-
striško gospodarstvo v luči de-
vetmesečnih rezultatov, so neka-
tera podjetja v občini prigospo-
darila kar 60 milijonov izgub.
Večjih kritičnih razmer med le-
tom — raznih dolgih blokad in
podobnega — ni bilo. Smo pa v
decembru postali vsi skrajno ne-
prijazni do drugih; vsi nekaj
akumuliramo, zbiramo denar za
plače, to pa seveda postavlja iz-
hodiščni položaj za prihodnje le-
to v dokaj težko stanje.
Ob koncu leta so se pojavili
problemi tuid pri družbenih de-
javnostih, še posebej na področ-
ju šolstva, to pa bomo do konca
tega koledarskega leta uredili.
Pojavljajo se tudi problemi na
področju kulture, pa jih prav ta-
ko skušamo sproti urejevati.
Dotaknil bi se še delovanja
krajevnih skupnosti, kjer nastaja-
jo problemi pri financiranju. Ka-
ko bo v prihodnje s krajevnimi
samoprispevki, se ne ve natanko;
ponekod jih izglasujejo, drugje
se odločijo, da jih več ne bodo
imeli, ponekod, denimo na Pra-
gerskem, ga nimajo že sedaj. Za-
konodaja s tega področja je bila
sprejeta na republiki, tako da mi-
slim, da bi bile s 1. januarjem
1991 že dane ustrezne osnove za
kvalitetnejše financiranje krajev-
nih skupnosti. Do ustreznih or-
ganizacijskih rešitev bo po vsej
verjetnosti prišlo tudi pri mest-
nih krajevnih skupnostih, ki so
bile pred destimi leti iz enovite
razdeljene na pet manjših. Oseb-
no podpiram rešitev; da bi bilo
mesto Slovenska Bistrica pono-
vno organizirano kot celota, ker
je to dosti lažje obvladovati.
Moje želje za leto 1991 ? Oseb-
no želim vsem občanom pri nji-
hovem delu veliko uspehov in
zadovoljstva, nam Slovencem pa
mirno prihodnost, da bomo lažje
gradili to, kar smo si konec 1990.
leta začrtali.« i ,
VT
Vlado Leskovar (Foto: S. Brbre.)
PTUJSKI ŽUPAN V0JTEH RAJHER
-
Ptuj si utira pot v srednjeevropski prostor
»Predsedniška funkcija je bila zame nekaj nepričakovanega in no-
vega, po svoje pa zanimiva in na nek način tudi stvar preizkušnje. Ni-
mam nobenih ambicij, da bi tudi v bodoče delal v politiki. Zaupano na-
logo bom skušal kar najbolje opraviti skladno s svojimi sposobnostmi,
in nič več,« je na začetku pogovora povedal Vojteh Rajher.
»Letošnje leto je za Slovence v
mnogočem prelomno. Družbeni
procesi so dosegli takšno stop-
njo, da je bilo nujno spremeniti
smer. V dosedanji zgodovini je
bilo nekaj takšnih prelomnic.
Marsikatero stvar bo potrebno
na novo in drugače zastaviti ter
na ta način odpreti druge in nove
perspektive. Ne mislim, da so
stvari domišljene. Iz enopartij-
skega sistema, kjer je veljala ena
resnica, smo prešli v večpartij-
skega, kjer je več različnih resnic
in vsaka od njih si utira pot v ži-
vljenje. Zato je delo zahtevnejše,
ker je potrebno na osnovi intere-
sov in njihovega tehtanja prepo-
znati tisto pravo —■ in večinsko.
To, kar danes počnemo, so le za-
četki jutrišnje demokracije.
V tem letu smo spoznali, da je
nujen bistven premik v odnosih
znotraj Jugoslavije in poudarja-
nje lastne identitete. Ne gre za
nacionalizem, gre za to, da preiz-
kusimo lastne sposobnosti, da se
organiziramo v državo in da se
zapišemo v zgodovino kot drža-
va.
Tudi v občini smo uveljavljali
politično življenje in delo strank,
iskali kulturo dialoga, da pride-
mo do skupnih, višjih ciljev.
Skupščina je po nekaj sestankih
sicer imenovala izvršni svet, res
pa je, da že od začetka ni imel
večinske podpore. Iskal je poti
za uveljavljanje svojih zamisli, v
trenutku človeške krize pa smo
ostali brez njega. Prepričan sem,
da preteklih šest mesecev dela
skupščine in izvršnega sveta ni
bilo brez rezultatov. Upam, da
smo prepoznali razvojne predno-
sti in da jih bomo vgradili v raz-
vojni plan občine za novo sred-
njeročno obdobje. Dosegli naj bi
konsenz glede glavnih usmeritev,
da ne bo prišlo do novih iskanj.«
Kaj se je letos dobrega zgodilo
v občini Ptuj. na kar ste kot pred-
sednik še posebej ponosni?
»Gre za spoznanje, da razpo-
)agamo z možnostmi za razvoj.
da se Ptuj vgradi v srednjeevrop-
ski prostor in ohrani svojo iden-
titeto. To se mi zdi bistveno.
Vprašanje pa je, kako vse to uve-
ljaviti, saj ni vse odvisno od nas.
Prvi pogoj je, da pride do grad-
nje cestnega križa in da Ptuj vri-
šemo v cestni križ, cestne pove-
zave pa uporabimo za svoj raz-
voj. Drugo je spoznanje, da sta
območji Haloz in Slovenskih go-
ric še neizkoriščeni. Oblikujemo
vizijo, kako smotrno in ekonom-
sko učinkovito uporabiti ta pro-
stor za življenje. V ta namen je
zelo pomemben naš delež pri
oblikovanju Zakona o spodbuja-
nju razvoja demografsko ogrože-
nih območij. Zelo pomembno je
tudi, da smo razumeli študijo, ki
jo je za Haloze izdelala
NOVNA, ter da bodo zavestno
oblikovali krajino in njeno upo-
rabo. Vse, kar smo doslej počeli,
je bila razvojna stihija, marsikaj
smo v svojih malomeščanskih že-
ljah uničili, to moramo popravi-
ti! Vsakdo, ki bo uporabljal pro-
stor Haloz in Slovenskih goric,
bo moral razumeti, da živi in pri-
pada tej skupnosti in da se bo
moral podrejati njenim pravi-
lom. Ni mogoče sredi Haloz po-
staviti počitniške hišice v obliki
transformatorja ali s salonitno
opeko pokrite hiše.«
Je delo predsednika težko?
»Ne bi rekel, da je težko, je pa
zahtevno. Zdi se mi, da bi moral
predsednik skupščine obvladati
mnogo znanja.«
Mislite, da ste pri svojem delu
uspešni?
»Kaj je mera uspeha? Vem, da
bi bilo potrebno narediti več in
doseči več. Zavedam se tudi, da
bodo v teh procesih, ki danes po-
tekajo, nekateri zaostali, drugi
pa vidno napredovali. Zdaj je sa-
mo vprašanje, kam bomo pripe-
ljali ptujsko občino. Bomo uspeli
združiti interese in poudariti
skupne, nekoliko manj pa la-
stne?«
Ste vedno in povsod energični?
»To je stvar narave. Rad imam
čiste dogovore. Težko prenašam
sprenevedanje, rad ločim igro od
resnega dela.«
Vaše želje za leto 1991?
»Prva in največja želja je, da
zaustavimo razpad gospodarske-
ga sistema in da ustvarimo raz-
mere za nastanek novih podjetij,
da zaustavimo naraščanje števila
brezposelnih in da v ta namen
ljudje kar največ naredijo sami.
Mislim, da bomo dosegli veliko,
če bodo ljudje spoznali, da sami
zmoremo več.
Gre za to, da je vsakdo v naj-
večji meri sam odgovoren zase in
za tiste, ki jim ja dal življenje.
Nima smisla, da se zanašamo na
druge. Ljudje morajo uporabljati
lastno pamet: najprej pamet in
šele potem roke.
Novo leto bom dočakal doma,
v krogu svoje družine. Ob takih
priložnostih smo vedno skupaj.
Družina je zaenkrat tolerantna
do mojega dela. Pozna pa se, da
so vezi rahlejše, včasih smo bili
veliko več skupaj kot danes.
V letu 1991 si želim dovolj
zdravja in moči ter dovolj razu-
ma za delo, ki ga opravljam. Ve-
liko dobrih želja pa izrekam
vsem občanom ptujske občine.«,
MG
Vojteh Rajher.
(Posnetek: M. Ozmec)
4 - MORDA VAS ZANIMA
27. december 199Q - TEDNIK
MILENA TURK
Življenje
1 vikar je v
(ju. nadaljevanje;
Ko je njiva pognojena, zorana
in pobranana, začnejo od 15.
marca do konca aprila saditi lu-
kec in sejati lukčevo seme. Prej
ko se seme poseje, boljše je, kajti
spomladi je ponavadi suša in po-
suši seme, ki je plitko vsajeno (2
do 3 cm globoko), zato lukčevo
seme ne vzklije.
Gospodinje so spomladi, pre-
den so vsadile lukec, snele iznad
krušnih peči že omenjene velike
lese, v katerih je bil čez zimo
spravljen lukec. Zvečer so prišle
žene in dekleta iz vasi in ga pre-
brale za seme.
Predposevek za luk je bil
krompir ali repa. Pri sajenju lu-
ka, prav tako zelja, so nekateri
uporabljali lesen zašiljen klin —
»kol«. Lukec so v vrečah iz jute
— »žakljih« prinesli na njivo, ga
nasuli v košare — »korpe« in jih
postavili na en konec njive pred
vsako gredo. Iz njih so si ga žen-
ske nabasale v značilne lukarske
predpasnike — »preproge«.
Sklanjajoč se nad zemljo so z
desnico segale v preproge, jema-
le iz njih polne pesti rdečkastega
čebuljčka in ga naglo vtikale v
zemljo. To je bilo naporno delo
in lukarice je kmalu začelo skele-
ti v križih. Ce je katero prav mo-
čno skelelo, je po navadi rekla:
»Letos bo pa hud, že sedaj ske-
li!« Na vsakih 20 korakov je sa-
dila po ena lukarica z vsake stra-
ni grede; lukec so sadile v cikca-
ku. Na eno gredo so posadile od
4 do 6 vrst lukca, odvisno od šte-
vila brazd. Ko je bil luk posajen,
se je gospodinja z željo, da bi
čim bolje obrodil, usedla na nji-
vo in dejala: »Čiči, čiči moja rit,
rodi njiva, da bi bija tak debeli,
kak je moja rit!« Zato so se med
sajenjem luka tudi sezuvali: žen-
ske so sezuvale moške ali obrat-
no, čevlje pa so zalučale daleč na
njivo. Tudi metali so se: nekaj
žensk je zgrabilo mladega mo-
škega, ki se je moral upirati, in
ga položile na njivo.
Tiste lukarice, ki so imele zem-
ljo v najemu, so med luk posadi-
le zeljne sadike. Avgusta so luk
populile in potem je začelo rasti
zelje, ki je bilo do vseh svetih
prav tako lepo kot tisto, ki je bilo
vsajeno v prazne ogone.
Na zadnji gredi — ogonu je
gospodinja sejala lukčevo seme.
Preden je začela sejati, je zasadi-
la v zemljo blagoslovljen les, se
prekrižala in šele nato zamahnila
s polno pestjo semena. Verjeli
so, da mora pri sejanju lukčeve-
ga semena molčati, če hoče, da
bo dobro obrodil. Druge lukari-
ce pa so se zanalašč trudile, da bi
gospodinjo zapletle v pogovor.
»Ko je bil luk posajen, za vso
Lukarijo ni bilo važnejšega in
usodnejšega, kakor te drobne,
rdečkaste čebulice. Od njihove
rasti je bilo odvisno življenje
vseh lukarjev. Če je lukec zrastel
v čvrst in debel luk, je bil tudi
poslednji kočar vsaj enkrat vesel
in je zavriskal, če pa je luk gnil
in le tu in tam zrastel v drobne in
Opombe:
25. A. Ingolič, Lukarji, Maribor 1936
vodene glavice, pa je tudi trdnim
kmetom trda predla in jim je bila
prva beseda kletev, saj niso imeli
s čim plačati davka,« beremo v
Ingoličevih Lukarjih."
Včasih so že do prvega maja
luk prvič okopali. Do puljenja,
ki je bilo od prvega do petnajste-
ga avgusta, so ga okopali in ople-
li še dvakrat. Zdaj ga okopajo sa-
mo dvakrat, proti koncu maja in
proti koncu julija, saj ni toliko
plevela, ker ga poškropijo takoj
po saditvi. Škropijo s specialnim
škropivom za čebulo
STROM, ki ga kupujejo v Avstri-
ji, in tudi z ANTRACOLOM.
Nekatere letine morajo škropiti
tudi po petkrat.
Zelo naporno je pletje lukca,
ker ima drobna stebla, ki se tež-
ko ločijo od plevela. Lukarice so
včasih po pol ure čepele na enem
mestu in plele zelo gost plevel.
Ce je deževalo, niso odnehale,
kajti lukec je moral imeti prostor
za rast. Na njivo so šle z dežniki
in deskami, na katerih so med
pletvijo sedele. Ko je lukec ra-
stel, so lukarice pustile ob strani
vsa druga gospodinjska in kme-
čka opravila in se posvetile le
vzgoji lukca in luka.
Triletna vzgoja luka
Lukarji pridelujejo lukčevo se-
me sami, tako minejo tri dolga
leta, preden zraste luk. Prvo leto
izberejo nekaj lepih lukovih glav
in jih posadijo nalašč za seme na
vrt ali boljšo njivo. Ko na dolgih
steblih naredi lepe betvice — si-
ve cvete s semeni, jih porežejo,
še preden dozorijo — t. j. konec
avgusta. V preteklosti so morale
lukarice na te betvice še posebej
paziti, ker so otroci radi rezali
stebla in si iz njih delali piščali.
Betvice nato zavijejo v rjuho in
spravijo na temno, kjer se čez te-
den dni vžgejo in dozorijo. Potlej
je treba semenje posušiti na son-
cu. Tako se dobi v enem letu za-
mudnega dela šele seme. Prihod-
njo pomlad to seme sejejo v
zrahljan ogon najbolj rodovitne
zemlje. Komaj požene lukec iz
zemlje, že ga morajo opleti. Po-
zno v jeseni ga izkopljejo, očisti-
jo blata in posušijo na soncu. Ko
je suh, ga znosijo na podstrešje,
kjer ga razgrnejo, da se dodobra
osuši. Potlej ga nasujejo v lese
nad pečjo. Spet morajo paziti, da
se do pomladi ne vžge. Tako do-
bijo lukec, ki ga na pomlad še
enkrat otrebijo in vsadijo v do-
bro pognojeno zemljo.
Toda luk ne raste tako sam od
sebe kot pšenica ali rž. Luk po-
trebuje veliko več oskrbe, treba
gaje pleti in okopavati. Sredi av-
gusta ga pričnejo puliti. Včasih
so ženske pulile luk, moški pa so
ga metali v košare in nosili na
vozove. Ponekod so ga nekaj ča-
sa pustili na gredi, da se je malo
osušil. Ko je bil voz zvrhano na-
ložen, so nanj metali košare in
krenili proti domu. Gospodarji
so stopali ob vozovih in pokali z
bičem, ženske pa so šle zadaj in
pobirale glavice luka, ki so padle
z voza. Dandanes pa ga zvozijo
domov s traktorji, tam kjer ga
pridelajo zelo malo, pa z avto-
mobilsko prikolico ali z avtomo-
bilom
Se nadaljuje
Luk, sajen med zelje
V vrtu
Marie Luise Kreuter iz Nemči-
je, znana vrtnarka in avtorica
knjige o biovrtnarjenju, je napi-
sala: »Vrt je zadnji odblesk izgu-
bljenega raja. Obsega majhen,
miren svet pisanih cvetlic in diše-
čih zelišč, zelenjavnih gred in
sadnih dreves. Na omejenem
prostoru uresničuje človek tu
svoj sen o življenju z naravo; za
varovalnimi živimi mejami najde
zavetje, lahko se spočije in v igri
sprosti. Cvetlice in drevesa gasi-
jo njegovo žejo po naravni lepo-
ti, s solatami in sadjem pa si pri-
dela dragocena in zdrava živila«.
Kaj je takšni opredelitvi še doda-
ti drugega kot to, da je vrtnarje-
nje v življenju človeka nekaj več,
kot samo pridobivanje naravnih
dobrin — hrane; privilegij pred
tistimi, ki jim vrtnarjenje ni omo-
gočeno.
Vrt po svoji naravni in funk-
cionalni organiziranosti sesta-
vljajo trije sklopi: sadni, zelenja-
vni in bivalno-okrasni vrt.
V SADNEM VRTU pridelani
sočni plodovi jagodičevja in sad-
nega drevja ne poživljajo samo
ponudbe zdravega domačega
sadja kot hrane, temveč prispeva
sadno drevje z ustreznim stro-
kovnim negovanjem pomemben
delež k urejenosti okolja in vide-
zu kraja. V sadnem vrtu pa se tu-
di telesno in duševno sprostimo,
najdemo si mir in nabiramo no-
vih moči.
ZELENJAVNI VRT gospo-
dinjstvu pomeni izdaten vir la-
stne doma pridelane hrane, za
katero zanesljivo lahko vemo, ali
je še zdrava. Pri lastnem pridelo-
vanju zelenjave namreč najbolje
vemo, kako in ob kakšni agroteh-
niki vrtnine pridelujemo.
Pri pridelovanju vrtnin se vse
pogosteje vprašujemo, ali je člo-
vek kljub porušenemu biloškemu
ravnotežju še sposoben pridelati
hrano brez pesticidov in drugih
kemičnih stimulatorjev, ki bo
neoporečna in za zdravje ne-
škodljiva. Odgovor je samo pritr-
dilen, saj je vrtičkar sposoben na
majhni površini skozi načine na-
ravnega ali biovrtnarjenja pride-
lati kakovostno, zdravo in neo-
porečno zelenjavo in sadje.
V BIVALNEM IN OKRAS-
NEM VRTU zelene trate, cvetje,
okrasno grmičevje in živice pe-
strijo in lepšajo naše bivalno
okolje, ki naj bi zmeraj bilo tako
urejeno, da se smiselno in obli-
kovno vključuje v širše okolje,
značilno za kraj. V sklop okras-
nega vrta uvrščamo tudi gojenje
okenskega in balkonskega cvetja
in zelenja, pa tudi lončnice, ki
jih gojimo v stanovanju, so del
življenja z naravo in njenimi ča-
ri.
Za vrtnarjenje ni potrebno
mnogo sredstev, potrebna pa sta
volja in znanje. Tedensko smo se
v iztekajočem se letu srečevali v
rubriki strokovnih nasvetov za
tekoča opravila v vrtu. Iz ankete
med bralci Tednika in poslušalci
Radia Ptuj je sklepati, da se je
rubrika udomačila, zato jo bomo
pripravljali tudi v prihodnje. Na-
sveti za opravila v vrtu bodo v
naslednjem letu temeljili poleg
že ustaljene oblike na novih do-
gnanjih, izkušnjah in izsledkih
naravnega ali biovrtnarjenja brez
pretirane uporabe kemije ali ti-
stih pripomočkov, ki okolje za-
strupljajo ali onesnažujejo.
Vrtičkarji! Zaželimo si v pri-
hodnjem letu čimveč in čim ka-
kovostnejše zdrave zelenjave,
žlahtenega sadja, obilico cvetja
in zelenja, da bi nam vrt bil v ve-
liko osebno zadovoljstvo, okolici
pa okras.
Srečno!
Miran Glušič, ing. agr.
Silvestrska noč bo zlata
KAJ OBLECI?
Letošnje novoletno pričakova-
nje v modnem svetu je ta hip na
vrhuncu. Kreatorji, modni ustvar-
jalci so napolnili revije s svečani-
mi oblačili, ki naj bi jih nosile za
najdaljšo noč v letu.
In kaj obleči, da bomo videti
slovesne, elegantne, šarmantne?
Da nam bo lažje, poglejmo, kaj
nam svetujejo v butiku »Sonja« iz
Vošnjakove 10 v Ptuju.
Silvestrsko noč bomo pričakali
v lesku zlata. Letošnja večerna
moda narekuje materiale, kot so:
zlati lameji, bureksi, pliši v raz-
nih barvah, potiskani z vzorci
orienta, pliši v kombinaciji s sa-
teni. Oblačila naj bodo krojena
tako, da poudarijo ženske obli-
ne. Dekolteji so v letošnji večerni
modi prav poudarjeni. Dolžina
kril je še vedno mini, midi in
maksi. Hlače, krojene v stilu »ci-
garete« oz. »pajka«, so nepo-
grešljive v svetu mladih. Lahko
so iz svetlikajočega se lureksa,
lameja ali pliša. K njim sodi bla-
zer, bolero, maja s kapuco, kor-
zeti itd. Bluze so iz padajočih,
mehkih materialov, z zlatimi
okraski, gumbki, pliseji, naborki,
z vezenino ali čipko. Nosijo se k
plišastim ali satenastim krilom,
ki jih dodatno okrasimo z mod-
nim nakitom (zlati pasovi, veriži-
ca, broške, rute in svilene aplika-
cije). Elegantno črno obleko, ki
je lahko oprijeta, okrasimo z ble-
ščicami in nakitom ali kakšnim
drugim poudarjajočim modnim
dodatkom (šal, ovratnica, ruta,
broška).
Z veliko domišljije lahko vsa-
ka ženska iz starega večernega
oblačila napravi unikat, v kate-
rem bo sproščeno in v prijetnem
razpoloženju stopila v novo leto.
Sonja Plaveč
Praznične silvestrske jedi
NASVETI ZA VSAK DAN
F Sa
»Če dobre volje in sit stopiš v
novo leto, boš tak vse leto,« pra-
vi stari pregovor.
Za potrditev tega reka preidi-
mo k nasvetom za izbiro in pri-
pravo kulinaričnih dobrot na sil-
vestrovo. Pri izbiri jedi sem upo-
števal različne okuse. Pripravili
boste lahko jedi iz teletine, svi-
njine, govedine, perutnine ali rib
ali jedi za vegetarijance.
Vsi recepti so zelo zanimivi, je-
di učinkujejo svečano, vendar so
dokaj enostavne za pripravo (na-
vedene sestavine zadoščajo za 4
osebe).
Telečja ledvična pečenka in riž s
šampinjoni (št. 1)
Prosite svojega mesarja, da
vam ledvično pečenko (ledvični
del tel. hrbta) izkošči in zvije v
rulado z ledvičko v sredini.
Rulado solimo, popramo in
rahlo potresemo s timijanom. Na
vroči maščobi jo na hitro opeče-
mo, dodamo zelenjavo in jo da-
mo v pečico. Pečemo jo okrog 1
uro pri 160° C. Meso vzamemo
iz omake. V omako primešamo
paradižnikovo mezgo, prepraži-
mo in zalijemo z juho. Prevremo
in prepasiramo skozi cedilko. Če
želimo gostejšo omako, jo zgosti-
mo z masleno kocko (1 žličko
moke zgnetemo z 1 žličko masla,
nastalo zmes po koščkih damo v
omako in prevremo). Pečenko
damo v omako in jo v pečici pe-
čemo še 15 minut.
Pripravili smo jo iz:
I kg zvite (izkoščene) telečje led-
vične pečenke, 1 šop zelenjave, I
večje čebule, 1/2 1 juhe, 1 jedilne
žlice paradižnikove mezge, 1 dl
olja, soli, popra, timijana
Riž z gobami
Riž skuhamo v večji količini
slanega kropa. Na maslu prepra-
žimo drobno nasekljano čebulo,
dodamo na lističe narezane, s
servieto obrisane šampinjone,
zalijemo z malo vode, solimo in
dušimo.
Dušimo toliko časa, da voda
izhlapi, dodamo kuhan riž, nase-
kljan zeleni peteršilj, prepražimo
in serviramo.«
Naredimo ga iz: 2 kavnih skode-
lic riža, 20 dag šampinjonov, 1
manjše čebule, 12 dag masla, so-
li, 1/2 žličke nasekljanega zele-
nega peteršilja.
Krap s korenasto zelenjavo in pe-
leršiljevim krompirjem (št. 2)
Korenasto zelenjavo grobo na-
ribamo in jo damo kuhat v vrelo
vodo z belim vinom, kisom, lo-
vorjevim listom, soljo in popro-
vimi zrnci. Dodamo filiranega,
na porcije narezanega krapa in
zdušimo do mehkega.
Serviramo ga na zelenjavi s pe-
teršiljevim krompirjem.
Za pripravo potrebujemo: I krapa
(ca. 3 kg — olupljen, filiran in
porcionkan), 1/2 1 belega vina,
I 1 vode, 25 dag korenaste zele-
njave (korenček, peteršilj, zele-
na), 1 lovorjev list, sol, cela po-
prova zrnca, kis.
Nadevan puran z vinskim zeljem
in kostanji (št. 3)
Purana dobro operemo, soli-
mo, popramo in potresemo z ma-
jaronom. Nadev: na maščobi
osteklenimo čebulo in nasekljan
peteršilj, dodamo na kocke nare-
zane žemlje, kruh in prepražimo.
Masi dodamo razžvrkljana jajca
in mleko, premešamo in pustimo
nekaj časa stati. Dodamo olu-
pljena, na kocke narezana jabol-
ka, začimbe in pšenični zdrob.
Nadev previdno od zadaj na-
polnimo pod kožo purana. Preli-
jemo ga z vročim oljem in peče-
mo pri 180° C okrog 2 uri.
Za pripravo potrebujemo: 1 pu-
rana (okrog 3 kg), 5 žemelj,
50 dag kruha, 1 čebulo, 3 jabol-
ka, 4 jajca, 1,5 dl mlačnega mle-
ka, I šopek zelenega peteršilja, 1
jedilno žlico pšeničnega zdroba,
sol, poper, majaron, timijan, rož-
marin, 2,5 dl olja.
Vinsko zelje
Na maslu karameliziramo
sladkor, dodamo nasekljano če-
bulo in strt česen. Prepražimo,
zalijemo z vinom in juh. Prida-
mo narezano zelje, začimbe in
do konca zdušimo.
Naredili smo ga iz: 1 kg sveže-
ga zelja, I čebule, 1/4 1 belega vi-
na, 1/4 I juhe, 2 jedilnih žlic ma-
sla, 1 stroka česna, I lovorjevega
lista, 2 jedilnih žlic sladkorja,
majarona, kumine, soli in popra
Kostanj
Izven sezone kostanjev vzame-
mo kostanj iz zamrzovalnika ali
konzerviran v pločevinkah.
1/2 kg kuhanih olupljenih kosta-
njev sortiramo (na hitro prepra-
žimo) na 3 žlicah karamelizirane-
ga sladkorja, 2 žlic masla in
1,5 dl rdečega vina.
Špinačni sirovi pojštrčki (št. 4)
Prepasirani skuti dodamo jaj-
ce, rumenjak, sol, poper, nariban
muškatni orešček in premešamo.
Špinačne liste skuhamo v slanem
kropu in dobro odcedimo. Tretji-
no špinače nasekljamo in doda-
mo k skuti. Masi dodamo še mo-
ko, zdrob, drobtine in parmezan
ter pustimo stati 15 minut. Obli-
kujemo žličnikom podobne poj-
štrčke in jih počasi skuhamo v
slanem kropu. Kuhani so, ko se
dvignejo na površino.
Preostale špinačne liste na ma-
slu sotiramo, solimo, popramo,
razdelimo na krožnike, nanje po-
ložimo kuhane pojštrčke in servi-
ramo.
Pojštrčki bodo gotovo teknili
tistim, ki ne marajo mesa.
Naredimo jih iz: 50 dag skute,
50 dag špinače v listih, 1 jajca,
I rumenjaka 5 dag pšeničnegaz-
droba, 5 dag moke, 3 jedilnih
žlic naribanega parmezana, 1 je-
dilne žlice masla, 1 jedilne žlice
drobtin, soli, popra, muškatnega
oreščka
Goveji file z gobami in špinačnimi
žličniki (št. 5)
Govejo pljučno narežemo na
manjše fileje (a 10 dag), solimo,
popramo in na vročem olju na
hitro opečemo. Vzamemo iz olja.
Dodamo očiščene in na lističe
narezane sveže šampinjone, ma-
lo prepražimo ter flambiramo s
konjakom (alkohol zagori, zato
bodite pri tem previdni) in zalije-
mo s sladko smetano. Dodamo
opečene rezine mesa, prevremo,
serviramo in potresemo z nase-
kljanim zelenim peteršiljem.
Za pripravo potrebujemo:
80 dag goveje pljučne, 30 dag
šampinjonov, 1 /2 dl konjaka,
1/2 1 smetane, 1 dl olja, sol, po-
per, vejico peteršilja.
Špinačni žličniki
Maslo z rumenjaki penasto
umešamo, solimo, popramo, do-
damo nariban muškatni orešček,
nasekljano špinačo, moko, pre-
mešamo in dodamo trdo stepen
sneg. Z žlico oblikujemo žličnike
in skuhamo v slanem kropu na
zmerni temperaturi.
Kuhani so, ko se dvignejo na
površje.
Naredili smo jih iz: 2 jajc, za
težo 2 jajc masla, 18 dag moke, 2
jedilnih žlic prepasirane špinače,
soli, popra, muškatnega oreščka.
Medaljoni iz svinjine z ocvirkovim
zavitkom in zelenjavo (št. 6)
Sv. fi!e (sv. pljučna — ribica)
narežemo na medaljone, solimo,
popramo, na olju spečemo in da-
mo na toplo. Kumino in strt če-
sen kratek čas pražimo in zalije-
mo s pivom ter juho. Zgostimo z
masleno kocko (1 žličko moke
umešamo z 1 žličko masla), ku-
hamo še 5 minut in z omako pre-
lijemo pečene medaljone.
Za pripravo potrebujemo: 1 kg
sv. filejev (sv. pljučna — ribica),
1 dl olja, 2,5 dl juhe (ali osnovne
mesne omake), 1 dl piva, 1 strok
česna, kumino, sol, poper.
Ocvirkov zavitek
Krompir skuhamo. Polovico
krompirja prepasiramo, drugo
polovico pa narežemo na majh-
ne kocke. Na maslu prepražimo
nasekljano čebulo in krompir,
narezan na kocke. Dodamo oc-
virke, nasekljan česen, sol, poper
in kratek čas pražimo. Masi pri-
mešamo še prepasiran krompir,
jajce in nasekljan peteršilj. List-
nato testo raztegnemo, namaže-
mo z maso, zvijemo kot zavitek
in premažemo z maslom. Peč ga
damo v ogreto pečico. Pečemo
ga 15 minut pri 180° C, nato ga
narežemo in serviramo. Zelenja-
vo skuhamo v slanem kropu.
Preden jo serviramo, jo sotiramo
na maslu.
Naredili smo ga iz: 75 dag
krompirja, 20 dag ocvirkov, 1 za-
vitka listnatega testa (za zavitek),
1 čebule, I jajca, nasekljanega
zelenega peteršilja, soli, popra,
majarona, 1 stroka česna, masla.
Želim vam dober tek in veliko
veselja s pripravo jedi. V novem
1991. letu pa vam želim veliko
sreče, zadovoljstva in da bi na-
svete za pripravo jedi še naprej s
pridom uporabljali.
V naslednji številki Tednika
boste lahko spoznali nekaj re-
ceptov za pripravo dobrih, a ce-
nejših jedi, pod geslom: Tudi za
malo denarja se lahko dobro je.
Dušan Bombe
tehnolog iz Kmetijskega
k-ombinata — Haloški biser Ptuj
TEDNIK 27■ december 1990
MORDA VAS ZANIMA - 5
POGOVARJALI SMO SE Z VLADIMIRJEM V0DUŠK0M
Upogibanje zdaj temu, zdaj onemu soncu te
lahko stane zaupanja ljudi
Čeprav pogosto prihaja domov, v Slape pod Ptujsko Goro, ga
tokrat ni bilo mogoče dobiti drugače kot po telefonu. »Srečala«
sva se na liniji Beograd—Ptuj, sredi noči. Če kdo, je od tega raz-
govora imela gotovo nekaj pošta, saj je za poltretjo uro telefonske-
ga klepeta kar precej zaslužila .. .
Je res, da se vračaš v Ljublja-
io?
V. Vodušek: Odločitev še ni
>adla. Resno pa razmišljam, da
)i se po dveh letih Beograda vr-
lil v Ljubljano . . .
Je v teh časih težko biti Slove-
nec v Beogradu?
V. Vodušek: Težko vpraša-
nje .. . Pošteno povedano: težko
je biti dopisnik iz Beograda, kot
Slovenec v Beogradu pa . . . Pre-
živel sem dve leti nevarnega ži-
vljenja . ..
Zakaj?
V. Vodušek: Novinarski po-
klic na Balkanu je postal neva-
ren, še posebej ob »izletih« na
Kosovo, kjer je sicer delo novi-
narja zanimivejše kot v za zdaj še
jugoslovanski prestolnici, je pa
zaradi tega toliko bolj nevarno.
Tudi Beograd ni več salonsko
novinarstvo, je garanje, tako re-
koč noč in dan.
Tu mi pomaga moj izvor, saj smo
v Halozah vajeni trdega življenja
in kljubovanja vsem ujmam. Ne-
prijetni občutki pa so. V Beograd
sem prišel z družino, pa se je po
nekaj mesecih vrnila v Ljublja-
no, saj je bil to goli avanturizem.
Beograd sam pa ima kljub vse-
mu nekaj kozmopolitskega; vsaj
tako sem občutil med ljudmi, s
katerimi se družim.
Telefonski klici, ko se na drugi
strani nihče ne oglasi, in scene,
ki jih ni vredno omenjati ... Ni
koristno veliko razpravljati in
poudarjati, da si Slovenec. Prila-
godiš se pač razmeram.
Kot da si že utrujen?
V. Vodušek: Da, utrujen sem.
Človek ima, ko konča fakulteto,
ogromno energije, zdi se ti, da bi
lahko premikal gore . . . Čeprav
Beograd ni bil ravno po moji iz-
biri — sem so me poslali uredni-
ki — je bil to novinarski izziv, ki
ga v Ljubljani nisem mogel pri-
čakovati. Je pa res, da tudi Beo-
grad ni več tisto, kar je bil: novi-
narska promocija, stanovanje in
uredniško mesto ob vrnitvi. Sta-
novanje sem si kupil sam, naprej
pa bi rad delal tisto, kar si želim.
Omejen si na poročevalca, vse
drugo je ukraden čas . ..
Pa vendar — v Beograd si pri-
šel za novinarja pravi čas, v času,
ko stvari niso več tekle po ustalje-
nem redu ...
V. Vodušek: Zavedal sem se,
moral sem se tega zavedati. Po
pravici povedano: ko so me po-
slali v Beograd, so me vrgli v vo-
do in čakali, ali se bom znašel ali
ne, bom izziv izkoristil ali ne. Za
novinarja res ni boljšega kot veli-
ko dogodkov, dramatičnih zaple-
tov, izsiljevanj . ..
Je bila tudi televizija kot medij
izziv?
V. Vodušek: Ko sem končal
Fakulteto za sociologijo, politi-
čne vede in novinarstvo, nisem
ravno razmišljal o novinarstvu.
Mama mi je svetovala ob koncu
študija, da se javim na razpis za
pripravnika na televiziji. Na tele-
vizijo sem prišel v času, ko je bi-
la tako imenovana slovenska po-
mlad na višku. Skrajšali so mi
pripravništvo na šest mesecev in
mi tako na nek način priznali ka-
kovost . . . Seveda ni šlo brez
cenzure, rezanja prispevkov, vča-
sih borbe za posamezne bese-
de .. . Enako, kot se je dogajalo
na beograjski televiziji v času vo-
litev, vendar mnogo bolj prefi-
njeno . .. Ljudje mi priznavajo
svojstven stil, ki je morda nekoli-
ko ciničen, ampak življenje je ta-
ko. Nisem šel skozi »masaže«
novinarjev kot družbenopoliti-
čnih delavcev, nisem bil z niči-
mer obremenjen, v Beogradu
sem delal po svoji vesti . . .
Govoriš v preteklem času ...
V. Vodušek: Govoriva pač o
delu za nazaj. Ker sva že pri tem
—	čakam na ugoden trenutek.
Razmere na televiziji v tem tre-
nutku namreč niso najbolj naklo-
njene resnemu novinarskemu de-
lu. In tu je razlog, da končna
odločitev še ni padla. Poleg tega
pa me tudi zanima, kaj se bo
zgodilo v Beogradu, mislim na
delitvene bilance; to bo vsekakor
zanimivo . . .
Zmaga Slobodana Miloševiča
zate ni bila nobeno presenečenje,
za nas, ki spremljamo stvari od
daleč, pa se je v nekem trenutku
zdelo, da vendar vse zvezde niso
na njegovi strani .
V. Vodušek: Če gledamo logi-
čno zaporedje dogodkov, druga-
če ni moglo biti. Nacionalna ho-
mogenizacija Srbije se je pričela
pred tremi leti in Slobodan Milo-
ševič je zajahal nemirnega konja,
ki se ni ustavil in se ni pustil
osedlati Vuku Draškoviču ali ko-
murkoli, ki bi bil sprejemljivejši
in manj strašen, kot je videti Mi-
loševič. Proces, ki se je začel s
Kosovom, se še ni ustavil, poleg
tega pa je srbska Socialistična
stranka, bivši komunisti, upora-
bljala malo drugačne metode, da
bi se obdržala. Tu mislim na pri-
mer na njen propagandni aparat,
ki dela po sistemu: Čim večjo laž
poveš, tem večja je možnost, da
ti bodo ljudje verjeli. Odločilna
napaka opozicije je bila, da na
volitve ni šla tako kot v Sloveniji
Demos, kar pa je po srbski nara-
vi razumljivo, saj pravijo: En Srb
—	dve stranki. Težko je biti večji
Srb od Miloševiča; na tem je po-
gorel Vuk Draškovič, ki je začel s
skrajno varianto, ko je začel v
Novi Pazovi z društvom Sava kot
udarno pestjo antibirokratske re-
volucije, pa naprej Sešel j .. . Bilo
je dovolj, da mediji vladajočega
režima očrnijo njega in celotno
opozicijo poistovetijo s četni-
štvom, ki ponuja vojno, kri in
gradi samo na protikomunisti-
čnem programu.
Z Vukom Draškovičem si se
pogovarjal, s Slobodanom Milo-
ševičem ne. Te to ni nikoli zami-
kalo?
V. Vodušek:. To ostaja še na-
prej moj novjnarski izziv. Je pa
Miloševič za javnost praktično
nedostopen. Ni vajen medijev,
edini medij za promocije in uve-
ljavljanje njegovih idel so mitin-
gi. Nekajkrat sem bil v njegovi
bližini: na kongresu ZKJ, na nje-
govem ustoličenju za predsedni-
ka .. . On je vodja, za katerim
očitno stoji, kot pravijo, ženska
žena Marjana Miloševič, za-
prisežena komunistka, po duši in
prepričanju. To se je pokazalo
tudi pri ustanavljanju topčider-
ske partije ali ZK gibanja za
Jugoslavijo . . .
V	čem je skrivnost Miloševiča,
njegove sposobnosti dvigniti mno-
žice?
V. Vodušek: Zna pritisniti na
pravo »žilico«. Srbi v politiki za
razliko od Slovencev zastopajo
zelo enostavne ideje in jih zago-
varjajo od rojstva do smrti. Želi-
jo imeti močnega vodjo, ki bo že
pokazal, kaj je Srbija. Prva jugo-
slovanska država je že propadla
zaradi srbskega nacionalizma, in
če bo Srbija vztrajala pri vodilni
poziciji, se bo zgodovina ponovi-
la ...'
Kako novinar sploh pride v zve-
zno skupščino, kako prihaja do
informacij?
V	Vodušek:: Imam stalno
akreditacijo. Za kakšno posebno
»svečanost« ti mora -redakcija s
teleksom še dodatno potrditi tvo-
jo prisotnost. Sicer pa je zdaj z
zvezno skupščino kot z državo.
Ko sem prišel v Beograd, so pa-
dale najprej mladinska organiza-
cija, pa partija, socialistična zve-
za in to se je potem prenašalo na
skupščino . . . Informacijsko sta
najbolj zaprta predsedstvo in
Markovičev kabinet. Precej pa se
je spremenil odnos do sloven-
skih dopisnikov naših veljakov v
Beogradu, ki potrebujejo bolj in
bolj medije za merjenje popular-
nosti. Težišče mojega dela pa se
je premaknilo iz zveznih organov
na Srbijo.
Bil je Mikulič in prišel je Mar-
kovič ...
V. Vodušek: Te scene ne bom
nikoli pozabil. Mislim, da sem
bil edini, ki je videl Mikuliča, ko
se je po rokovanju z Markovi-
čem umaknil medijskim očem in
se skril v hodnik velike skupščin-
ske dvorane zveznega zbora. Mi-
kulič je moral iti takrat, ko je za-
čel resno uresničevati ekonomski
program, ko je postal za partij-
sko državo preveč radikalen.
Markovič je nastopil kot mesi ja,
čeprav se v najbolj usodnih tre-
nutkih ni mogel znebiti tega, da
je tudi njega za zveznega premi-
erja postavila partija. Bil je pozi-
tivna osebnost prehodnega ob-
dobja, ima zasluge za miren pro-
pad enega sistema in prehod v
drugega. Mislim, da je za njega
usodna trgovina, je velik trgovec
in zelo samovšečen tip. Spajdašil
bi se s hudičem, če bi to podalj-
šalo njegovo vladavino. Ustano-
vitev Zveze reformskih sil je nje-
gov najbolj propadel posel. Nje-
gova zvezda pa še ni zašla.
Se večstrankarska družba, ka-
kršna postajamo, čuti tudi med
novinarji?
V. Vodušek: Absolutno. Ni
problem po načinu pisanja spo-
znati, od kod je kdo. Moram pa
reči, da večstrankarske volitve
medijem niso prinesle, kar bi pri-
čakovali po začetnih krčih demo-
kracije. Tuintam se kaže, da smo
se vrnili nazaj, korak nazaj za
novinarstvo, ki pa je veliko nare-
dilo za demokracijo, a hkrati tu-
di nekaj izgubilo.
Ko si jih na Kosovem polju sko-
raj dobil, se nisi vprašal, zakaj to
pravzaprav počenjaš, kaj ti je tega
treba bilo ...
V. Vodušek: To je res. V tistem
trenutku najprej rešuješ svojo
kožo, potem ugotoviš, da je to
del tvojega dela. Zavedal sem se,
da je obisk Kosovega polja na
dan, ko je Slovenija zavrnila mi-
ting v Ljubljani, nevaren. Vendar
uredniki so vztrajali, da po-
snamemo anketo. Potem posku-
šaš razumeti ljudi, ki so že imeli
karte za Ljubljano, ki so že spe-
kli praseta ne vedoč, da z njimi
manipulirajo in kakšno je njiho-
vo dejansko poslanstvo v Lju-
bljani. Ko zdaj gledam nazaj: to
je bila velika odločitev Slovenije.
Nekaj podobnega je doživela
Hrvaška na Petrovi gori, vendar
je morala popustiti zaradi očitne
provokacije. Naj izkoristim to
vprašanje še za pojasnitev odno-
sa Srbov do Jugoslavije, ki se
praktično ne da razložiti. Oni ta-
ko ljubijo to Jugoslavijo, da ti je
že nerodno, in so to svojo ljube-
zen vzeli povsem emocionalno,
kot na primer to, da jim kdo pre-
pove razlaganje resnice o Koso-
vu v Ljubljani.
Se slovenski dopisniki v Beo-
gradu srečujete z našimi politiki v
zveznih organih; bolje rečeno: ste
se srečevali!
V. Vodušek: Vsak torek je v
slovenski vili na Dedinju družab-
no srečanje tistih, ki delajo v Be-
ogradu. Svojčas je tam Dolanc
igral karte in je bil dostop novi-
narjev omejen. Moram reči, da je
precej Slovencev v zveznih orga-
nih karieristov, ki se obračajo po
vetru in ki so Beograd razumeli
kot socialno promocijo. Ti ljudje
postajajo »nevarni« za mlado
slovensko demokracijo, čeprav
se ob raznih srečanjih s sloven-
skimi politiki »udinjajo« novi
oblasti, ki jih mora vsakič znova
»tolažiti«, da niso recidiv stare
oblasti, da jih Slovenija potrebu-
je.
V Beogradu ni videti slovenske
televizije. Svoje prispevke pošiljaš
ne da bi vedel, kaj se bo z njimi
zgodilo ...
V. Vodušek: Enkrat na teden,
zdaj ob ponedeljkih, vidimo slo-
vensko televizijo. V času najhuj-
ših zaostritev še tega ni bilo.
Imam slabe delovne razmere; pi-
sarno delim še z dopisnikoma iz
Zagreba in Skopja. Montirati
svoje prispevke, jih torej dokon-
čno oblikovati, nimam možnosti,
kar pomeni, da največkrat poši-
ljam v Ljubljano »surov« materi-
al, tam ga največkrat predvsem
skrajšajo. Ob raznih delikatnih
zadevah poskušam sam obliko-
vati dokončno podobo prispev-
ka, vendar tudi to ni zagotovilo,
da bo res tako prikazano. Včasih
se namreč razlikujemo v oceni
pomembnosti dogodka. Sicer pa
televizija kot medij ne prenese
več kot dve minuti in umetnost
je, da v tem času poveš, kar lah-
ko dopisnik Dela napiše na treh,
štirih straneh. Šofer in snemalec
sta Beograjčana, ki sta po dvajse-
tih letih službe na televiziji z me-
njavo dopisnikov postala institu-
cija. Zaradi različnih pogledov
na vlogo kamere sva bila s sne-
malcem v začetku na bojni nogi.
Poleg tega sta oba vneta zago-
vornika Miloševiča in njegove
politike, česar ne moreta skriti
niti ob profesionalnem delu.
Ljudje imajo radi tvoj stil poro-
čanja: si zelo neposreden, direk-
ten. Zavestno ali...
V. Vodušek: Prepričan sem, da
nima smisla informacije zavijati
v celofan. V bistvu me plačujejo
gledalci in mislim, da imajo za
svoj denar pravico zahtevati in-
formacije o dejanskem dogaja-
nju, ne ovinkarjenje, ki bi lahko
prizadelo zdaj enega, zdaj druge-
ga politika. Imeti moraš hrbteni-
co, stati za tem, kar si povedal,
ker ti sicer upogibanje zdaj te-
mu, zdaj onemu soncu lahko sta-
ne zaupanja ljudi. To pa je nekaj
najbolj strašnega za novinarja, če
mu ljudje ne verjamejo. Po drugi
strani pa imaš možnost manipu-
lacije. Tega se vedno bojim, ko
gledam nazaj, ali nisem tudi sam
»nasedel«.
Enega od Stopovih viktorjev si
dobil za poročanje o rudarski ne-
sreči v Aleksincu ...
V. Vodušek: Ne spremljam teh
pohval — viktorjev. Največje
priznanje mi je, da mi ljudje vseh
profesij in opredelitev priznajo
profesionalnost. Tega ti nihče ne
more plačati, še posebej pri nas
ne, ker informacija ni tržna kate-
gorija, in če si na začetku ne iz-
boriš poštenega plačila za »kri-
žev pot«, je potem konec. Skoraj
leto dni sem delal v Beogradu za
pripravniško plačo in si potem z
nekajkratnim preseganjem nor-
me prislužil novinarja vredno
plačilo ... Ne dobim plačanega
ločenega življenja, čeprav ni de-
narja, ki bi odtehtal ločenost od
žene Nataše in dveletnega sina
Dejana, ki sta v Ljubljani in ju
obiščem le ob vikendih. Nima
smisla, da bi se zaradi tega komu
smilil, to je treba vzeti v našem
poklicu v zakup. Še posebej velja
to za poročanje iz Beograda, kar
bi si moral vsaj nekaj časa izkusi-
ti vsak »pisun«.
Bi ta pogovor zastavil kako
drugače?
V. Vodušek: Vprašanja bi bolj
usmeril na oceno dogodkov, ki
sem jim bil priča. Moja osebnost
ni nič posebnega. In če si prila-
stim položaj vprašanca: moti me
nepragmatičnost politike, ki se
ne ozira na ljudi, na posledice
nekaterih dejanj, ki jih čutimo v
Sloveniji, Srbiji ali kjerkoli v Ju-
goslaviji . . .
Boš komentiral pogovor novi-
narja z novinarjem za javnost.. .
V. Vodušek: Vajen sem, da jaz
sprašujem, da jaz »solim pa-
met«. Ni se mi treba ubadati z
razglabljanjem o sebi. Kot novi-
nar si vedno nadomestljiv in do-
mišljati si, da iz Beograda ne mo-
re poročati nihče drug kot jaz, je
preveč samovšečno. To službova-
nje pa bo dalo mojemu delu pe-
čat, in če seštejem vse pluse in
minuse, je za poklic, ki ga opra-
vljam, to plus. Ob tem pa moram
zapostaviti privatno življenje;
pojavi se velika luknja in dopiso-
vanje iz Beograda je veliko brez-
no, iz katerega težko pobe-
gneš . . .
Te moti, da sva se pogovarjala
po telefonu?
V. Vodušek: Me.
Zakaj?
V. Vodušek: Vedno je boljši
neposreden kontakt, ker ne pri-
haja do šumov v novinarstvu;
šum je lahko od telefona ali v sa-
mi komunikaciji — to prepuš-
čam bralcem ...
Šum lahko povzročajo tudi pri-
sluškovalne naprave. Verjameš v
to?
V. Vodušek: Mislim, da se to
dela. Ne belim si s tem glave, če-
prav se mnogokrat po telefonu
pogovarjam o delikatnih zade-
vah. Doslej so šli prispevki skozi
beograjsko televizijsko cenzuro
in trkam na les, da sem odnesel
celo kožo, kar pa ni zagotovilo,
da se mi v Beogradu ne more kaj
zgoditi. A se ne bojim ...
Pogovarjala se je:
Nataša Vodušek
Posnetek je nastai na enem od
obiskov v naši redakciji. (Martin
Ozmec)
V. R.
SPOMINI NA BORL
1941—1943
(61. nadaljevanje)
Zelo rada se spominjam Tere-
zije Prislanove, ki je bila oskrbni-
ca koče na Smrekovcu. kjer so se
oglašali aktivisti OF. Bila je do-
brosrčna žena. Na Borki je po-
magala v kuhinji in jetniki so ji
rekli »mamca«. Z njo je bil zaprt
tudi njen mož. Na Borlu sta pre-
živela šest mesecev. Z Borla je
morala Prislanova na operacijo
in seje tako po usodi izognila ta-
borišča. Kolikor se spominjam,
je prav iz koče na Smrekovcu,
Kjer je živela Prislanova mama,
srečno ušel Nemcem španski bo-
rec in pogumen partizan Božo
Mravljak, doma iz Šoštanja. Bil
pa je" pozneje ujet. Njegovega
očeta, ki je bil oče tudi dr. Duša-
na Mravl|aka, zdravnika v legen-
darnem Pohorskem bataljonu,
sem srečala na Borlu. Ob kakš-
nem skupnem delu sva se rada
pogovorila. Največkrat sem mu
pomagala pri spravilu drv za
Kurjavo. Na nekem lepaku je bi-
lo navedeno, da so ustrelili nje-
govega sina Boža (3. aprila
1942). Ker je bilo ime prevedeno
na nemško in ker tudi letnica roj-
stva na lepaku ni bila pravilna, je
oče menil, da to ni njegov sin.
Čeprav sem vedela, da so ga res
ustrelili, tega očetu nisem pove-
dala, ker bi ga resnica preveč za-
bolela. Oče Mravljak me je več-
krat prosil, naj mu pomagam zla-
gati drva. Ob tem je trdil, da ga
poteze na mojem obrazu spomi-
njajo na sina Boža, ko je bil star
oKoli petnajst let. Ko sem po za-
poru odšla k partizanom, sem si
izbrala partizansko ime Boža, v
spomin nanj.
Na Borlu sem se sešla z žena-
mi in dekleti iz Griž, z Gomilske-
ga in od drugod. Iz Središča ob
Dravi je bila tu zaprta moja stara
znanka in draga prijateljica, sno-
valka OF Milena Berce. Za njo
so pripeljali njeno svakinjo Loj'z-
ko Bercetovo, deklico lepih ko-
drastih las in velikih temnih oči.
Iz Pušencev je bila Anika Keren-
čič, iz Ptuja sta bili moji znanki
Nežka Kramberger in njena hčer-
ka Štefka. Nežkin mož je bil ko-
munist, zaposlen v Železnikih de-
lavnicah v Ptuju. Njen bratranec
je bil profesor Franjo Žgeč iz
Dornave, komunist in pedagoški
pisec. Ko je obiskoval ptujsko
gimnazijo, je stanoval na Nežki-
nem domu; to je bilo pri Petrovi-
čevih v Novi vasi pri Ptuju. Pri
Nežki je vzbudil veselje za bra-
nje knjig. Nežka je bila dobra
pevka in igralka na ljudskem
odru v Rogoznici. Ko seje poro-
čila s komunistom Francem
Krambergerjem, se je na domu,
ki sta si ga zgradila v Novi vasi,
oglašal dr. Jože Potrč, zdravnik v
Janežovcih v Slovenskih goricah,
duhovni vodja komunistov ptuj-
skega okraja. Zaradi velike hu-
manosti ga je Nežka zelo spošto-
vala.
Ker je bila Krambergerjeva hi-
ša v Novi vasi pri Ptuju shajališ-
če organizatorjev upora proti
okupatorju takoj po nemškem
vdoru v Jugoslavijo, sem se tudi
jaz kot kunrka Jožeta Kerenčiča
oglašala pri njih. Po. aretaciji
Nežke in njene hčerke Štefke, ki
je bila Lackova kurirka, so ju na
"sedežu gestapa zelo pretepli, to
pa sta nadvse pogumno prenaša-
li. Očeta niso aretirali, ker ga 7.
decembra, ko so prišli gestapovci
ponj, niso našli doma. Že v prejš-
njih' poglavjih te pripovedi je bi-
lo zapisano, da se je po aretaciji
žene in hčerke zatekel k znancem
v Slovenske gorice in tam širil
upor proti okupatorju in da je
padel v spopadu partizanov z
Nemci v Mostju avgusta 1942.
Nežko in Štefko so po več zasli-
šanjih v Ptuju, ki so bili za Nem-
ce brezuspešni, odpeljali na
Bori. Nežko so marca poslali z
Borla za tri mesece v mariborski
zapor, nato pa v taborišče Ra-
vensbruck, kjer je trpela do osvo-
boditve. Ko je bila zaprta v Ma-
riboru, je s sotrpinkami v celici
poslušala, kako so odmevali stre-
li na dvorišču sodnih zaporov,
ko so streljali talce; to je jetni-
cam paralo srca.
Z Nežkino hčerko Štefko sva
bili skupaj v celici ptujskega za-
pora. Mislim, da je bila to celica
st. 8. Štefka je bila stara devet-
najst let. Prisrčno sva se objeli,
ko sva se srečali v celici, in obe-
ma je bilo popolnoma jasno, da
nobena od naju ne bo Nemcem
ničesar priznala ali povedala.
Zdi se mi, da so Štefko že prene-
hali zasliševati, mene pa je to zlo
še čakalo. Njen pogum mi je bil
v oporo, čeprav sem bila tudi sa-
ma trdna. Včasih sva se na tistem
trdnem restantskem ležišču stis-
nili druga k drugi in zapeli slo-
vensko pesem. Peli sva tiho, a
vendar dovolj glasno v pogum
sebi in sojetnicam. Potem so
Štefko odpeljali na Bori in čez
nekaj dni se mene. Zopet sva bili
skupaj.
Poleg svojih prejšnjih borlskih
znank se spominjam tudi tistih,
ki sem se z njimi seznanila šele
na Borlu. Med njimi sta bili Da-
nica Peče in njena hčerka Tatja-
na. Iz Ruš so bile Linka Ksela,
Vika Jarc, Nuša Namestnik, Vida
Zlodej, Marica Verovnik in Albi-
na Možic. Na Bori so jih pripe-
ljali 14. februarja 1942. Tako pi-
še France Filipič v svojem delu:
OBDOBJE NOB 1941-1945 V
RUŠAH IN NJIHOVEM ZA-
LEDJU (str. 789). Večino zaprtih
iz te skupine so z Borla čez nekaj
tednov izpustili, le Verovnikove
in Možičeve ne. Obe so odpeljali
v taborišče Ravensbriick, tam pa
je Možičeva umrla.
S krške strani se spominjam
pogumne Milke Kerinove, ki je
padla leta 1944 in je bila po voj-
ni odlikovana z oaličjem narod-
nega heroja. Iz revirjev se spomi-
njam Milene Juvanove, Vide Blaj-
vajsove in Ančke Okrogarjeve, se-
stre pozneje znanega partizana
Nestla. Iz Ljutomera so pripelja-
li na Bori Irmo Kuharičevo.
Na Borlu je bila tedaj zaprta
skupina pogumnih ljudi z ob-
močja Središča ob Dravi. Med
njimi je bilo mlado dekletce Mi-
lena Stampar; med bivanjem na
Borlu so ji v Mariboru očeta
ustrelili kot talca.
Še mnoge druge jetnice so mi
ostale v živem spominu. Njihova
imena pa sem pozabila. Vedno
pa me prevzame žalost, ko se
spomnim treh deklet, ki so jih z
Borla odpeljali in ustrelili junija
1942 v Cel|U. Vse tri — M.arta
Deleja, Lojzka Primožič in Štef-
ka Irman — so sodelovale s par-
tizani v Savinjski dolini. Ko smo
na Borlu zvedele, da so bile
ustreljene, je v naši sobi zavlada-
la nepopisna žalost. Z Delejevo
sva si celo delili ležišče. Pred
kratkim sem zvedela, da so Nem-
ci ustrelili kot talce še več borl-
skih jetnic.
S Trojan se spominjam Marin-
ke Kraljeve in njene mame, iz Žal-
ca Anice Šketove. Nada France in
njen oče sta bila iz Slovenj Grad-
ca. Od Šketove družine iz Orle
vasi sta bili zaprti na Borlu ma-
ma in njena hci Anica. Družina
je prestala veliko gorja. Mati
Marija (56) in oče Ferdinand
(53), ki sta imela kmetijo, sta
sprejemala na svojem domu par-
tizane, jim nudila hrano in pre-
nočišče. Imela sta šest otrok.
Anica je bila poštna uradnica v
Žalcu fn je tudi sodelovala s par-
tizani. Očeta so zaprli marca
1942 in ustrelili 3. aprila 1942,
mamo in Anico so zaprli aprila.
Iz Celja so ju poslali na Bori. Od
tu sta morali v AuschvvitZj tam
pa sta umrli. Brat Franc ie bil
ustreljen 2. oktobra 1942 v Mari-
boru. V vsaki sobi na Borlu, ki je
bila jetniška, so pravkar ali pred
dnevi zvedele jetnice za nasilno
smrt svojih najdražjih — moža,
očeta, sina, brata, sestre. Spomi-
njam se, da so bile v naši jetniški
sobi solze kar naprej priče žalo-
vanja. Vedno je vladalo tudi so-
čutje. Vzbujala se je želja po
maščevanju za dragocena življe-
nja, želja po boju za svobodo.
Veliko jetnic, ki sem jih navedla,
je ugasnilo v taboriščih.
Se nadaljuje
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
27. december 1990 - TEDNIK
JAKOB EMERŠIČ
Ptujske ulice
danes, včeraj . . .
jutri(?)
(3. nadaljevanje)
SKRABARJEVA U. (1971)
(KS O. MegliC)
Viktor Skrabar (1903 Ptuj
1938), arheolog.
SLEKOVČEVA U. (1977)
(KS I. Spolenaka)
Matej Slekovec (1846 Negova
1903 Ljubljana), duhovnik in lo-
kalni zgodovinar.
Od 1919 do sedemdesetih let za
minoritskim samostanom.
SLOMŠKOVA U. (1977) - (KS
O. Meglic)
Anton Martin Slomšek (1800
Slom — 1862 Maribor), škof,
pesnik in publicist ter narodni
delavec.
Od 1919 do 1953 se je po njem
imenovala sedanja Bezjakova
ulica.
SLOVENSKI TRG (1919) -
(KS D. Kvedra)
SLOVENSKOGORIŠKA C.
(1974) — (Rogoznica)
SODNICE (1971) - (KS Turniš-
če)
Po starem krajevnem imenu.
SOVRETOVA U. (1974) - (Ore-
šje)
Anton Sovre (1885 Savna Peč pri
Zidanem mostu — 1963 Lj.), pre-
vajalec, publicist in ptujski pro-
fesor.
SPODNJA HAJDINA, naselje
na desnem bregu Drave.
SPODNJI BREG, naselje na
desnem bregu Drave.
SPODNJI VELOVLEK, naselje
na desni strani ceste Ptuj — Le-
nart.
SPOLEN(J)AKOVA U. (1953)
-	(KS L Spolenka)
Ivan Spolenak (190L Breg pri
Ptuju — 1940 Novo Celje), ko-
vač in komunist.
SPUHLJA, vas v smeri Varaždi-
na.
SRBSKI TRG (1919) - (KS D.
Kvedra)
STOJKOVA U. (1974) - (KS
Rogoznica)
Drago Stojko (1924 Mota pri
Ljutomeru — 1942 v Lackovi če-
ti), kovač in Lackov sodelavec.
STRITARJEVA POT (1971) -
(KS Sp. Hajdina)
Josip Stritar (1836 Velike Lašče
—	1923 Rogaška Slatina), pesnik
in pisatelj.
STRMA U. (1974) - (Orešje)
SUHA VEJA (1971) - (KS Tur-
nišče)
Po starem krajevnem imenu.
SVRŽNJAKOVA U. (1974)
(KS Rogoznica)
Ludvik Svržnjak (1907—1942),
kmet in Lackov sodelavec.
ŠERONOVA U. (1971) - (KS
Budina —Brstje)
Vinko Šerona (1910 Ptuj—1942),
učitelj in partizan.
SKRABARJEVA U. (tudi
ŠKRABARJEVA U.) (1971) -
(KS O.. Meglič)
Viktor Skrabar (1903 Ptuj —
1938), arheolog in notar.
ŠPINDLERJEVA U.(1671) -
(KS T. Žnidariča)
Metod Špindler (1906 Juršin-
ci —1941 ustreljen), zdravnik in
sodelavec OF.
ŠTRAFELOVA U. (1971)
(KS Budina—Brstje)
Alojz Štrafela (1923 Markov-
ci—1944), trgovski pomočnik in
•partizan.
ŠTUKI (1985) — (Štuki)
Po starem krajevnem imenu.
ŠVAJGERJEVA U. (1971)
(KS F. Osojnika)
Zmago Svajger (1900 Ptuj-
1942 Velike Lašče), učitelj in so-
delavec NOB ter pisatelj.
TAVČARJEVA U. (1977)
(KS 1. Spolenaka)
Ivan Tavčar (1851 Poljane nad
Škofjo Loko—1923 Ljubljana),
pisatelj in politik.
TIHA POT (1919) - (KS D.
Kvedra)
TITOV TRG (1971) - (KS D.
Kvedra)
Josip Broz Tito (1892 Kumro-
vec—1980 Ljubljana), maršal,
predsednik Jugoslavije in sekre-
tar K P.
TOMŠIČEVA U. (1971)
(KS O. Meglič)
Tone Tomšič (1910 Rojan pri
Trstu—1942 Ljubljana), narodni
heroj in komunist.
TOPLAKOVA U. (197!)
(Sp. Hajdina)
Franc Toplak (1917 Mostje —
1941 Maribor), študent agrono-
mije, sodelavec OF.
TRAJANOV A U. (1971)
(KS L Spolenaka)
Trajan (98- 117), rimski cesar,
po katerem je nosil tudi Ptuj
ime.
TRDINOVA U. (1971) (KS I.
Spolenaka) Janez Trdina (1830
Mengeš- 1905), profesor in pisa-
telj.
TRG MARŠALA TITA glej
TITOV TRG
TRG MLADINSKIH DE-
LOVNIH BRIGAD (1956)
(KS D. Kvedra)
TRG SVOBODE (okrog 1951)
—	(KS D. Kvedra)
TRSTENJAKOVA U. (1919)
—	(KS D. Kvedra)
Davorin Trstenjak (1817 Kra-
ljeviča ob Ščavnici—1890 Stari
trg pri Slovenj Gradcu), narodni
buditelj, zgodovinar in duhov-
nik.
TRUBARJEVA U. (1919)
(KS F. Osojnika)
Primož Trubar (1508 Rašica—
1586 Deredingen), protestantski
pisatelj injiridigar.
TURNIŠČE, naselje v smeri
Leskovca in Trakoščana.
TURNIŠKA U. (1971) - (KS
Turnišče)
TURNIŠKI TRAVNIKI, teren
med Mestnim logom in Turniš-
čem.
U. ANICE KAVČEVIČ (1971)
—	(KS Nova vas)
Anica Kavčevič (1924 Ptuj —
1943 Auschvvitz), knjigoveška de-
lavka in sodelavka OF.
U. ANICE KOLARIČ (1971)
—	(KS Nova vas)
Anica Kolarič (1924 Nova vas
pri Ptuju—1945 Auschvvitz),
aktivistka OF.
U. AVGUSTA HLUPIČA
(1981)	— (Rabelčja vas)
Avgust Hlupič (1907 Frankov-
ci pri Ormožu—1975), železničar
in komunist.
U. BORISA KRAIGHERJA
gl. KRAIGHERJEVA U.
U. FRANCA KOSCA (1981)
—	(KS Budina—Brstje)
Franc Kosec (1901-1980), že-
lezničar in komunist.
U. HALOŠKEGA VODA
(1971) - (KS Turnišče)
Ustanovljen 1943 v Račah, v
glavnem padel 1944 v Selah.
U. HEROJA LACKA gl. LAC-
KOVA U.
U. JOŽEFE LACKO (1974) -
(KS Nova vas)
Jožefa Lacko (Krajnc) (1889
Sovjak—1942 taborišče), gospo-
dinja.
U. OLGE MEGLIČ gl. C. OL-
GE MEGLIČ
U. V. PREKOMORSKE BRI-
GADE (1982) - (KS Štuki)
U. ILKE VAŠTETOVE (1974)
—	(KS Orešje)
lika Vašte (1891 Novo me-
sto—1967 LjubljanaJ, pisateljica.
U. LACKOVE ČETE (1971)
—	(KS Nova vas)
Padla 1942.
U. 25. MAJA (1982) - (Ra-
beljčja vas)
»Dan mladosti«.
U. POHORSKEGA BATA-
LJONA (1971) — (KS Turnišče)
Padel 8. I. 1943.
U. 1. MAJA (1971) - (KS
Turnišče)
U. STANKA BRENČIČA
(1982)	— (KS Nova vas)
Stanko Brenčič (1920 Žab-
jak 1942 Maribor), električar in
sodelavec OF.
U. ŠERCERJEVE BRIGADE
(1971) (KS Turnišče)
Sept. 1944 je mobilizirala tudi
v Halozah.
U. 14. DIVIZIJE (1977)
(KS Turnišče)
U. VIDE Al IČ (1985) - (Kr
čevina pri Ptuju)
Vida Alič (1924 Ptuj- 1945
ustreljena na Pohorju pri Mari-
boru), dijakinja, sodelavka OF.
U. ŽETALSKEGA JOŽETA
(1971) (KS Turnišče)
Jože Krašovec (1907 Mihov-
ci—1945 padel v Ragužnici pri
Stopercah), partizan.
V	AŠTETOVA U. gl. U. ILKE
VAŠTETOVE
VEGOVA U. (1971) (KS
Sp. Hajdina)
Jurij Vega (1754 Zagorica pri
Moravčah—1802 utonil v Dona-
vi), matematik.
V	ESP AZI ANO V A U. (1971)
—	(KS I. Spolenaka)
Vespazian, rimski cesar, izvo-
ljen I. 69 v Ptuju.
VIČAVA, naselje na zahodni
strani Ptuja.
i ■	(Se nadaljuje)
Slovenski vinski prvaki 1990
Sekcija kmetijskih novinarje* Slovenije je letos drugič ra/glasila slovenske
vinske prvake 1990. Po lanskoletni uspeli prireditvi v Ormožu je sledila letošnja,
še bolj obiskana in še bolj odmevna razglasitev v Vipavi — v dvorcu Zemono. Go-
stitelji — poslovni sistem Kmetijstvo Vipava - so se potrudili, da je kakih petde-
set udeležencev odšlo s primorskega konca Slovenije z lepimi vtisi.
Kriterij za vinskega prvaka Slove-
nije je velika zlata medalja ali naziv
šampiona na mednarodnem vinskem
sejmu v Ljubljani. V začetku je bilo
med enologi in kletarji nekaj pomisle-
kov, da morda ta kriterij ni povsem
pravičen in da bi kazalo upoštevati
rezultate ocenjevanja ob drugih pri-
ložnostih. Kljub temu je vodstvo sek-
cije kmetijskih novinarjev vztrajalo
pri prvotnem kriteriju, ki ga vse bolj
podpirajo tudi vinarji. Gre namreč za
mednarodno priznano ocenjevanje,
ki ima veljavo tudi daleč zunaj slo-
venskih in jugoslovanskih meja.
Namen razglasitve slovenskih vin-
skih prvakov je očiten: na mednarod-
nem vinskem sejmu v Ljubljani pode-
lijo množico medalj vinom iz vsega
sveta. Medalje, namenjene sloven-
skim vinom, se v tej množici izgubijo.
Konec leta je tako še enkrat prilož-
nost, da novinarji opozorimo pozna-
valce in ljubitelje dobre vinske kaplji-
ce na kakovost, ki izstopa iz sicer do-
brega slovenskega povprečja. Sloven-
ski vinski prvaki 1990 so postali: rose
'89 iz K K Vipava, renski rizling '89
Danila Mikuža iz Maribora, teraton
'85 KZ Vinakras Sežana, tokaj '89 M.
in A. Kristančič, Dobrovo v Goriških
Brdih in Traminec '71 Slovenske gori-
ce-Haloze Ptuj.
JB
Priznanje ptujskim kletarjem za prvaka — traminec '71
Priznanje šampionu ljubljanskega sejma — rose '89
3. OBČNI ZBOR PTUJSKIH PODRUŽNIC SKZ - IS
Prva in najmočnejša stranka
Leto se posla*Ija, poleg tega pa letos in prat ta čas
preživljamo še svečane trenutke posebne trste. Maj-
hen, a ne nepomemben narod jemlje usodo v svoje ro-
ke. O tem — torej o plebiscitu in življenju v samo-
stojni Sloveniji — so v petek govorili tudi na tretjem
občnem /boru ptujskih podružnic Slovenske kmečke
zveze — ljudske stranke in slovenske kmečke mladi-
ne * Cirko\cah. Občnega zbora so poleg članov obeh
zvez udeležili tudi visoki gostje: dr. Ludtik Toplak,
predsednik Družbenopolitičnega zbora republiške
skupščine, dr. Jože Pučnik, todja Demosa, han Pu-
čnik, podpredsednik Sloienske kmečke zveze, in Leo
Frelih. predsednik Zadružne /teze Slot en i je.
Kmetje so v razpravi opozorili na svoje velike teža-
ve, ki so predvsem posledica neurejenih razmer v
gospodarstvu, iz katerega se nelikvidnost prenaša
tudi na kmetijstvo. Govorili so o krivicah, ki jih ču-
tijo živinorejci, pa pridelovalci sladkorne pese, o
prepočasnem procesu denacionalizacije in lastni-
njenja. Nekateri so nezadovoljni s svojo kmečko
zvezo in slovensko vlado, ki da ne držita obljub iz
predvolilnega časa. Gostje so pojasnjevali, da so
problemi veliki in jih ni mogoče reševati čez noč; za
to so potrebni novi zakoni in drugačni odnosi v
družbi. To pa so stvari, ki se le počasi uresničujejo;
imamo pa vsa zagotovila kmečke zveze in vlade, da
bo reševanje težav v prihodnje hitrejše in uspešnej-
še.
Kmečka zveza — podružnica Ptuj ocenjuje svoje
dosedanje delo kot zelo uspešno. Bila je prva politi-
čna stranka v Sloveniji, ki je pričela napadati okope
političnega monizma. Danes je tudi v občinskem
parlamentu kmečka zveza ena najmočnejših strank.
V program za leto 1991 so zapisali: povečanje števi-
la članstva, v svoje vrste bodo povabili tudi nekme-
te, sodelovanje s kmetijsko svetovalno službo in do-
seganje boljših pridelovalnih rezultatov, boljšo or-
ganiziranost kmetijskih zadrug, sodelovanje pri
procesih lastninjenja in denacionalizacije in seveda
nenehni boj za kmečke pravice, ki jih vidijo v ena-
kopravnosti z drugimi državljani Slovenije.
JB
Zaupanje v ljudi in program stranke
»Naše izhodišče je človek s svojimi
vsakdanjimi potrebami, človek, ki ho-
če živeti v miru, ustvarjalnosti, sklad-
no z naravo, kulturno, zdravo, social-
no varno, v l jubezni in sreči, igri in le-
poti. Upoštevamo sedanjost in gremo
v prihodnost s ciljem, da bi v občini
še bolje gospodarili na vseh področ-
jih in s tem ustvarjali bogatejše življe-
nje za vse občane,« je med drugim za-
pisano v programu občinske organi-
zacije Stranke demokratične prenove
Ptuj. Ta program, pripravljen pred
volitvami, je bil v celoti obnovljen tu-
di na prvi konferenci SDP Ptuj. ki je
bila 21. decembra v dvorani gasilske-
ga doma v Ptuju.
Članom stranke in gostom, ki so
napolnili dvorano, je govoril Vilko
Pešec, predsednik stranke in vodja
kluba poslancev. Poudaril je, da pred
enim letom še zdaleka nismo mogli
predvidevati, kako bo šel razvoj in s
kakšnimi problemi se bo treba spopa-
dati. Mnogi omahljivci in karieristi so
odšli, veliko jih je ostalo povezanih le
evidenčno, precej pa se jih je dejavno
vključilo v preobrazbo stranke, ki vse
bolj postaja moderna stranka levice v
pluralističnem skupščinskem sistemu.
Spodbudno je, da je takih članov vse
več, saj po nekajmesečnem osipu šte-
vilo članov v občini ponovno raste.
To je znak zaupanja v pošteno delo
stranke in v stvarnost njenega progra-
ma.
Med uglednimi gosti je bil tudi
Franci Pivec, tajnik Stranke demokra-
tične prenove Slovenije; obširneje je
govoril o zgodovinskih dogajanjih v
Sloveniji in Jugoslaviji, k čemer je
svoj odločujoč delež prispevala prav
slovenska ZK — SDP. Oblikovala se
je socialnodemokratsko usmerjena
evropska stranka, ki je skupaj z drugi-
mi političnimi strankami v Sloveniji
podpisala sporazum o skupnem na-
stopu na plebiscitu in vsebino spora-
zuma tudi dosledno uresničuje. Go-
voril je še o drugih aktualnih vpraša-
njih sedanjega trenutka.
Izmed gostov sta konferenco po-
zdravila še Karel Lipič, predsednik
SDP Ljubljana—Center, s katero
ptujska organizacija uspešno sodelu-
je, in Ivan Lovrenčič v imenu pred-
sedstva SO Ptuj.
Z javnim glasovanjem in s ploska-
njem so izvolili novo vodstvo občin-
ske organizacije SDP: za predsednika
ponovno Vilka Pešca, za podpredsed-
nika dr. Jožeta Petroviča in za tajnico
Slavo ŠARC. V ožje predsedstvo so
izvolili 5 članov, širše predsedstvo pa
sestavljajo predsedniki interesnih po-
dročij (teh v občini deluje že 11) in
predsedniki krajevnih organizacij (za-
enkrat delujejo v občini le tri). Petč-
lanski nadzorni odbor bo vodil Jože
Vidovič.
Članom, ki so bili v ZK sprejeti
pred 40 oziroma pred 30 leti in so še
vedno v evidenci članstva, so izročili
spominska knjižna darila. Žal se jih je
vabilu odzvalo ie malo. Večina udele-
žencev se je v dvorani gasilskega do-
ma še dolgo zadržala ob prijetnem
kramljanju, glasbi in petju. Pridružil
se jim je še vodja poslanskega kluba
prenoviteljev pri slovenski skupščini
Miran Potrč, ki zaradi zadržanosti
prej ni mogel priti na konferenco. >
FF
Svečanosti
ob dnevu JLA
V počastitev dneva jugoslo-
vanske ljudske armade je bil že v
petek, 21. decembra, na ptuj-
skem magistratu sprejem za sta-
rešine iz ptujske garnizije in za
pripadnike teritorialnih enot ter
varnostnih služb. Ob tej prilož-
nosti so izročili C estnemu podje-
i Ptuj priznanje Republiškega
sekretariata za ljudsko obrambo
kot zahvalo za številne akcije te-
ga kolektiva pri odpravljanju po-
sledic po lanskem neurju v Halo-
zah. V petek zvečer je bila v po-
častitev dneva JLA svečana aka-
demija v ptujskem gledališču. V
soboto, na sam prazničen dan,
pa je bil v ptujski vojašnici sve-
čan zbor vojakov in starešin, ki
so se ga udeležili tudi predstav-
niki ptujske in ormoške občine
ter komande mariborskega kor-
pusa.
Potem ko so prebrali prazni-
čno poslanico predsedstva SFRJ
s čestitko, je imel slavnostni go-
vor komandant ptujske garnizije
Zivorad Stojanovič. Poudaril je.
da je dan JLA praznik vseh jugo-
slovanskih narodov in narodno-
sti ter oboroženih sil. V imenu
mariborskega korpusa je ob
prazniku čestital polkovnik
Alojz Lipnik, čestitkam pa se je
pridružil tudi ormoški župan dr.
Jože Bešvir. V imenu občanov
ptujske občine in še posebej v
imenu krajanov poplavljenih ob-
močij, na katerih so vojaki veliko
pomagali, pa se je ob koncu če-
stitkam pridružila še podpred-
sednica ptujskega izvršnega sve-
ta Metka Slaničeva. Slavje so
sklenili s svečano razglasitvijo
napredovanj, nagrad in pohval.
-OM
V imenu mariborskega korpusa je govoril polkovnik Alojz Lipnik.
(Foto: M. Ozmec)
SLOVENSKA BISTRICA
Še zadnjič
o Pohorskem bataljonu?
Zadnja letošnja skupščinska seja v Slovenski Bistrici je bila tudi slovesna.
Najprej so poslanci sprejeli skupno poslanico, ki je bila vodilo za nedeljsko
odločanje, podelili pa so tudi priznanja ob bližnjem občinskem prazniku.
Red zaslug /a narod s srebrno zvezdo so prejeli Jože Kolar iz Oplotnice za
delo v krajevni skupnosti. Stane Gradišnik /a predano kulturno in prosvetliteljsko
delovanje in Boris Jurak /a delo na športnem področju. Ivan Hren je prejel prizna-
nje republiškega sekretarijata za ljudsko obrambo.
Kaže pa, da bo letošnji občinski praznik, ki ga že vrsto let praznujejo na
dan smrti Pohorskega batal jona - 8. januarja, zadnjič in bodo za praznik obči-
ne določili drug dan.
Med osrednjimi točkami dnevnega reda rednega zasedanja slovenjebistri-
ške skupščine je bilo poročilo o gospodarskih gibanjih \ občini. Kaže da proiz-
vodnja stagnira in da se je v devetih mesecih letošnjega leta zmanjšala za slabih
11 odstotko., spodbudno pa je, da je zadnje mesece letošnjega leta pričela po-
novno naraščati. Na konvertibilni trg so izvozili za dobrih 11 odstotkov manj
blaga, od tam pa so ga uvozili za dobrih 8 odstotkov več.
Bistričane skrbi predvsem naraščanje nezaposlenosti. Do konca letošnjega
septembra se je število povečalo na 1.052 oseb, vzrok pa je pomanjkanje novih
delov nih mest v ožjem in širšem migracijskem prostoru ter vračanje delavcev in
pripravnikov med brezposelne. Ob tem so bili slovenjebistriški poslanici mne-
nja. da bi se o naraščajočem problemu brezposelnosti pogovarjali na prihod-
njem zasedanju občinskega parlamenta.
Ob sicer zelo izčrpnem, 60 strani dolgem poročilu o vseh sferah gospodar-
jenja, so poslanci menili, da je vse premalo povedanega o razmerah v šolstvu,
zanimajo jih tudi plače funkcionarjev glede na republiško povprečje in gospo-
darske razmere.
Na zadnji letošnji skupščinski seji so sprejeli tudi osnutek statuta občine in
predlog programa dela skupščine v prihodnjem letu.
- - . , - vT
TEDNIK "" 27■ december 1990
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO
Gospodu in tovarišu Francu
Milošiču v pomoč
(Odziv na članek v Tedniku dne 20. deeembra 1990)
... In potem sem ugotovil, da
je sodelovanje z neizogibnim
nujno. Ne bom vas tikal, ker se
tako nikoli nisva dogovorila.
Pravzaprav nikoli niti krav nisva
pasla skupaj. V zadnjih sedmih
mesecih sva se na moje povabilo
pogovarjala le dobrih 10 (deset)
minut, ko sem vam po nekaj ža-
ljivih in neresničnih člankih ho-
tel povedati, da pričakujem in
cenim korektno, preverjeno in
pošteno kritiko da take ne zavra-
čam. Z vašim pisanjem pa ste do-
kazali, da bi obrcali še mrtvega
psa, saj ste kar naprej udarjali po
meni, ki se z vami nisem želel bo-
riti na vaš način.
Zame maščevanje ni sladko.
Veliko znancev je od mene zah-
tevalo odziv na srhljivo lažnive
in poslovno nelogične vesti. Ven-
dar vedno znova mi je ostalo
premalo časa, pa še škoda bi ga
bilo. Ni me bolelo vaše skakanje
po moji senci, ki ste jo sami dela-
li kot vzhajajoče sonce na novi-
narskem nebu, in po tej senci
vam v vaše veselje dovolim ska-
kati še naprej. Toda ta svetloba
in tudi senca je umetna, ni iskre-
na in bo kratkotrajna.
Izkazali ste se prav takšnega,
kot sem pričakoval. Spoznal
sem, da na vas sploh ne morem
in ne smem biti jezen. Spoznal
sem, da ste potrebni pomoči, po-
milovanja in sočutja, kajti naha-
jate se v družbi kritikantov, pre-
našalcev nepreverjenih vesti (za-
radi neznanja ali pohlepa po po-
membnosti ali celo česa hujšega?
— tega ne vem). Ste velik nepro-
fesionalec v svojem ne preveč
aktivnem delu (cca 5—6 član-
kov/teden). Vi ste profesionalec
po doseženi izobrazbi in delov-
nem mestu, ki ga zasedate, ker to
imate (v tem se ločite od prene-
katerega novinarja vaše vrste, ki
prvega nima).
Kje pa je vaša delovna profe-
sionalnost? Poročate nerealno,
neobjektivno in pristransko. Pri-
čakoval sem, da boste poročali
tako, kot je bilo. To pomeni z be-
sedami narediti posnetek dogod-
kov. Komentirate ša manj obje-
ktivno, saj komentar uredite k
svojim SE NZACION AL I STI-
ČNIM — še huje MILOŠEVI-
STIČNIM ciljem. Prišel sem do
sklepa, da bi bilo za vas najbolje,
da svojo profesionalnost uredite
pri POLITIKI EXPRES. Mislil
sem, da novinar ne pobira čenč
in barskih govoric (ob kavici) in
da si v škodo drugega ne ustvar-
ja svoje kariere. Mislil sem, g.
tov. Milošič, da novinarji pridejo
h »klientu« in se tudi z njim po-
govorijo o stvareh, ki jih zanima-
jo, ter si tako pomagajo ustvariti
objektivno stališče. Mislil sem,
da vedo za demokracijo in da
znajo oceniti, kaj in koliko je na
žlici, s katero jedo. Prepričan
sem bil (in sem še naprej), da so
novinarji (nasploh ljudje) naj-
prej ljudje, ki spoštujejo druge,
jih cenijo, jih priznavajo, imajo
etiko, kodeks in bonton, se drži-
jo pravil dela in tako naprej.
Da vas ne bi obremenjevalo
moje počutje (Normalni ljudje,
ki koga prizadenejo, se potem s
tem obremenjujejo. Nenormalni
v tem uživajo. Mene osrečuje, ko
vidim in občutim, da sem kogar-
koli osrečil, tudi takšnega, ki mi
hoče povzročiti gorje), vam lah-
ko zagotovim, da me niste in da
me ne morete prizadeti. Prizadeli
pa ste mojo mamo, očeta, ženo,
sestro, celo moje otroke in prija-
telje. Ti me dobro poznajo, vedo,
da ni in ne more biti tako, kot vi
pišete. Jaz se za stvari, ki jih ni-
sem počel, ne sekiram (čeprav
večina ljudi tako reagira), saj
zberem dovolj moči, da to vza-
mem kot prazne marnje. Imam
velik zaklad (vi verjetno v tem ne
boste videli bogastva), ki sta mi
ga dala oče in mati — pa ni de-
nar in blagostanje. Je poštenost,
delavnost, razumnost, korekt-
nost, lojalnost, objektivnost, ne-
zakopleksiranost, sposobnost za
priznavanje -svojih napak (ki v
delu nastanejo) in njihovo od-
pravljanje, priznavanje drugih,
nepotrebnost za pohvale, ki jih
tudi dobim, razumevanje drugih
v njihovih težavah in prednostih.
Nikoli ne želim svoje uspešnosti,
če bi s tem škodoval tekmecem,
konkurentom in drugim.
Moja mama se nikoli ne jezi
na nikogar in sedaj je prvič re-
kla, da bi g. in tov. Milošiča rada
spoznala in mu svoje povedala.
Poprosil sem jo, naj za vas raje
zmoli kakšno molitev, ker ste ne-
srečen in nebogljen človek, ki
potrebuje pomoč in navkljub le-
tom še ni dozorel, ki zavaja sa-
mega sebe.
Lahko vam zagotovim, da bi
mi lahko z gorjačami in kamni
lomili kosti, z besedami pa se ne
dam raniti. Nekdo je zapisal:
»Samo veliki in močni ljudje so
sposobni ceniti, prepoznavati in
priznati boljše od sebe.« Poizku-
site tak postati. Toda to dosežete
takrat, g. in tov. Milošič, ko pre-
magate samega sebe. In ta zmaga
je slajša kot vse tiste, ko prema-
gate vse svoje največje sovražni-
ke. In ko se boste, tovariš novi-
nar, posvetili nepristranskemu
zbiranju dejstev, bo-^aša zaskr-
bljenost nad mojim delom in
mojimi napakami izpuhtela v lu-
či spoznanja. Ko boste to dose-
gli, se me ne boste sramovali in
boste zreli za nepristransko kon-
struktivno in bogato kritiko. Ta-
krat ne boste vojskovali, da dobi-
te bitke, ampak da dobite vojno.
Seveda, če boste imeli nasprotni-
ka in ne boste že prej izključeni
zaradi nizkih udarcev.
Ne bom vam zameril, če boste
pred vso slovensko ali katero ko-
li svojo javnostjo dokazali moje
napake:' Zato vam bom celo hva-
ležen in bom poizkušal napake
popraviti. Zavedajte se, da boste
nosili posledice in boste kazno-
vani (najmanj od sebe) za vsako
neresnico. Star pregovor pravi:
»Vse, kar gre mimo kogarkoli,
pride za njim v dobrem in sla-
bem. Nič ni nikomur prizane-
šeno.«
Star pregovor tudi pravi: »Sre-
čen človek je, ki je tak, kot misli,
ne pa tisti, ki je tak, kot misli, da
mora biti ali želi biti.« Žal vi ne-
koga imitirate. 1 mitirate dobrega
novinarja. Imitacija, g. in tov.
Milošič, pa pomeni samomor.
Tokrat ste še na drugi napačni
poti, ker uživate v nesreči drugih
in ker ste prepričani, da ste dru-
ge prizadeli (npr. minister ali mi-
nistrant, tikanje, omalovaževa-
nje, pisarjenje zaradi pisanja,
opredeljevanje za vizionarja,
podtikanje »slabih potez«
IMP in TAM, o čemer, blago re-
čeno, ne veste ničesar razen
priče po kafičih). Sicer pa je člo-
vek običajno takšen, kot so tisti,
s katerimi se druži.
Kljub temu da mislim, da niste
dober novinar (vaše početje in
pisarjenje je obravnavala tudi že
slovenska vlada), saj ne iščete
resnice, pa lahko to nekoč posta-
nete. Vendar je novinarstvo po-
leg sposobnosti za leposlovno in
vsebinsko pisanje (o svojem le-
poslovju se prepričajte sami v
člankih, ki se tičejo mene) še raz-
iskovanje. Kako ste se razpisali o
PP! Potem pa je bilo vsega naen-
krat konec. Ali se zavedate, koli-
ko škode ste povzročili delavcem
tega podjetja, če ste nepošteno
poročali? Ali se zavedate, koliko
škode ste povzročili taistim, če
ste bili na pravi poti, pa ste (iz
takšnih ali drugačnih razlogov)
naenkrat prenehali? Za vas je
naenkrat postal Zlati noj nezani-
miva zadeva. Le kaj se je zgodi-
lo? Ali ni to izhodišče za očitek
trasiranja z valjarjem, kot očitate
meni? Mar poizkušate svoje bre-
mena posaditi na moja ramena?
Veliko stvari bi vam rad še po-
vedal, saj vam želim pomagati.
Tudi na vse vaše trditve lahko
dobite javne odgovore in zago-
vore in jih boste dobili. Zato je
potrebno več prostora in časa.
Prostor je na tem mestu omejen.
Časa pa mi za vas ne bo žal. Ker
če boste le kaj spoznali, sem vam
pomagal. Sedaj ne pričakujem
opravičila, ker za to ne zmorete
moči, ampak boste (zelo verjet-
no) uporabili vso svojo energijo
in zveze ter stanovske prijatelje
za nadaljnje blatenje in napada-
nje. Močni ste skupaj z drugimi,
sami še ne pomenite veliko, ker
je potrebna ozdravitev za pre-
stop od slabih k dobrim name-
nom.
Pa lep prisrčen pozdrav, veli-
ko moči in volje za iskanje
(ne)resnice in fizičnega zdravja v
letu 1991.
In še to, g. in tov. Milošič: mo-
je stališče in povabilo z zadnje
skupščine za vas še vedno velja,
čeprav se me vi sramujete!
Janez Lah
Malomarnost ali kar sramota
ptujskih pogrebcev?
Težko je najti besede, s katerimi bi ustrezno opi-
sali ravnanje pogrebcev Komunalnega podjetja
Ptuj. Zavedajo se svojega monopola nad pokopi
na ptujskih pokopališčih, zato za dokaj velike de-
narje, ki jih moraš odšteti za pokop, dobiš le malo.
Vsaj spoštovanje bi si zaslužil pokojnik in tisti, ki
ostanejo za njim in tudi plačajo storitev. O nemo-
ralnem videzu in odnosu pogrebcev do žalujočih
nima smisla zgubljati besed.
Primeri se celo kaj takega, kot se je 17. novem-
bra 1990 ob pokopu Marije Šori s Kicarja. Svojci
smo jo želeli dostojno pokopati, in ker poznamo
malodušno ravnanje pogrebcev ptujskega Komu-
nalnega podjetja, smo povabili zasebno podjetje
MIR iz Vidma. Urejeni delavci tega podjetja so
svoje delo opravili čuteče, polni dostojanstva do
pokojnice in žalujočih, vendar so pokojnico smeli
pospremiti le do vhoda rogozniškega pokopališča.
Izkop in pokop opravi izključnd Komunalno pod-
jetje Ptuj. Tam so krsto s pokojnico prevzeli po-
grebci tega podjetja. Pri spuščan ju krste v jamo pa
se jim je pretrgala vrv, tako da je krstr^ -,->1 -:njco
navpično dobesedno padla v jamo. Pogrebci so se
spogledali, skomignili z rameni in odšli, ne da bi
se vsaj opravičili; kot da se ni nič zgodilo.
Ko smo se svojci odstranili od jame, so krsto si-
cer zravnali, vendar brez opravičila za spodrsljaj
— da ne rečemo malomarnost.
Najbrž lahko rečemo malomarnost, saj so tudi
vence kasneje nosili kot nekakšne nevredne pred-
mete, tako da seje cvetje scefralo in celo žalni tra-
kovi so odpadli.
Naj dodam še k temu, da so eno ikebano celo
pustili pri vhodu na pokopališče; sami smo jo od-
nesli na grob drugi dan.
Sprašujemo se, do kdaj tako. Do kdaj bo obsta-
jal monopol nad pokopi na ptujskih pokopališčih?
Do kdaj bomo prisiljeni drago plačevati slabo
opravljeno delo? Kdaj bodo to delo lahko opravili
tisti, ki imajo korekten in dostojanstven odnos do
pokojnika in žalujočih?
Prizadeti otroci
pokojne Marije Šori
Predstavniki republiške
vlade in strank na
božičnem praznovanju
v občini Lenart
V prejšnji številki Tednika
smo že poročali o pripravi mno-
žičnega božičnega praznovanja v
Lenartu, sedaj pa je že znan pro-
gram celotne prireditve. Tako bo
v soboto, 29. decembra, ob 12.
uri sprejem gostov na sedežu
Skupščine občine Lenart. Po ko-
silu v Motelu Vindiš bo stekel ra-
zgovor med predstavniki republi-
ške vlade in strank ter predstav-
niki Skupščine občine Lenart in
cerkve, ki jo zastopajo škofje.
Zanimiva bo tema: »Prizadeva-
nje za hitrejši razvoj občine Le-
nart in vloga cerkve na Sloven-
skem.«
»Ob 16. uri bo v cerkvi sv.
Trojica v Gradišču božična ma-
ša; vodil jo bo škof dr. Franc
Kramberger; med drugimi bodo
pri njej tudi predstavniki sloven-
ske vlade.
Po maši bo prav tako v cerkvi
koncert pevskih zborov (nonet
Certus pod vodstvom Franca
Divjaka, Obrtniški pevski zbor iz
Lenarta in cerkveni zbor iz Gra-
dišča in Jurovskega Dola) z izva-
janjem božičnih pesmi.
Nadaljevanje koncerta bo ob
18. uri v dvorani Agro Lenart v
Sp. Porčiču, kjer bodo žive jasli-
ce (kot pastirji bodo nastopili
člani kvinteta Štajerci).
Celotni program v dvorani bo-
sta povezovala Ida Baš in Boris
Kopitar, sekcija lenarških gostin-
cev pa pripravlja za vse prisotne
pogostitev ob glasbi ansambla
Štajerskih 7.
Bežen pogled v zgodovino
cerkve sv. Trojice
V letu 1663 so se pri Sv. Troji-
ci naselili redovniki, bosonogi
avguštinci, ki so imeli svojo po-
stojanko tudi na Muti ob Dravi.
Pričeli so prezidovati cerkev in
graditi samostanska poslopja.
Cerkev je bila nato posvečena v
letu 1667 in do leta 1689 je bil sa-
mostan pozidan do te mere, daje
v njem moglo prebivati osem pa-
trov in dva brata.
Ker je ob nekaterih praznikih
prišlo k Trojici tudi več tisoč ro-
marjev, za katerih dušno oskrbo
so skrbeli redovniki, so ti čutili
potrebo po povečanju cerkvene-
ga poslopja. Cerkev, kot jo gle-
damo danes, velja za enega naj-
lepših baročnih sakralnih spome-
nikov lavantinske škofije na le-
vem bregu Drave. Pozidana je
bila v letih 1735—1740, le tretji
stolp so cerkvi prizidali proti
koncu 18. stoletja.
V jožefinskem času (1787) je
bila pri trojiški cerkvi ustanovlje-
na samostojna župnija. Na začet-
ku 19. stoletja je avguštinski red
opustil svojo postojanko pri sv.
Trojici, v letu 1854 pa sojo prev-
zeli frančiškani in jo duhovno
oskrbujejo še danes.
Pa še to! Hrib, na katerem sto-
ji samostanski kompleks, se je
prvotno imenoval Porčki vrh,
kraj pa že leta 1419 Gradischen.
Ko pa so med leti 1636—1640
postavili cerkev sv. Trojice, se je
kraj začel imenovati po njenem
patrociniju.	janez Karo
Nekdanji videz cerkve sv. Trojice s samostanom.
Prisluhnili smo članom
izvršnega sveta
Med pomembnejšimi od velikega števila točk dnevnega reda so člani Izvrš-
nega sveta na svoji 13. seji v torek, 11. decembra, govorili tudi o reorganizaciji
matične službe v občini Lenart. Ob tem je zanimiva bodoča funkcija tajnikov
krajevnih skupnosti širom Lenarta. Sprejeli so predlog odloka o reorganizaciji
matične službe in spremembo odloka o organiziranosti upravnih organov, iz ka-
terih izhaja, da bi se v bodoče na nivoju občine združila matična služba, da pa
bi vlogo krajevnih uradov pustili na nivoju krajevne skupnosti, kjer bi funkcijo
šefa krajevnega urada opravljal tajnik krajevne skupnosti.
Naslednji dan, v sredo, 12. decembra, pa so na posvetu predsednikov sve-
tov in tajnikov krajevnih skupnosti ter ob prisotnosti predsednika Izvršnega
sveta in predsednika Skupščine občine Lenart »prišli« do sklepa: Vsi tajniki
krajevnih skupnosti, vključno z računovodkinjo, sklenejo delovno razmerje v
upravnih organih Skupščine občine Lenart, ki tudi nadalje rešuje prezaposlitev
tistih tajnikov, ki gredo v obrtno dejavnost.
Kaj
pomeni
sreča
Lep je ta čas. Čas vedrine, novih
spoznanj, poln pričakovanj; čas pre-
senečenj, nakupov, novih želja, obu-
janja spominov (lepih in slabih); čas
ljubezni in čas sreče.
Pa vendar. Ob vsem tem se včasih
niti ne zavedamo, kaj nam to pomeni.
Kaj nam pomeni SREČA? Vsaki dan
hodimo mimo izložbenega okna, na
kateremu je izobešen napis: »SRE-
ČNO 1991«. Ampak malokdo od nas
se ob teh črkah zamisli in res zave te
besede. Pa čeprav v tistih par trenut-
kih, ob nazdravljanju s kozarcem
šampanjca v družbi prijateljev ali do-
mačinov, izrečemo večini »Srečno no-
vo leto« brez pomislekov, brez iskre-
nih želja in velikokrat to zveni le kot
prazna, že tisočkrat ponovljena fraza.
Zakaj? Ali smo tako vsega naveličani
ali prenasičeni in siti neokusnih sa-
dov, ki nam jih daje družba? Mogoče.
Ampak to ni izgovor. To je le izmika-
nje od humanih in pristnih človeških
odnosov in zgovarjanje na nekaj, s či-
mer nismo zadovoljni, od česar priča-
kujemo vedno več in več. Za to pa ni-
smo pripravljeni veliko narediti, še
manj dati; tu se kaže naša osebnost.
Takšni pač smo. Prijazni — zadir-
čni, pošteni — nepošteni, iskreni —
neiskreni: Tudi z novim letom ne bo-
mo drugačni, če tega ne bomo sami
želeli. Sicer pa vsi ne razmišljamo
enako, nimamo enakih želja, smo ra-
zlični. Le v enem smo vsi enaki: v ne-
strpnem pričakovanju novega leta.
Josip Lukač iz Lenarta, ki ima že
nekaj uspešnih let dela na Cen-
tru za socialno delo, razmišlja
globlje: o sreči, ki ni omejena s
časom, o sreči, ki jo je težko deli-
ti. »Da osrečiš nekoga, moraš bi-
ti tudi sam srečen. In zato si mo-
raš vzeti čas. Človek, ki izreče
voščilo s stiskom roke ali z bese-
dami, ki ti prodirajo iz srca, ki
želijo iskreno srečo, mora biti
pripravljen sprejeti takšno vošči-
lo. In če ga osrečiš, si tudi sam
srečen.
Ljudje smo različni, kar je
stvar čustev, kulture, predvsem
pa pristne domače vzgoje, ta pa
mora s človekom rasti. Pa je je
vedno manj. Nekateri ne potre-
bujejo veliko za svojo srečo. Za
njih je sreča nekaj, česar morda
drugi sploh ne vidimo. In vsak
mora imeti kanček optimizma,
saj bo le tako preživel, drugi pa
so obsojeni, da vedno težje pre-
brodijo čas«.
Novo leto mu je kot vsak drug
dan. »Srčen sem, da sem zdrav,
da si me nekdo želi, da imam
harmonijo; in srečem sem, ker
sem živ.« Končuje z mislijo:
»ČlovrK mora malo lebdeti, ne
sme biti preveč na realnih tleh!«
Jože Braček iz Vitomarcev,
»gospodar« PIZZA BARA —
TRGOVINE 29 Lenart (skupaj s
S. Fekonjo) mi je povedal: »Po-
slovni svet človeka preusmeri v
drugačno mišljenje, v svet real-
nosti, v svet, kjer ne odgovarjaš
samo zase. Naglica in tempo ži-
vljenja sta kriva za to, da človek
ne razmišlja veliko o sebi, o svoji
sreči, o sreči nekoga, ki naj bi ga
osrečil. Sreče, zadovoljstva se
sploh ne zaveda; za to morda
sploh ni sam kriv, ampak druž-
beni sistem, ki nas vedno bolj
bremeni.
Nisem pesimist, sem optimist,
vendar v bližnji prihodnosti ne
vidim nič lepega in ta čas bomo
morali prebroditi skupaj.«
Viktorija Bombek iz Gradišča:
Življenje je lepo, če ga znaš ce-
niti. Ce znaš iz njega potegniti
vse dobro, vse tisto, kar te osreči.
Pri Viki je drugače. Ceni življe-
nje, cebni njegovo lepoto, še naj-
bolj pa zdravje. To ji manjka.
»Nihče drug ne ve, kaj pomeni
zdravje, kot tisti, ki mu je za ved-
no odvzeto.«
Ob njenih skromnih, vendar
tako ranljivih in bogatih besedah
se človek zamisli in šele tedaj se
zave, da je zdravje največje dari-
lo življenja. »Ob dializah, ki jih
obiskujem zaradi sladkorne bo-
lezni in ki so sedaj že nepogreš-
ljiv del mojega življenja, sem la-
ni izgubila tudi vid. Leto 1990 je
bilo zame najtežje. Ob tako do-
brem možu, sinu in materi sem
vse lažje prestala. Takšno življe-
nje te prisili k drugačnosti, k dru-
gačnemu razmišljanju o sreči.
Sprijaznila sem se z usodo, saj
vem, da se zdravja ne da kupiti.
Tega ne bom imela več nikoli, pa
če imam vse drugo.«
Hilda Filipič
8 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
27. december 1990 - TEDNIK
(Posnetek: M. Ozmec)
Priporoča se »Miško«
na Prečni poti
Vse več mladih Ptujčanov se odloča za podjetništvo. Zaradi zna-
nih težav v družbenem sektorju si skušajo zagotoviti socialno varnost
drugje. Najboljše pa je biti sam svoj gospodar. Podobno je razmišljal
Andrej Kovač mlajši, po poklicu komercialni tehnik. Do nedavnega je
delal v brezcarisnki prodajalni.
Diskont »Miško« na Prečni poti 2 na Rogoznici je odprlo istoi-
mensko podjetje za trgovino, prevoze in gostinstvo. Za njegove potre-
be so preuredili bivše hleve. Na bogato založenih policah je blago, ki
je cenejše kot v drugih trgovinah. Andrej pravi, da bodo skušali delati
čimbolj na veliko in z minimalnimi maržami. V diskontu delajo trije,
za kupce pa poslujejo vsak dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 7.30
do 13.30 ure in ob nedeljah od 9. do 12. ure. Trudili se bodo in vsak
teden pripravili akcijske prodaje. Kupljeno blago bodo že v kratkem
dostaviljali na dom.
MG
V Vidmu nova trgovina
B0N0
Boris Novak iz Vidma 39, ki je bil do nedavnega zaposlen v ptuj-
ski Perutnini, je pred kratkim ob svoji stanovanjski hiši odprl prikup-
no trgovino BONO, v kateri so na voljo izdelki iz tekstila, nekaj kon-
fekcije, trikotaža in nekaj galanterije. Boris je zagnan in optimističen,
saj ponuja svojim kupcem predvsem blago iz uvoza in povrhu vsega
še ceneje kot drugod.
Trgovina Bono je odprta vsak dan od 9. do 12. ure ter popoldne
od 15. do 18. ure. V soboto pa je odprta le dopoldne od 9. do 12. ure.
- OM
Boris Novak se vsakemu kupcu temeljito posveti. (foto: M. Ozmec)
Poslovno-oskrbni center pod streho
V obrtni coni na Rogoznici gradi Obrtna zadru-
ga Panorama Ptuj poslovno-oskrbni center. Direk-
tor Anton Čoki je povedal, da kasnijo z deli tri
mesece. Do raznih soglasij in drugih dokumentov
so prišli zelo hitro, v občinskih službah so se zelo
potrudili. Za zamudo so v glavnem krivi sami, saj
so potrebovali kar nekaj časa, da so ugotovili, kaj
v resnici potrebujejo.
Poslovno-oskrbni center je že od streho. Grad-
njo so zaupali najcenejšim ponudnikom. Zanimi-
vo je, da so bila podjetja od drugod cenejša kot
ptujska, pa tudi od Panorame same. V prvi so
zgradili 1000 m2 površine, načrtujejo jih še 2000. V
centru bodo prodajali živila obrtnikov in Panora-
me, veleprodajni oddelek pa bo skrbel za oskrbo
obrtnikov in drugih. Obljubljajo, da bodo cene
konkurenčne, pri živilih pa vsaj 20 odstotkov nižje
kot v drugih trgovinah. Bodoči prodajalci (najem-
niki) so že znani, s Panoramo pa jih druži dohod-
kovni odnos. V oskrbnem centru bo tudi okrepče-
valnica.
Gradijo s svojim denarjem, ustvarili so ga v de-
vetnajstih letih dela. Tega so sedaj vložili v center.
Ne glede na to da dobro delajo, imajo podobno
kot drugi velike likvidnostne težave. Trenutno jim
razna podjetja dolgujejo 33 milijonov dinarjev.
Center bodo odprli čez dobre tri mesece.
MG
Bazar v Rimski deset
Za Rimsko ulico mnogi Ptuj-
čani trdijo, da ima vse možnosti,
da postane obrtniške. Pri Stija-
kovičevih se že dolgo ukvarjajo s
turizmom, v neposredni bližini je
tudi kovinska dejavnost. Pred
dnevi je ponudbo dopolnila Mi-
lena Jakopec, ki je v hiši staršev
odprla trgovino s tekstilom in
kozmetiko »Bazar«.
Milena nadaljuje družinsko
tradicijo, saj so trgovino imeli že
starši. V kratkem se ji bo pridru-
žil brat, ki bo odprl mesnico. V
Bazarju se v glavnem zrcali Mile-
nino delo — do nedavnega je bi-
la aranžerka v mariborski Pre-
hrani. Registrirana je za trgovin-
sko dejavnost na drobno in aran-
žerstvo. Bogate aranžerske stori-
tve ponuja zasebnikom, ki potre-
bujejo zaščitni znak svoje dejav-
nosti, so v zadregi glede estetske-
ga videza trgovine, izložbe in
drugega.
V Bazarju pa kupci lahko izbi-
rajo med kakovostnim metrskim
blagom po ugodnih cenah, izbra-
no ponudbo ženske, otroške in
moške konfekcije, spodnega pe-
rila, trikotaže in kozmetike. Mi-
lena vam bo vsako darifo tudi
primerno aranžirala, priporoča
pa se tudi z novoletnimi aranž-
maji. Trgovina je odprta vsak
dan. razen ponedeljka, od 9. do
18.ure. Nizke cene, kakovostno
blago in obročno odplačevanje
so značilnost nove trgovine.
MG
(Posnetek: M. Ozmec)
0 DROBNEM GOSPODARSTVU P0DRAVSKE IN POMURSKE REGIJE V LENARTU
Premalo informacij iz Ljubljane
Okrogle mize predstavnikov obrti in
podjetništva v izvršnih svetih pomurske in
podravske regije, ki jo je organiziralo Obrtno
združenje Lenart 10. decembra v motelu Vin-
diš, se je udeležil tudi republiški minister za
drobno gospodarstvo Viktor Brezar. Pred-
stavniki IS občin Lenart, Ptuj, Slovenska Bi-
strica, Ormož, Lendava, Gornja Radgona,
Ruše in Pesnica ter nekaj predsednikov obr-
tnih združenj iz posameznih občin so ga do-
dobra izprašali o vsem, kar jih teži, o nejas-
nostih v novem davčnem sistemu, ukinitvi
kategorije popoldanskega obrtništva, kredi-
tih za obrtnike, stimulacijah pri zaposlovanju
novih delavcev, predvsem pa so si bili edini,
da so posamezne občine premalo ali pa
sploh niso informirane o ugodnostih, ki jih
bliže Ljubljani že izrabljajo. Ministru so
predlagali ustanovitev nekakšnega inštituta
za obrtništvo po vzoru avstrijskega in ustano-
vitev enotne močne organizacije slovenskih
obrtnikov.
Morda je karakteristična misel okrogle mi-
ze v Lenartu misel Kampuša, predsednika
obrtne zadruge iz Gornje Radgone: » Če ne bi
bil sam obrtnik, bi šel s tega srečanja optimi-
stično razpoložen. Tako pa . . .«
Minister Brezar je pojasnil, da vlada reši
šele nekaj vprašanj, ko se že pojavijo nova. V
kratkem času po volitvah še ni mogla ukreni-
ti vsega potrebnega. Pomembno je, da so do-
segli izenačitev fizičnih oseb s pravnimi z za-
konom, kije izšel prav 10. decembra in pričel
veljati čez 8 dni. Tako bodo obrtniki in pod-
jetniki lahko kupovali potrošno blago brez
prometnega davka. Obrtnike bo ščitil tudi
novi obrtni zakon.
Vzpodbuda za razvoj drobnega gospodar-
stva bodo sredstva nekaterih skladov. Tako
zakon o pospeševanju malih podjetij in obrti,
ki še ni prišel na dnevni red skupščine,
ustvarja možnost, da bo v republiškem prora-
čunu osnovan fond za to dejavnost. Nasled-
nja možnost so sredstva občinskih skladov
ti so v nekaterih občinah že osnovani, sklad
Efte delovati bo pričel s 1. januarjem v Be-
ogradu in bo razpolagal z 20 milijoni dolar-
jev, sklad za vračanje zdomcev Nemčija bo
kreditirala vračajoče se zdomce s kreditom
do 200.000 mark ob pogoju, da bo zdomcu
dala kredit v enaki vrednosti tudi domača dr-
žava (po 4-odstotni obrestni meri), posebna
sredstva pa se obetajo tudi za krepitev gospo-
darske baze na demografsko ogroženih ob-
močjih.
Osnovno napotilo Viktorja Brezarja pred-
stavnikom obrti v občinskih IS je bilo, naj v
svojih občinah poskrbijo za ugodnejše pogo-
je ob odpiranju obrti in s tem privabijo spo-
sobne ljudi z idejami, ki jih bodo le-ti znali
tudi prodati. Le tako bo drobno gospodar-
stvo dejansko omogočilo prestrukturiranje
celotnega gospodarstva, s tem pa tudi odpira-
nje novih delovnih mest.
Glede popoldanskega obrtništva, ki pred-
stavlja sedaj nelojalno konkurenco obrtni-
kom, je menil, da je potrebno vsakomur
omogočiti na legalen način delati, kolikor
zmore in želi, ter ga primerno obdavčiti.
Glede stimulacije za zaposlitev novih delav-
cev je povedal, da je ta vključena v program-
ske osnove IS Slovenije.
Viktor Brezar se je strinjal, 'da je enotna
obrtniška organizacija potrebna in da sedanja
Zveza obrtnih združenj ni prilagojena novim
zahtevam. Glede pomanjkanja informacij v
posameznih občinah pa je prisotne pozval,
naj se začasno oglašajo pri njem samem, da
jim bo pomagal pridobiti denar za razvoj iz
omenjenega Eftinega sklada.
M. Zupanič
Ostali bodo delavni
Član aktiva sidnikalnih aktivi-
stov lahko postane vsak, ki je
opravljal ali še opravlja naloge v
sindikalnih organizacijah in orga-
nih na vseh ravneh sidnikalne or-
ganiziranosti ali je član sindikata
upokojencev Slovenije in je podpi-
sal izjavo, da sprejema Pravila ...
Tako so zapisali v svojih pravilih
člani Aktiva sindikalnih aktivistov
pri občinskem svetu ZSSS Ptuj,
ki so jih sprejeli na letnem zboru
20. decembra v Delavskem domu
Franca Krambergerja v Ptuju.
O delu aktiva v letu 1990 je poročal
njegov predsednik Feliks Bagar.
Uspešnost dela je potrdila tudi raz-
prava, ki je bila usmerjena predvsem
na današnjo vlogo sindikatov, zlasti
Zveze svobodnih sidnikatov Sloveni-
je. »Ne biti malodušen, boj za naša
stališča še traja in bo uspešno izboje-
van. Vlada in direktorji si ne želijo
nobenih organiziranih sil pri lastni-
njenju. Delavci bodo imeli zelo malo
možnosti uveljavljati svoje pravice
brez sindikalne organiziranosti. Pri-
tožbeno mesto bo slej ko prej v sindi-
katih. V ptujski občini je že 13.682
članov ZSSS... « To je le nekaj stav-
kov iz živahne razprave, ki sami zase
precej povedo.
Na zboru so slovesno razvili tudi
trak k praporu občinskega sveta
ZSSS Ptuj, ki je rdeč, z napisom
»Aktiv sindikalnih aktivistov ZSSS
Ptuj«. Trak je razvil Danilo Masten
in ob tem med drugim dejal: »Pod
tem praporom smo več kot 40 let de-
lali. Simbolov na njem ne smemo
spreminjati, saj so del naše zgodovi-
ne. Ta prapor bo tudi spremljal naše
člane na zadnji poti...«
Na zboru so sprejeli program dela
za leto 1991. Posebno skrb bodo na-
menjali materialnemu in socialnemu
položaju upokojencev in delavcev.
Skrbeli bodo za ohranjanje in razvija-
nje tradicij delavskega gibanja, pa tu-
di za poučne izlete in razvedrilo. O
smereh izletov so se z vprašalnikom
opredelili kar na zboru. Večina se je
odločila za izlete v Budimpešto, na
Gradiščansko in po Dolenjski.
Po delovnem zboru je bilo še prisr-
čno tovariško srečanje, ki so ga udele-
ženci financirali sami. Iskreno so si
zaželeli: Srečno leto 1991, ki naj bo
korak v novo in lepše življenje!
FF
Trak k sindikalnemu praporu je razvil Danilo Masten Foto: KOSI
Novosti
za člane
AMD
S prvim decembrom se je za
člane AMD Slovenije pričelo no-
vo člansko obdobje, ki prinaša
nekaj novosti. Prva je pobiranje
članarine, ki bo odslej potekalo s
položnicami. Druga je v novi
ugodnosti, in sicer brezplačni
vleki vozila v okvari od mesta
okvare do najbližjega ustreznega
servisa, vendar ne dlje kot
40 km. Tretja novost pa je posle-
dica obeh prvih, in sicer poviša-
nje članarine s sedanjih 320 na
450 dinarjev. V teh dneh so v
glavnem dosedanji člani prejeli
dokumente že po pošti, svoje ob-
veznosti pa lahko poravnajo tudi
v društvenih prostorih AMD
Ptuj na Cvetkovem trgu 4, tele-
fon 771-033.
-OM
Slovenjebistriški učitelji
najslabše plačani
12. decembra so se slovenjebistriški učitelji
zbrali v obnovljenem domu kulture na Črešnjev^u
na sestanku s predstavniki občinske vlade in Vla-
dom Tkalcem, predstavnikom republiškega sindi-
kata vzgoje in izobraževanja ter znanosti. Ugotovi-
li so, da je slovenjebistriško gospodarstvo po svo-
jih rezultatih in triindvajsetem mestu v republiki
Sloveniji, plače učiteljev pa nanjnižje. Janko Ko-
lar, sekretar Sekretariata za finance in gospodar-
stvo v občini, je nekajkrat poudaril, da denar je,
vendar učiteljem ni mogel ali hotel zagotoviti, da
bodo zares dobili tisto, kar jim gre.
Učiteli so poudarili, da njihove plače že od po-
letja močno zaostajajo za republiškim povprečjem,
in zahtevali, da se to popravi. Občinskima može-
ma — poleg Janka Kolarja se je sestanka udeležil
samo še Franc Kociper, sekretar Sekretariata za
občo upravo in družbene dejavnosti pri skupščini
občine Slovenska Bistrica — so prosvetarji očitali,
da niso uredili razmerij do republike ali pa to iz
nekakih razlogov prikrivajo. Kaže, da je nekaj na-
robe tudi z občinskim integriranim proračunom, za
katerega so učitelji menili, da se stroškovno napaja
iz njihovega denarja in da jim nekaj prikrivajo.
Podprl jih je tudi Vlado Tkalec in povedal, da bodo
slovenjebistriški učiteljski problem obravnavali na
republiški sindikalni ravni.
Po dveinpolurnem zborovanju so učitelji odločno
sklenili, da bodo 19. decembra štrajkali, če jim ob-
činska vlada ne bo dala pisnega zagotovila, da prej-
mejo proračun osebnih dohodkov od junija do no-
vembra letos in tako svoje osebne dohodke izenačijo
z drugimi stanovskimi kolegi v Sloveniji.
Po zagotovilu predsednika slovenjebistriškega
izvršnega sveta Franca Juga bo denar prišel v obči-
no do 30. decembra in ga bodo potem takoj naka-
zali šolam. S tem šolske problematike v slovenjebi-
striški občini še ne bodo sklenili, ker se po novem
letu pripravljajo v skladu z novo zakonodajo na
reorganizacijo šolstva.
Vida Topolovec
Utrinek iz Ormoža
Med značilnosti krajine v tem
delu Slovenskih goric štejemo
poleg gričevja mnogotere dolini-
ce z večjimi ali manjšimi potoki.
Tukaj je doslej raslo tudi števil-
no posamično drevje in kraja-
nom v veliki meri zadovoljevalo
potrebe po lesu ter razbremenje-
valo tako imenovane gospodar-
ske gozdove. Ena takšnih dolinic
je tudi Lešniška, ki se vije od To-
maža do Ormoža.
V tej dolinici je nedolgo tega
stal streljaj od Ormoža mlin v
senci osmih mogočnih hrastov.
Kdove kdaj so tamkajšnji prebi-
valci posadili prve mladike. Ve
se le, da so jih številni rodovi
ohranili do današnjih dni. Da pa
ne bi rasli še naprej, smo v po-
hlepu po napredku in nedelu po-
skrbeli, da so izginili. Padali so
drug za drugim: eni za doto, dru-
gi na račun lažjega življenja. Te-
mu na sliki, ki je zadnji izmed
osmih žalostno sameval, so vzeli
vodo, ko so potok preusmerili
pod nasprotni breg, in se je po-
sušil. Orjak je dočakal 180 let in
dosegel 165 cm premera. Marsi-
kdo si je odpočil v njegovi senci,
ko je v vreči na hrbtu prinesel ži-
to v mlin. Dolga leta je bil priča
marljivemu delu mlinarja in mla-
di so si pod njegovim zavetjem
izpovedali neštete ljubezni. Pa
danes? Obtožuje nas za vse zgre-
šene posege v naravo, za spreme-
njeno podobo krajine, za pro-
padle mline, za mrtve potoke.
predvsem pa za odtujitev člove-
ka od narave. Bremeni nam vest
pred krivdo, ki smo jo s svojimi
dejanji prizadejali potomcem, in
kliče po vrnitvi človeka k naravi.
Poleg sentimentalnosti pa še
razmišljanje ob primerjavi na sli-
ki: vrednost, čas, prostor, perspe-
ktiva!
Tekst in fotografija:
Stanko Žličar
TEDNIK ~27"december 1990
NOVOLETNA ANKETA - 9
[JgSS^

Jože Pal, Ptuj: »Letošnje leto
si bom najbolj zapomnil po veli-
kih družbenih spremembah. Po-
zdravljam naše politike, ki so
zbrali toliko poguma za to, da se
odločimo o samostojnosti.
V prihodnjem letu pa si naj-
bolj želim, da bi vse to, za kar
smo se odločili že v tem letu, do-
sledno uresničevali. Predvsem
mislim na samostojnost. Prav ta-
ko si želim, da bi ljudje v svojih
medsebojnih odnosih uporablja-
li zdravo pamet, da bi bili pošte-
ni in zdravi.«
Ema Vidovič, Ptuj: »Letos smo
volili, od predsedniških kandida-
tov pa si bom najbolj zapomnila
Krambergerja. Povedal je veliko
resnic, ki pa mnogim niso ugaja-
le. Nova vlada me je razočarala:
delajo vse drugo, namesto da bi
se brigali za gospodarstvo, da bi
nam vsem bolje šlo. Jaz sem že
stara, ampak naši otroci bodo še
vrsto let izredno težko živeli.
V letu 1991 si želim boljšo vla-
do, boljše gospodarstvo, da bi
vsi imeli delo in veliko zdravja.
Glede na to da je še veliko takih,
ki delajo v svojo korist, bi bil
najboljši vladar krt, ki ne grabi,
ampak odriva od sebe.«
Jože Hameršak, Ptuj: »V tem
letu me je najbolj motilo to, da
so nas Srbi venomer napadali.
Naj nas že pustijo pri miru, če
jih mi ne vznemirjamo. Letos
nam je kljub težavam dobro
šlo; da bi le tako ostalo.
Leto 1991 bo zelo kritično.
Nadvse želim, da bi Slovenija
uveljavila popolno samostoj-
nost: naj denar ostaja doma, da
ga ne bodo drugi trošili in se ba-
hali z njim. Zase, za svojo druži-
no in vsem Slovencem želim v
novem letu veliko zdravja in de-
lovnih uspehov.«
Anton Zajšek, Ptuj: »Letos se
je pri nas veliko spremenilo. Tu-
di v prihodnjem letu bo tako.
Osebno si želim največ zdravja,
saj če je človek zdrav, tudi lažje
prenaša vsakodnevne težave. Pri-
čakujem, da bo v bodoče med
ljudmi več razumevanja in sode-
lovanja. Sodelovali naj bi vsi,
vključitev v Evropo pa je za Slo-
venijo lahko samo dobrodošla.
Upam, da v prihodnjem letu
ne bo nobene naravne nesreče,
kajti če bo šlo tako naprej, bomo
v bodoče vse delovne moči in
sredstva uporabili za odpravlja-
nje posledic naravnih nesreč, na-
mesto da bi z njimi gradili napre-
dek in blaginjo slovenskega na-
roda.«
Milan Klajnšek, Ptuj: »Letoš-
nje leto je še posebej pomembno
za društvo za cerebralno paralizo
Ptuj —Ormož. Veliko smo nare-
dili, veliko dela pa nas še čaka.
Prizadevali si bomo, da čimprej
dosežemo takšno raven za izvaja-
nje zgodnje terapije, kot so je de-
ležni otroci v drugih centrih, v
Mariboru, Ljubljani ... Ne gre
za to, da bi v Ptuju organizirali
takšen center, kot ga imajo sose-
dje, želimo le otroku s cerebral-
no paralizo nuditi tisto, kar po-
trebuje vsak dan: logopeda, psi-
hologa, specialnega pedagoga in
drugo. Zato je nujno, da naredi-
mo korak naprej in zagotovimo
vsem otrokom celovitejšo in ka-
kovostnejšo vsakodnevno obrav-
navo. S tem bomo tudi dosegli,
da bo lahko čimveč otrok ostalo
doma, med svojimi. To je naša
dolžnost in njihova pravica, da
živijo s svojimi starši, brati, se-
strami, sosedi in s prijatelji. To
ni enkratno dejanje, je proces, v
katerem se vsak dan učimo živeti
drug z drugim in ne drug ob dru-
gem.«
Anton Čoki, Ptuj: »Letos smo
se srečali z velikim političnim in
gospodarskim kaosom. Takšno
je bilo stanje v letih 1967/68. Le
da je bilo takrat bolje kot danes,
saj je država jamčila za obstoj
podjetij in ni bilo bojazni, da bi
prišlo do stečajev.
Današnje stanje gotovo vodi v
celovito razsulo, ki pa ga s politi-
čnim stanjem ne bomo prepreči-
li. Morali bi že spoznati, da po-
leg konsenza glede plebiscita po-
trebujemo tudi gospodarski kon-
senz. Vladajoča koalicija in opo-
zicija sta me razočarali. V politi-
čnem delu pa najbolj pogrešam
socialni program, nič pa vlada še
ni naredila pri zmanjšanju druž-
bene nadgradnje, ki je iz dneva v
dan dražja.
Kljub vsemu sem optimist:
slovenska samostojnost in spre-
jem nove ustave bosta gotovo
prinesla veliko tega, kar danes
pogrešamo in zaradi česar smo
razočarani. Prepričan sem, da se
bomo pri drugih demokratičnih
volitvah že znali bolj odločiti.
Gospodarstvo mora postati sa-
mostojno, država pa sprejeti tak-
šne zakone, da bomo lahko uve-
ljavili tržno gospodarstvo.
Želim si tudi, da bi ostali sku-
paj v Jugoslaviji ne samo zaradi
ekonomskih in političnih vzro-
kov, predvsem zaradi ljudi, s ka-
terimi sem doslej uspešno delal
— vendar na drugačnih osno-
vah.«
Samo Rajšp, Ormož: Sprašuje-
te, kaj mi je bilo v letu, ki se po-
slavlja, najbolj všeč? Brez dvoma
to, da sem delal in da so vse
spremembe, ki jih ni bilo malo,
potekale mirno in lahko bi rekel
skoraj brez problemov. Tudi v le-
tu 1991 želim, da bi bil socialno
varen in da bi bil varen tudi v
svoji hiši. Seveda si želim, da bi
se vse okoli naše slovenske suve-
renosti mirno in brez problemov
izšlo. Svojim domačim želim ve-
liko zdravja in osebnega zado-
voljstva, svojim sodelavcem pa
obilo uspehov pri delu.«
Edi Voljč, Ormož: »Če pogle-
dam, kako sem preživel leto
1990, bi rekel, da bolj slabo, ker
sem kot obrtnik zaradi slabega
prometa moral odpustiti tri de-
lavce. Ne bom tarnal, ker se stva-
ri tudi za nas obrtnike spreminja-
jo na bolje, ker bomo v nekaterih
rečeh končno izenačeni z družbe-
nim sektorjem. V letu 1991 želim
ponovno razširiti dejavnost,
osebno pa želim zdravje in zado-
voljstvo vsem svojim domačim,
vsem obrtnikom in bralcem Ted-
nika pa uspešno novo 1991. le-
to.«
Milica Ritonja, Ormož: »Naj-
lepše mi je prijetno, mirno in ti-
ho družinsko sožitje ter dobri so-
sedski odnosi; to mi je v letu
1990 pomenilo resnično veliko.
Bila sem srečna, ker se je vse ta-
ko mirno izteklo, kar je drugje v
svetu veliko huje. V letu, ki pri-
haja, bi želela, da bi si lahko iz
srca, v miru in prijateljstvu od-
dahnili od vsega, kar nas je skr-
belo. Ob tem pa želim sebi in
vsem svojim najdražjim veliko
zdravja in osebnega zadovolj-
stva. Seveda bom vesela tudi po-
višane pokojnine kot vsak
upokojenec.«
Jožica Trstenjak, Pušenci:
»Kaj mi je bilo v letu 1990 naj-
bolj všeč? Brez dvoma si bom še
posebej zapomnila vse spremem-
be, ki so nastale v naši družbi. Še
posebej lepo je to, da nas tiste, ki
smo kristjani in smo to vedno
pokazali navzven, seveda se ob
tem nismo nikomur vsiljevali,
družba enako spoštuje kot vse
druge. V letu 1991 želim pred-
vsem zdravja vsem svojim naj-
bližjim in veliko zadovoljstva pri
delu, Slovencem pa, da bi bili še
naprej tako složni in bi proces
naše samostojnosti sklenili tako,
kot smo ga začeli.«
Ciril Bubek, Huin pri Ormožu:
»Kot kmet sem bil kljub suši, ki
je prizadejala naša polja, zado-
voljen, saj je bil pridelek lep.
Dokaj kritično pa rzamišljam o
cenah, ker so te za naše pridelke
nizke, cene zaščitnih sredstev pa
so visoke. Dotaknil se bom tudi
naše vlade, ki nam je pred volit-
vami veliko obljubljala, bolj ma-
lo pa je lahko storila. Vem pa, da
naše zavoženo gospodarstvo po-
trebuje veliko časa, da pride ma-
lo k sebi. V letu 1991 želim sebi
in vsem Slovencem mir, zdravje,
da bi po plebiscitu šli dalje, res-
nično v širni svet.«
Ida Romih, Črešnjevec: »V letu
1990 sem še posebej srečna, ker
seje moj sin Milan srečno vrnil s
Himalaje, kjer je ponovno po-
skusil srečo pri vzponu na vrh
Anapurne. Ker smo matere v
svoji ljubezni do otrok sebične,
želim, da v letu 1991 Milan,
kljub temu da mu plezanje po-
meni vse na svetu, ne bi več šel
na tako nevarne ture. Vem, da se
mi to ne bo izpolnilo, zato želim,
da ga spremlja sreča na vseh nje-
govih poteh. Med moje novolet-
ne želje sodi tudi zdravje. Veliko
trdnega zdravja želim vsej svoji
najbližji družini, Slovencem pa,
da bi bili končno samostojni.«
Branka Trdin, Slovenska Bi-
strica: »Vse lučke v centrali gori-
jo, zato trenutno nimam časa,«
je prijazno povedala telefonistka
Branka. Ko je našla čas, je nada-
ljevala: »Vesela sem, da so voli-
tve lepo usele, vesela sem tudi
plebiscita, ker menim, da bomo
Slovenci lahko na ta način ures-
ničili marsikaj, med drugim tudi
čisto okolje za naše otroke. Ker
sem invalidka, želim v letu 1991
vsem ljudem okoli sebe veliko
zdravja in tudi osebne sreče. Za-
pišite tudi to, da telefonisti ni-
smo vedno krivi za vse težave te-
lefoniranja. Lepo bi bilo, če bi
bili ljudje tudi na tem področju v
1991. letu bolj strpni.«
Štefka Čretnik Slovenska Bi-
strica: »V letu 1990 sem doživlja-
la veliko lepih in prijetnih reči,
bolj doma kot na delovnem me-
stu. To, da je prišlo do spre-
memb sistema, jemljem bolj kot
službo, ker delati moraš tu in
tam in dela sem resnično vajena.
V letu 1991 želim svoji družini
vse lepo, enako, kot je bilo v le-
tu, ki se izteka. Vse lepo, pred-
vser.! pa veliko uspeha želim tudi
vsem svojim sodelavkam, s kate-
rimi preživim velik del dneva,
vsem Slovencem, seveda tudi se-
bi, na mir in samostojnost.«
Jože Pal
Ema Vidovič
Jože Hameršak
Anton Zajšek
Milan Klajnšek
Anton Čoki
Samo Rajšp
Edi Voljč
Jožica Trstenjak
Ciril Bubek
Milica Ritonja
Ida Romih
Branka Trdin
Štefka Čretnik
t
10 - OD TU IN TAM
27. december 1990 "TKUM^K
PORTRETI REPUBLIŠKIH POSLANCEV
Franc Planinšek
I ri in t rid e se t le t n i mehanik kmetijskih stroje» iz Pleterij je prd to-
litvami dejal, da bo tudi sam naredil to, kar bodo nekateri Slo>enci mo-
rali spoznati prav hitro: da se je potrebno odločiti, ali delo na kmetiji
ali delo v službi. Tisti seveda, ki imajo dp*olj zemlje za to, da postavijo
na noge močno družinsko kmetijo. To je hrane tudi » resnici storil in je
sedaj zaposlen na kmetiji, opra\Ija pa tudi kmetijske storitve in odpira
trgovino z materialom, potrebnim v kmetijstvu. Spomladi so ga Ptujčani
izvolili za enega izmed dteh poslanceki » republiškem parlamentu za-
stopata ptujsko občino.
Delo na kmetiji, družina s tre-
mi otroki in poslansko delo je se-
veda težko uskladiti. A Franc
pravi, da mu je v veliko veselje,
še posebej tudi zato, ker je sedaj
precej drugače, kot je bilo v
prejšnji skupščini. V prejšnji je
namreč bil delegat združenega
dela s področja kmetijstva. Te-
meljne razlika med prejšnjo
skupščino in sedanjo je, kot me-
ni, v tem, da so prej bila vsa sta-
lišča dogovorjena in so poslanci,
ki so hoteli diskutirati in razčiš-
čevati posamezne odločitve, bili
obsojeni, češ da rušijo dogovor-
jene stvari, sedaj pa je svoboda
veliko večja in stvari se prav za-
res tudi dogajajo v parlamentu.
Poslanci sedaj niso več stroj za
dvigovanje rok, temveč imajo
pravico govoriti in predlagati.
Franc pripoveduje, da je za
občinske predloge zaradi velikih
tem slovenskega parlamenta se-
daj bolj malo časa, da pa je kljub
temu uspel predlagati nekaj reši-
tev s področja turizma, ki mu jih
je pripravil ptujski minister, in
predvsem stališča o demografsko
ogroženih področjih v sklopu
sprejemanja zakona, ki je bil v
četrtek tudi sprejet.
Meni, da je največji uspeh slo-
venskega parlamenta, poleg
odločitve za plebiscit, predvsem
zakonodaja, ki preprečuje raz-
prodajo družbene lastnine, ki so
jo družbene firme pridobile na
osnovi zaplembe premoženja
prejšnjih lastnikov. Želi pa si, da
bi zakon o denacionalizaciji bil
sprejet čimprej. Oviro vidi pred-
vsem v prejšnjih strukturah, ki se
tega zakona bojijo, razen tega pa
nekoliko pod vplivom opozicije
popušča tudi vlada. Nasploh na-
mreč Franc meni, daje povsod v
občinski in republiških upravah
ostalo vse preveč ljudi, ki so na-
vajeni delati po starem in močno
zavirajo sprejemanje zakonov,
zakoni pa nam bodo nujno po-
trebni, če bomo hoteli v Evropo.
Ščitenje družbene lastnine in
pravic iz socialističnih zakonov
seveda ne gre skupaj z evrop-
skim konceptom razvite družbe.
Kot poslanec zbora občin si
Franc želi predvsem več stika z
občani. Res je sicer, da mu pred-
sedstvo skupščine pripravlja ne-
katera stališča, ki naj bi jih zasto-
pal to sodelovanje ocenjuje
kot zadovoljivo vendar si želi
predvem mnenja ljudi, ki jih
odločitve paralamenta zadevajo
neposredno, in ne toliko mnenja
občinskih struktur. Zanimiva je
tudi njegova misel o tem, kako
so prejeli v republiških organih
spremembo vlade v Ptuju. Meni-
jo, da je ptujska skupščina pre-
več popustila lobiju TGA in da
brez razvoja kmetijstva in turiz-
ma v Ptuju ne bodo mogli pre-
broditi absurdne situacije, da je
občina odvisna kar v polovici od
gospodarskega giganta. To je ve-
zano tudi na Haloze in Sloven-
ske gorice, kjer imata predvsem
turizem in kmetijstvo največ
možnosti, saj je sedanje stanje,
da industrija zaposluje neizobra-
ženo, ceneno delovno silo s teh
območij, nevzdržno. In s takim
konceptom, meni Franc, Ptuj v
Evropi nima kaj iskati.
Na vprašanje o najbolj nepo-
srečeni potezi republiškega par-
lamenta odgovori, da je pravza-
prav ni bilo. Boji pa se, da bo
opozicija po nepotrebnem zavla-
čevala sprejetje nove evropske
zakonodaje in ovirala hitrejšo
pot v njen gospodarski in pravni
sistem. In ravno nova zakonoda-
ja bo, napoveduje Franc, v na-
slednjega pol leta najbolj zapo-
slovala republiške poslance.
d. 1.
VLADO FRIDL, PREDSEDNIK LIBERALNO-DEMOKRATSKE STRANKE NA PTUJU
Svojih volilcev ne bomo
nikoli razočarali
\ekdanji mladinski aktivist, sedaj predsednik in sekretar Li-
heralno-demokratske stranke v Ptuju 28-letni Vlado Fridl ži\i
pri svojih starših v starejši kmečki hiši v Gubčevi 33 pri Ptuju. Je
samski, sicer pa doma tudi pridno pomaga na srednje veliki kmeti-
ji, kjer večkrat sede za volan traktorja in opravlja vsa zahtevnejša
kmečka opravila. Dela se ne sramuje in z enako vnemo se ga loteva
tako doma kot » službi, » pisarni i ptujskem klubu mladih.
O svoji stranki, ki ji posveča
dve tretjini svojega delovnega ča-
sa, nam je ob obisku najprej pove-
dal:
»Liberalno-demokratska
stranka je bila v Ptuju ustano-
vljena 6. marca 1990 kot ZSMS
liberalna stranka in se pozne-
je preimenovala. To, kar nas je
družilo in nas še druži, je želja in
volja do dela v korist razvoja
vseh prebivalcev ptujske občine.
Kot pri drugih strankah je v za-
četku delo slonelo na približno
30 posameznikih, ki so aktivno
sodelovali v predvolilnem boju.
To delo lahko ocenimo kot zelo
pozitivno, saj šteje naša stranka
danes že 897 članov, ki so podpi-
sali pristopne izjave. Pomeni, da
smo največja občinska organiza-
cija v Sloveniji. To se seveda
odraža tudi pri rezultatih na ob-
činskih volitvah, kjer smo po šte-
vilu glasov drugi, smo tudi druga
najmočnejša stranka ptujskega
parlamenta — takoj za krščan-
skimi demokrati.«
Kakšni pa so problemi, s kate-
rimi se trenutno ukvarjate?
»Pred volitvami smo volilcem
obljubljali, da se bomo zavzema-
li za reševanje njihovih konkre-
tnih problemov. To obljubo po-
skušamo uresničevti pri vseh
aktivnostih. Tako smo se aktivno
vključili v oblikovanje prvega
občinskega demokratično izvo-
ljenega vodstva. Vztrajali smo
pri tem, da morajo v vodstvu biti
strokovni, uspešni in pošteni lju-
dje. Prav zato smo pri nekaterih
odkrito in javno opozarjali na
njihove slabosti (prvotno predla-
gani minister za kmetijstvo, prd-
sednik IS, številčna sestava
IS . . .). Zahtevali pa smo tudi
JASEN program razvoja občine
Ptuj.
Prvi smo opozorili na proble-
me s pitno vodo v Halozah. Po-
sledica tega je nadstrankarsko
ustanovljena Haloška zveza, ki je
že organizirala protestni shod na
Ptujski Gori. Usposobiti želimo
prostore bivše šole na Rodnem
Vrhu ter šolo komunalno urediti.
Prav tako pripravljamo tudi po-
budo za ustanovitev zveze Slo-
venskih goric. Prek svojih dele-
gatov v skupščini podpiramo
aktivnosti v premoščanju likvid-
nostnih težav podjetij, zagota-
vljanju minimalne socialne var-
Predlagali smo pisne amandmaje
na področju družine, strankar-
skega podmladka, razvoja manj
razvitih pokrajin Slovenije in
kmetijstva. Vsi naši predlogi so
bili tudi sprejeti, kar pomeni, da
se bo celotna LDS zavzemala za
ta vprašanja v republiški skupšči-
ni. Ravno tako smo uspeli tudi
pri volitvah, saj imamo v svetu
dva predstavnika, enega pa v sta-
tutarni komisiji. Iz Manifesta li-
beralizma je razvidno, da smo
sredinsko usmerjena stranka, ki
se zavzema za preudaren in sta-
bilen razvoj, za svobodo posa-
meznika, v političnem življenju
pa za mirne prehode in pametne
politične poteze«.
Ali obstja kakšna možnost za
sodelovanje z drugimi strankami,
zastopanimi v ptujskem parla-
mentu?
»Kar se tiče našega sodelova-
nja z drugimi političnimi stran-
kami v ptujski bčini, smo se in se
bomo vedno zavzemali za ustvar-
jalne dogovore in kompromise,
vendar le med enakoprvnimi
partnerji. Zaradi nespoštovanja
dogovorov med strankami pred
prvim zasedanjem skupščine je v
delovanju ptujskega parlamenta
prišlo do vrste nepotrebnih in
neljubih zapletov ter nepravilno-
sti. Nekateri nas še danes ne
upoštevajo kot enakopravnega
partnerja, nočejo verjeti, da mi-
slimo resno in pošteno. »Žal« pa
se veliko naših predvidevanj iz
prvega zasedanja skupščine ures-
ničuje. Smo samostojna politična
stranka in tako tudi nastopamo.
Nismo v nobeni koaliciji in ne
želimo, da se nas kam uvršča.
Naša stranka je za enakopraven,
pošten, kulturen dogovor z vse-
mi, ki jim je do hitrejšega razvoja
naše občine in boljšega jutri, ne
glede na njihovo strankarsko pri-
padnost, za reševanje problemov
malih ljudi in marginalnih sku-
pin.«
Ali je v stranki dovolj strokov-
nih ljudi?
»Prizadevamo si k delu prite-
gniti še več strokovno usposo-
bljenih in napredno mislečih lju-
di, skratka takih, ki jim je blizu
naš program. Zato vabimo vse,
ki se nam želijo pridružiti.«
M. Ozmec
Vlado Fridl, skoraj vedno nasmejan in optimistično razpoložen.
Ko človek ne zmore sam
Slovenjebistriški Center za socialno delo deluje že vrsto let. Njego-
vo delo obsega ogromen sklop dejavnosti s področja socialnega varstva
občanov. Glede na obsežno področje, ki ga pokriva služba s šestnajstimi
delavci, vključno z direktorico Marijo Dobnikar, nikakor ni pretirano,
še manj pa tolikšno, da bi ga bilo treba zmanjšati.
Družina je v vsaki družbi os-
novna celica in gibalo razvoja.
Tej namenjajo strokovni delavci
Centra primarno pozornost. Naj-
več nesoglasij in vzrokov za soci-
alno neravnovesje se poraja prav
v družinskih koreninah. Kot
vmesni člen v družinskem part-
nerstvu nastopa zakonska sveto-
valna služba. Tukaj ne gre za
predpripravo na zakonsko življe-
nje, temveč žal največkrat za po-
sredovanje v končnem djejanju-
zakonski razvezi, ko je treba z ra-
zumno odločitvijo postaviti na
pravo mesto pravni in socialni
položaj razvezane družine, v prvi
vrsti mladoletnih otrok. Kljub tej
že uveljavljeni službi Center na-
črtuje v prihodnosti nove oblike
posredovanja znanj in spoznanj
o življenju in odnosih med spo-
loma, in sicer že v letih zorenja.
Eden najpomembnejših dejavni-
kov za obstoj zakonskega part-
nerstva je gotovo spoznavanje
ljudi, njihovih odnosov, navad,
nagnjenj, vrlin in napak.
Že podatek, da imamo v slove-
njebistriški občini letno okoli
petdeset razvez zakonskih skup-
nosti in da je bilo vsaj trikrat to-
liko družinskih članov udeleže-
nih pri manjših ali večjih neso-
glasjih, ki včasih prerasejo že v
prave tragedije, je dovolj zgovo-
ren.
Med osnovnimi vzroki za na-
stanek nesoglasij v družinah so
gotovo alkohol in grobost, gmot-
ne težave, porušena socialna ra-
ven . . . Torej še en argument več,
ki kliče po novi obliki izobraže-
vanja za življenje.
Strokovne službe Centra za so-
cialno delo se ukvarjajo tudi z
najrazličnejšimi pojavnimi obli-
kami mladinskega prestopništva
ter z ublažitvijo njegovih posle-
dic za družino in širšo družbeno
skupnost. Tudi tistim občanom,
ki so zaradi kakršnegakoli vzro-
ka morali na prestajanje zaporne
kazni, zavod namenja v postpe-
nalnem obdobju posebno pozor-
nost. Gre predvsem za zagotovi-
tev socialne varnostri družine, če
jo je le-ta imel, in za ponovno
vključitev nekdanjega delikventa
v družbo.
Posebno poglavje v delu Cen-
tra je rejništvo in skrbništvo. Tre-
nutno je v občini dvainštirideset
rejniških družin, ki skrbijo za pe-
tinšestdeset otrok. Poskrbljeno je
tudi za skrbništvo ostarelih oseb,
ki fizično in psihično niso spo-
sobne skrbeti zase.
V	delovno področje omenjene
ustanove sodi še tako imenovano
razvrščanje otrok, ki zaostajajo v
duševnem in telesnem razvoju
ter napotitev v splošne in speci-
alne zavode. V tem okviru je po-
skrbljeno za varstvo invalidov ter
duševno in telesno prizadetih
odraslih ter otrok, ki jim starši iz
najrazličnejših vzrokov ne more-
jo nuditi osnovnih materialnih
dobrin za življenje in ki ne more-
jo izpolnjevati temeljnih staršev-
skih dolžnosti.
V	občini Slovenska Bistrica ži-
vi okoli 30.000 prebivalcev, med
njimi jih je 1082 brez stalne za-
poslitve. To je tudi razlog, da vse
več družin in posameznikov trka
na vrata humanitarnih organiza-
cij s prošnjo za kakršnokoli obli-
ko pomoči. Enkratno denarno
pomoč so v zadnjem obdobju na
Centru dodelili 40 občanom,
subvencij za stanarine 269 nosil-
cem stanovanjske pravice, med-
tem ko je 815 zdravtvenih zava-
Marija Dobnikar, direktorica
centra za socialno delo.
Srečno — pa brez
cigarete
Kako je mogoče, da stane škatlica najcenejših cigaret le 4 dinarje, kilogram
najcenejšega kruha pa kar IJ dinarje*, pri tem pa umre kar 3 milijone ljudi letno
za posledicami kajenja, so se spraševali na skupščini Zveze društev nekadilcev Slo-
venije, ki je bila 15. decembra v Mariboru.
Na skupščini so podelili pri-
znanja častnim članom Zveze, ki
praznuje letos svojo desetletnico.
Prejeli so jih profesor in publicist
Drago Ulaga za nenehno opozar-
janje na zdravo življenje v medi-
jih, profesor dr.Bojan Eortič za
poklicno ukvarjanje s škodlji-
vostjo kajenja in Stanko Hvale,
ustanovitelj prvega društva neka-
dilcev.
Predsednica Zveze dr. Marija
Djurdjevič je poročala o aktivno-
stih Zveze v letošnjem letu in
poudarila, da družba njihovo de-
lovanje še vse premalo upošteva.
Prizadevali so si za prepoved ka-
jenja na sestankih, prepoved re-
klamiranja cigaret in prodaje zu-
naj trafik, zvezni vladi so se pri-
tožili ob podražitvi tobačnih iz-
delkov, sugerirali republiški vla-
di uvedbo prepovedi kajenja v
osebnih avtomobilih, izvajali so
preventivno dejavnost na šolah,
se udeležili jugoslovanskega zbo-
ra društev nekadilcev in tako na-
prej. Glavna naloga Zveze dru-
štev nekadilcev je zaščititi neka-
dilce, konkretni cilji, ki so si jih
zadali za prihodnje leto, pa so
doseči uvedbo zakona proti kaje-
nju, uvedbo zdravstvene vzgoje
kot rednega predmeta v šole in
protikadilksih ambulant.
Na skupščini so si zaželeli sre-
čno novo leto, ki naj ne bi smr-
delo po cigareti, filme, ki so jih
zavrteli po uradnem delu, pa bi
morali pravzaprav gledati pred-
vsem kadilci.
McZ
Pravljica o dnevu; ki ni smrdel po cigaretnem dimu
Joj, kako bi bilo lepo, če jutri ne
bi zavohala cigaretnega dima,
sem se zamislila zvečer, preden
sem odšla spat.
Ko sem se zjutraj zbudila in po-
gledala skozi okno, nisem več vi-
dela soseda na njihovem oknu, ki
je vsako jutro vlekel cigareto tako,
da se je skoraj zadušil. Ob tem
sem se zelo začudila. Odšla sem v
kuhinjo. In kaj tam. Nekaj never-
jetnega! Ni bilo pepelnikov, cigaret
in vžigalnikov kot druga jutra, ko
je že smrdelo po cigaretnem dimu,
ko sem vstopila v kuhinjo. Oblekla
sem se in odšla na ulico, da bi se
sprehodila. Ko pa sem gledala po
ulici, nisem videla nikogar, ki bi
držal v roki cigareto in jo frajersko
vlekel. Šla sem si v kavarno po
zajtrk. Ko sem vstopila, sem začu-
tila spremembo. Včasih je bila ta-
ko zakajena, da nisem videla me-
ter pred sabo, a danes čist zrak.
Dišalo je po pečenih krofih, ne pa
po cigaretnem dimu. Kupila sem
si krof in ga z užitkom pojedla.
Odšla sem domov. Vključila sem
radio. Prav takrat je napovedova-
lec sporočil nenavadno novico.
»Dragi poslušalci, povemo vam,
da se je danes zgodilo nekaj, česar
sploh nismo pričakovali. Po uli-
cah, v stanovanjih, gostilnah in
drugih ustanovah sploh nismo za-
vohali cigaretnega dima. Upamo,
da ste ljudje to slišali in da bo od
zdaj vladal čist zrak. Nič več ne bo
cigaretnih dimov in drugih strupe-
nih plinov. Vsi Ijduje so se namreč
odločili, da bodo zaživeli bolj
zdravo.
Bila sem zelo srečna zaradi te
novice, kajti od nekdaj sem si žele-
la. da ne bi več noben človek ka-
dil, ker to škoduje otrokom, starej-
šim ljudem in sploh vsem živim
bitjem.
Brigita Kirbiš,
8. a razred,
OŠ Olge Meglič Ptuj
Ptujska učenka Brigita Kirbiš je prebrala spis Pravljica o dnevu, ki ni
smrdel po cigareti.	(McZ)
r Mnogi mladi se ne znajdejo\
v vrtincu vsakdanjih pritiskov
in stresov. Žal velikokrat ne
vemo za njihove težave, ali pa
si pred njimi zatiskamo oči.
Nešteto jih je, ki v trenutku, ko
jim duša stopi do grla, ne naj-
dejo nikogar, ki bi jih otel.
Po novem letu načrtujejo v
Centru za socialno delo »odprt
telefon« za vse, ki bi radi svoje
težave zaupali strokovnjakom.
Kljub vsemu bodo prisluhnili
vsakemu klicu, ki bo naslo-
vljen na tel. št. 811-353 že da-
i nes, jutri, pojutrišnjem ... ,
nosti in reševanju problema ne-
zaposlenosti. Pripravljamo okro-
glo mizo o turizmu z željo, da bi
Ptuj postal turistično in kulturno
središče. Tako kot vse druge
stranke pa imamo tudi mi največ
težav z zagotavljanjem finančnih
sredstev za svoje delovanje.«
Kakšna pa je opredelitev stran-
ke do kongresa in njegovih skle-
pov?
»Na kongresu v Zagorju se je
naša stranka preimenovala v Li-
beralno-demokratsko stranko.
Sprejeli smo nov statut, program
dela in izvolili novo vodstvo.
Ocenjujemo, da je kongres v ce-
loti uspel, enako pa smo zado-
voljni tudi s svojim prispevkom.
rovancev prosilo za subvencijo
pri zdravstveni participaciji.
Med stalne oblike pomoči so-
di še prispevek za prehrano ti-
stim otrokom v šoli in vrtcu, ka-
terih starši tega ne zmorejo, ter
materialni prispevek kot edini
vir starejšim in za delo nesposob-
nim občanom ali dodatni vir za
življenje.
Kljub širokemu spektru dejav-
nosti Centru za socialno delo je
še veliko ljudi, ki ne vedo, kam
naj bi se obrnili v stiski. Center
za socialno delo sicer ni vedno
edini pravi naslov, gotovo pa je
eden od tistih, ki bo človeka, pre-
obremenjenega zaradi težkega ži-
vljenja, napotil tja, kjer mu bodo
morda lahko pomagali.
Alenka Milanovič
TEDNIK - 27■ december 1990
OD TU IN TAM - 11
NAŠE VASI POD DROBNOGLEDOM
Majšperk — bolj trg kot vas
Ustanovitelji Majšperka so imeli tehten razlog, da so prve hiše stisnili na že
nekoliko dvignjeni svet haloških gričev. Pred tem so gotovo spo/nali dolge in gra-
bežljive roke Dravinje, ki je oblikovala svojo dolino med haloškimi strminami, da-
la dolini rodovitnost, potem pa iz leta v leto terjala visoke davke. Dravinjo krotijo
že desetletja, pa prav na območju Majšperka še vedno kaže vso svojo vihravost in
napadalnost.
Kraj je moral biti pomemben že v
precej oddaljeni zgodovini. Leži ob
prometnici, ki je bila v preteklosti bi-
stveno pomembnejša, saj je prav v
Majšperku veliko križišče haloških
poti . Obiskovalec danes ne zazna
ostankov starega Majšperka, zgodo-
vinski viri pa omenjajo začetke gra-
ščine in cerkve že v letu 1261. Nad va-
sjo so razvaline gradu, v vasi pa cer-
kev še stoji, vendar je sedanja zgrad-
ba iz 17. stoletja in obnovljena leta
1929.
Nas pa seveda zanima predvsem
današnji Majšperk, ki je dobil ime po
že omenjenem gradu (Monsberg).
Kraj v tistih časih gotovo še ni bil ta-
ko razvit, da bi zahteval in dobil trške
pravice, danes pa bi težko trdili, da je
Majšperk vas. Prej je podoben trgu
ali manjšemu mestu. Ker bližnje in-
dustrijsko naselje Breg povezujemo z
Majšperkom< ima kraj vse mestne
značilnosti: industrijo, več trgovin,
stanovanjske bloke, bencinsko črpal-
ko ter celo organizirano zbiranje in
odvoz odpadkov.
Če pridemo v Majšperk iz ptujske
smeri, ga v celi podobi opazimo šele,
ko smo v njegovem središču. Stano-
vanjske hiše so razvrščene v glavnem
na levi, gornji strani ceste, stanovanj-
ski bloki, predvsem novi, pa na drugi,
nižji strani. Tam je tudi bencinski ser-
vis. Vse skupaj je videti tako novo in
belo, čisto, med haloškimi griči pa
skoraj kot tujek. Sicer pa dobi obisko-
valec občutek, da je živlejnje tod ob-
darjeno z mirom, svežim zrakom, da
imajo ljudje pri roki vse, kar potrebu-
jejo, in da imajo zaradi tega svoj kraj
radi.
Pobližje smo si ogledali dvorišča
pred stanovanjskimi bloki. Povsod
kante za smeti, po tleh le nekaj pa-
pirčkov, sicer pa brez druge, preveč-
krat običajne navlake. Tudi okoli šol-
ske stavbe (seveda razmeroma nove)
nismo našli spotakljivosti. Večjih sle-
dov človeške malomarnosti nismo na-
šli niti pred trgovinami. Ozrli smo se
še po zasebnih stanovanjskih hišah,
Novi del pokopališča je že obsajen in
je torej že nakazana bodoča ograja,
proti cesti pa je že dobro zaščiten.
Gre za vrsto grobov ob poti, ki je
vzporedna cesti; prav na ta del pa
moramo zapisati svojo pripombo. Ni
nam namreč jasno, zakaj ne bi novih
grobov postavili v vrsto, kar bi dajalo
popolnejši videz.
Novinarska tečnost seveda ne naj-
de zadoščenja, če ne najde nekaj, na
kar je moč pokazati s prstom. V Maj-
šperku sta bila v času našega obiska
tarča prsta dva velika zabojnika: eden
ob novem in drugi ob starem delu po-
kopališča. Oba sta bila zvrhano napo-
lenjena 7 odpadki in vsak je imel pri-
logo v obliki smeti, ki jih ni mogel več
sprejeti.
Iz Majšperka smo odhajali zado-
voljni in v spoznanju, da bi bilo po-
trebno skrb za urejevanje in vzdrževa-
nje krajev zaupati ustreznim organi-
zacijam; več kot očitno je namreč, da
je videz Majšperka boljši tudi zaradi
prisotnosti komunalne službe.
Majšperku smo dali oceno sedem
in pol (7,5). Med tremi krajevnimi
središči v ptujski občini, ki so prejela
takšno oceno, pa ga lahko mirno uvr-
stimo na prvo mesto.
J. Bračič
M. Samec
Lep in urejen stari del pokopališča.
Vedno premajhni zabojniki.
Kar je novo, bi lahko bilo v vrsti.
Šele ko pridemo v križišče, ugledamo podobo Majšperka.
Petelina za Zajca
Sklepna prireditev Lojtr'ca 90 je za nami. Spektakularna predsta-
va, ki je tudi tokrat potekala v celjski dvorani Golovec, ni bila zgolj pa-
ša za oči in blagozvočje za uho, temveč je bila manifestacija slovenske
muzike, kot je dejal njen voditelj Vinko Šimek. Že res, a je bila hkrati
tudi krona desetmesečne akcije Radia Slovenija in njenih rednih nedelj-
skih oddaj, v katerih se je čez »lojtr"čino leto« kar 150 melodij potego-
valo za najvišji klin. Vendar so uredniki vsak mesec na njenem vrhu od-
merili prostor le za eno, dokler se jih ni nabralo deset za sklepno prire-
ditev. Tu so jih, kot običajno, predstavili njihovi izvajalci. Izglasovanje
melodije leta pa je vsakoletni vrh te priljubljene prireditve. Tokrat si je
ta naslov s pomočjo posebnih komisij na lokalnih radijskih postajah pri-
dobila melodija harmonikarja Sika Zajca Najlepše je tu pri nas. Pev-
sko sta jo izoblikovala stalna člana tega ansambla Majda Korošec in
Boris Kopitar, sicer voditelj televizijskega Videomeha.
Ob tej priložnosti je Niko,
medtem ko je zlatega petelina
ves srečen stiskal k sebi, dejal:
»Dolgo, predolgo že igram in ve-
sel sem, da se je naposled tudi
meni zgodilo kaj takega: da sem
naposled tudi jaz pristal na ne-
kem višjem, priznanem mestu.
Ni pa seveda to le moja zasluga,
temveč so k temu v dobršni meri
prispevali tudi vsi drugi, člani
mojega ansambla. To je zame
prav gotovo veliko priznanje in
hkrati velika vzpodbuda, ki mi
bo dajala polet in energijo za na-
daljnje ustvarjalno delo. Še bolj
zavzeto bom snoval nove viže in
načrtoval še več skupnih vaj, saj
vidim, da vsa moja dosedanja
prizadevanja le niso bila zaman.
Nekaj sem vendarle dosegel. De-
la pa nikoli ne zmanjka, če je
uspeh. Že v januarju bomo pod
producentskim vodstvom Borisa
Kovačiča snemali novo kaseto.
Melodije so že pripravljene, tudi
zvadili smo jih že, potrebno je le
še stopiti v studio, posneti in na-
to potrpežljivo čakati na izid no-
vega izdelka — to je kasete. Vča-
sih je to zelo hitro, mogoče že v
dveh, treh mesecih, včasih pa se
zamudi tudi več kot pol leta. Vse
je pač odvisno od tistih v sne-
malnem studiu in seveda še od
marsičesa . . ., tudi od nas muzi-
kantov! Eno pa je gotovo; pri-
znanje, ki sem ga dobil v Celju
se mora obrestovati, in sicer ta-
ko, da bomo kot ansambel nare-
dili še več!«
Dragi Niko, ki bi le bilo tako,
kot si želiš!
Besedilo ih foto:
•t S. H t v ^ i - , - ii.tr,*
Ob koncu prireditve so vsem sodelujočim ansamblom podelili zlate pete-
line, ansamblu Nika Zajca pa dva: prvega za zmagovalno melodijo me-
seca, drugega za melodijo leta.
Obnova Arehove cerkve na Pohorju
Slovenjebistričani so spodbudili idejo, da je po-
trebno obnoviti Arehovo cerkev na Pohorju, sicer jo
bo zob časa uničil. Sekretar slovenjebistriške ZKO
Stane Gradišnik je pripravil načrt dela in k delu
pritegnili tri občine — slovenjebistriško, ruško in
mariborsko — oziroma škofijski ordinariat, še po-
sebej pa dekanijo in farane Šmartnega na Pohorju.
Gradbeniki so pripravili načrte, zagonska sred-
stva pa so že zbrali krajani šmarske krajevne skup-
nosti s svojim župnikom v višini 180.000 dinarjev.
Del sredstev je zagotovila tudi sama slovenjebistri-
ška občina, mariborska občina in lavantinska ško-
fija pa sta finančno pomoč obliubili v letu 1991, le
iz Ruš do sedaj še niso dobili nobenega zagotovi-
la. Zganili so se samo ruški planinci, ki tarnajo, da
bo obnova cerkve uničila travnik tam naokoli.
Zanimivo je tudi to, da od 1956. leta zemljišče
okoli cerkve ni cerkveno, ampak last ruškega pla-
ninskega društva. To se bo vsekakor moralo uredi-
ti in zemlljišče vrniti prvotnemu lastniku, ker bo v
poletnih mesecih 1991 okoli areške cerkve gradbiš-
če, prostor pa se bo kasneje uredil tako, kot je da-
nes. Upajmo, da bodo zainteresirani našli skupen
jezik in da ne bo večjih nasprotovanj in nagajanj,
ker je obnova tega lepega planinskega sakralnega
spomenika nujno potrebna. Brez dvoma bo tudi
polepšala ta del zelenega Pohorja.
Vida Topolovec
opazili redke kmetije, pa znova nič
otipljivega za slabšanje prvotnega vti-
sa, za zbijanje ocene kraja. Tudi cer-
kev in njena okolica nista pustili v na-
ši beležici nobene opazke.
Pokopališče: razmeroma veliko, po
urejenosti ga lahko štejemo med naj-
bolj urejena v ptujski občini. Zgornji
del, na katerem je tudi nova, lepa
mrtvašnica, je postal preozek in tako
nastaja novi del pod cesto. Stari del
pokopališča je s treh strani ograjen z
visokimi in negovanimi cipresami,
proti cesti pa je prav tako urejena,
vendar je ograja žična. Tudi znotraj
ograje je mnogo visokih cipres z vid-
nimi učinki skrbne roke. Poti med
grobovi so skrbno posute s peskom.
Se bo Vinko Šimek vrnil k Lojtr'ci?
Čas ozdravi vse rane, pravi ljudska modrost, vendar se še vedno do-
bro spominjamo časopisne vojne, ki je pred leti zavoljo oddaje Lqjtr"ce
domačih izbruhnila med tedanjo RTV Ljubljana in popularnim Štajer-
cem Vinkom Šimkom. Vinko je trdil, da je Lojtr'ca domačih njegova po-
gruntavščina in da so mu jo kratko malo odvzeli, ko ga k oddaji niso več
povabili. Nasprotna stran pa se je branila, češ da je oddaja njihova, od-
dajni termin pa tudi itd. itd. In začelo se je po časopisih, revijah ...
Ostro in neprizanesljivo. Besedna vojna se je sicer kaj kmalu polegla,
vendar s prepričanjem, da prepada, ki je nastal med obema stranema, ne
bo mogoče nikoli več premostiti. In to prepričanje se je še bolj utrdilo,
ko je Vinko na Radiu Maribor in MM2 sprejel voditeljstvo Marjance,
oddaje, ki je v marsičem podobna Lojtr'ci.
Toda Tempora mutantur, so re-
kli že stari latinci, časi se spremi-
njajo, in Vinko Šimek se je letos
v celjski dvorani Golovec pono-
vno pojavil za krmilom sklepne
prireditve Lojtr'ce domačih.
Kdorkoli seje tega že domislil in
Vinka ponovno povabil k sode-
lovanju, se ni zmotil, kajti nalo-
go voditelja je tudi to pot imenit-
no opravil. Vprašanje, da njego-
vo sodelovanje na letošnji sklep-
ni prireditvi pomeni tudi njegov
come back ali vrnitev v oddajo
Lojtr'ce, seje kar samo zastavilo.
»Mislim, da ne,« je odvrnil.
»Že nekaj časa smo se namreč
dogovarjali, da zakopljemo boj-
no sekiro in letos smo to tudi sto-
rili. Vodstvo na sklepni prireditvi
pa sem, kot sem dejal tudi na
odru, prevzel predvsem zaradi
občinstva, predvsem zaradi ti-
stih, ki so me poslušali in gledali,
ko sem Lojtr'co še sam vodil na
radijskih valovih. Celjski večerje
bil zaradi tega bolj večer nostal-
gije, večer lepih spominov, ki
sem jih vpletel v vezno besedilo,
v venček melodij iz tistih časov
in občinstvo se je imenitno odz-
valo: s ploskanjem in fantovskim
vriskanjem. Res pa je, da ena sa-
ma javna prireditev ob koncu le-
ta še'ne1 pomeni'uspeha Lojtr'ce
domačih v celoti. Tega ji lahko
zagotovi šele dobro speljana ce-
loletna akcija v radijskih odda-
jah. Žal pa je ta nekoliko zamrla.
Rekel bi, da zaradi mačehovske-
ga odnosa, ki ga imajo na Radiu
Ljubljana do te zvrsti glasbe. Tu-
di termin v nedeljo popoldan ni
ravno najbolje izbran, saj oddaje
v tem času ne spemlja veliko po-
slušalcev. Vse to pa je slabo in
škoda, škoda! Da bi celjsko pri-
reditev naredil kar se da m:ka-
vrto, sem* s sčboj ^pripeljal tudi
nekaj »svojih« ljudi: Alfija Nipi-
ča, Dudeka, dvoranskega režiser-
ja Vojo Soldatoviča ... in nare-
dili smo, kar se je narediti dalo!
Znano pa je, da sedajle na Ra-
diu Maribor vodim podobno od-
dajo, ki se imenuje Marjanca. Ta
bo zvenela še naprej. Poleg Ra-
dia Šmarje in Slovenj Gradec,
sta jo pred kratkim prevzela še
Dolenjski radio Studio D in Ra-
dio Kranj. Menim, da je Marjan-
ca ta trenutek bolj prisotna v sr-
cih Slovencev kot LojVca, kar je
po svoje škoda! Spominjam se,
da smo z melodijami Lojtr'ce
vsak ponedeljek zjutraj prebujali
Slovence, posameznike klicali po
telefonu, jih vkl jučevali direktno
v oddajo ali pa jih navsezgodaj
klicali v studio ... In vsi so radi
sodelovali, nikomur ni bilo niče-
sar odveč ali težko. Prepriča sem
da smo tudi mi sposobni narediti
oddajo, kot je avstrijski« 'Senik
g<Ndtet. in jo prodati prek meje
naše dežele. Ko je Karel Moik s
svojim Musikantenstadlom go-
stoval v Mariboru, je pri snema-
nju sodelovala tudi tehnična eki-
pa slovenske televizije. Pokazali
so, da po svoji profesionalnosti
in izurjenosti niso prav nič slabši
od svojih avsrijskih kolegov, še
več, docela so jim bili enakopra-
vni ... Pa čeprav so hodili tudi
po kolenih. Kadar pa je treba
snemati našo slovensko priredi-
tev, se njihov odnos spremeni v
podcenjevanje, slovenska narod-
nozabavna glasba, na kateri celo
temelji ves Musikantenstadel, pa
kar naenkrat postane — goveja
muzika. Žal se po drugi strani
ceni in spoštuje ves šum, ki pri-
haja od drugod, ne glede na iz-
redno poceni besedila in vpraš-
ljivo muziko. Škoda. Škoda!«
Na vprašanje, kaj bi storil, kaj
bi odgovoril, če bi ga na Radiu
Slovenija ponovno povabili k vo-
denju Lojtr'ce, je dejal:
»O tem smo se že pogovarjali
in se še bomo. Vendar menim, da
Lojtr'ca v obliki, v kakršni smo
jo začeli pred petimi, šetimi leti,
ne bi več sprejel. Potrebna je pre-
nove! Ponudil sem celo, da bi s
skupnimi močmi, s skupnim de-
lom ustvarili neke vrste sintezo
omed Marjanco in Lojtr'co. V
obeh primerih gre namreč za slo-
vensko muziko! Torej za tisto
muziko, ki glede na vrednotenje
in popularnost med milijoni ši-
rom Evrope predvsem doma za-
služi boljše mesto. In če bomo v
teh okvirih našli skupen jezik,
sem pripravljen sodelovati!«
Vinko je torej prebolel, poza-
bil pa ne!
- o Besedild in fot6:
' * 0 f. t.
Vinko Šimek in Alfi Nipič: Ko Štajer'c v Dravo pade.
12 — OD TU IN TAM
27. december 1990 — TEDNIK
ŠOLSKI 0K0UŠI V PTUJSKI OBČINI
Dobre in slabe
šole?
Ali v bodoče ne bo več šolskih
okolišev? Bodo siarši izbirali šo-
lo po svoji presoji? Bomo šole
delili na dobre in slabe?
Doslej je šolski okoliš urejal
odlok ter poskušal upoštevati
najkrajšo in najbolj varno pot v
šolo in seveda tudi zmogljivosti
šole nekega območja. Kadar so
se starši odločili, da menjajo šol-
ski okoliš, je to lahko povzročilo
kar precej zapletov. Ce je bilo
učencev na primer 66, je šola
lahko odprla tri oddelke enega
razreda, če pa jih je bilo le 64, je
šola lahko imela le dva oddelka,
kar pomeni, da je bilo v razredu
po 32 učencev. Kateri učenci so
imeli kakovostnejši pouk, ni tre-
ba ugibati. Šolskim okolišem je
bil prilagojen tudi avtobusni pre-
voz otrok. Vsaka šola seje, kar je
povsem razumljivo, borila, da
obdrži tudi v prihodnjem šol-
skem letu enako število oddel-
kov, saj bi v nasprotnem primeru
ostal marsikateri učitelj brez de-
la.
Razmišljanja o novih šolskih
okoliših pa vodijo v bolj ali manj
svobodno izbiro šole, ki naj bi jo
obiskovali otroci. To pa pomeni,
da bo naval na šole, ki veljajo za-
radi tega ali onega kot dobre,
hkrati pa bodo seveda šole, ki
jim bo primanjkovalo učencev.
Zato bo kljub svobodnejši izbiri
verjetno potrebno imeti še kak-
šen odlok, ki bo določal število
oddelkov na posamezni šoli, kar
bo odvisno od prostorskih in ka-
drovskih zmogljivosti.
Ce ostane odlok o šolskih oko-
liših takšen, kakršen je, ga bo
vseeno potrebno dopolnjevati, že
zaradi tega, ker se število otrok
iz leta v leto v posameznem šol-
skem okolišu spreminja. Hkrati
pa je tudi težko postaviti meje
med šolskimi okoliši, narediti
sredi ulice črto, ki ločuje šolski
okoliš.
Starši, ko izbirajo (če jo izbira-
jo) šolo za svoje otroke, imajo se-
veda svoj pogled na to, katero
šolo naj otrok obiskuje. Ali bo
obiskoval šolo v kraju, v katere-
ga se vsak dan vozijo na delo, ali
bo obiskoval šolo v mestu, ker
njihova v vasi nima telovadnice,
bo hodil na šolo, do katere vodi
pot čez najmanj prometnih kri-
žišč, ali bo hodil na šolo, ki slovi,
da na njej dobro poučujejo jezik,
matematiko, kemijo ali kakšen
drug predmet? Razlogov, zakaj
menjati šolski okoliš, je pri star-
ših še veliko.
Nekaj pa je gotovo. V prihod-
nje bodo šole morale storiti kaj
več za svoje dobro ime, za kako-
vostnejši pouk, saj bo to vedno
bolj odločalo tudi o številu otrok
na šoli.
Spremembe odloka o šolskih
okoliših, kot je iz dosedanjih po-
govorov in mnenj razumeti, ne
bodo enostavne. Starši in učitelji
si seveda želijo, da bi v razpravi
o spremembah lahko sodelovali,
in upati je, da razprava o tem ne
bo ostala le v okviru skupščine.
NaV
Tinčkovi filmi v soboto
na slovenski TV
Ptuj prihaja v zadnjem času
pogosteje na slovensko televizijo
tudi po zaslugi znanega ptujske-
ga televizijskega navdušenca
Tinčka Ivanuše. To soboto (29.
decembra) si bomo ob 18,30 uri
na drugem kanalu lahko ogledali
dva njegova filma. Prvi je avtobi-
ografski in obuja spomine na
Ivanuševo otroštvo. V drugem je
glavna zvezda petelin Koko, Pe-
rutninin ambasador. Tokrat se
bo predstavil v vlogi smučarske-
ga prvaka. To je že tretji film, v
katerem se pojavlja; v četrtem bo
šolar.
S filmom Koko, svetovni smu-
čarski prvak se je Tinček Ivanuša
predstavil tudi na festivalu v No-
vi Gorici, kjer je sodelovalo 23
držav. V hudi konkurenci profe-
sionalnih filmarjev se je uvrstil v
finale. Videli pa so ga tudi že v
Valjevu in Beogradu. Na festiva-
lu Žisel v Omuljici pa si je pripel
nagrado Suncokret. Pri snema-
nju Koka — smučarskega prvaka
sta kot asistenta sodelovala Vida
in Bojan Rakuša.
Koko je še posebej ponosen,
saj je za svoje športne dosežke
prejel pokal iz rok dr. Janeza Dr-
novška, člana predsedstva SFRJ.
V Tinčkovi filmski delavnici je
nastala tudi nova verzija turisti-
čnega filma o Ptuju — Ptuj ANO
69. Tudi zanj je Tinček žel po-
hvale. Te so največja nagrada za
ves trud in požrtvovalnost, ki ju
vlaga v vsak svoj izdelek. Koko
— smučar mu je na primer vzel
čez tisoč ur trdega dela. Tudi za-
to bomo v soboto pred televizor-
jem.
MG
Plače še
naprej pod
kontrolo
Zakon o zajamčenem osebnem
dohodku, ki ga republiška vlada
predlaga delegatom republiške
skupščine v sprejem po hitrem
postopku, naj bi začel veljati z
novim letom. Od aprila letos je
zajamčeni osebni dohodek 2.830
dinarjev. Ker splošna kolektivna
pogodba ne določa višine najniž-
jega osebnega dohodka, naj bi to
urejal zakon o zajamčenem oseb-
nem dohodku za poln delovni
čas in kakovostno delo, seveda.
Tisti, ki bodo čakali na delo
doma, naj bi v prihodnjem letu
dobivali 80 odstotkov zajamče-
nega osebnega dohodka, torej
manj kot tisti, ki delajo; tega do-
slej ni bilo. Vlada bo višino za-
jamčenega osebnega dohodka
dvakrat letno usklajevala z rastjo
življenjskih stroškov.
Za nelikvidna podjetja naj bi
bili osebni dohodki za 10 odsto-
tkov nižji, v prihodnjih mesecih
pa naj bi rasli za 10 odstotkov
počasneje kot življenjski stroški.
Za vse tiste, ki se financirajo iz
proračuna oziroma dobijo iz pro-
računa več kot polovico denarja
za svojo dejavnost, naj bi veljal
omejitev plač na osnovi april —
junij 1990, ta osnova pa se pove-
ča z rastjo življenjskih stroškov
od junija letos.
NaV
KONRAD RIŽNER - DOBITNIK ZLATEGA ZNAKA TGA
Zdravi ne umirajo kar tako
lam, kjer se široka tlakotana tovarniška cesta konča in zavije desno če/ železniško progo,
stoji na levi majhna, nizka statba, kjer nad trati piše: merilni laboratorij. Oh orjaški glinici in vi-
sokem dimniku v bližini je podoba hiše kot iz. pravljice, v njej pa dela uigrana ekipa, ki že vrsto
let skrbi za točne meritve na napratah — od elektrolize do glinice, skratka povsod v TGA.
Vse štiri može sem našla v osrednjem pro-
storu, ki je poln aparatur in merilnih naprav;
mnoge med njimi so izdelane doma, kajti de-
narja za nakup novih je vse manj. Nekam
utesnjeno se mi je zdelo, in ko sem se čudila
nad vsem, kar je tam notri, so mi dejali, da je
lepo pospravljeno. Pa bo verjetno kar držalo,
saj drugače skoraj ne more biti ni kam
odložiti. V tem tako »natlačeno« pospravlje-
nem prostoru se prav vsi odlično znajdejo.
»Ponosni smo na laboratorij,« mi pove so-
govornik Konrad Rižner, ki ga vsi poznajo
pod imenom Kondi, koordinator fizikalnih
meritev, predsednik delavskega sveta TGA in
ob letošnjem tovarniškem prazniku dobitnik
zlatega znaka TGA.
Konrad Rižner, vprašanje je bilo postavljeno
že tisoč in tisočkrat, pa naj bo še vam: Kaj vam
pomeni ta košček zlata? Radi sprejemate po-
hvale?
Mislim, da ni človeka, ki mu takšno ali
drugačno priznanje ne bi dobro delo. Vsak je
vesel, če je pohvaljen — to je vendar življenj-
sko. O svojem zlatem znaku nisem razmišljal.
Z gotovostjo pa lahko rečem, da ni samo mo-
ja zasluga, da sem ga dobil. V skupini, kjer
delam, sem imel vse možnosti, da sem lahko
deloval tudi drugje, predvsem na samouprav-
nem področju. Zato mislim, da zlati znak ni
samo moj, ampak ima zasluge predvsem ožje
okolje, kjer delam.
Kaže, da ste v skupini, kjer delate, zadovolj-
ni?
(Odgovor je kratek in prepričljiv): Zelo.
Pustiva spominu, da seže daleč nazaj, ko sta
s sedanjim vodjem inženirjem Škrinjarjem za-
čela »skupaj spravljati« laboratorij skoraj iz
nič. Takrat, ko so bili še tozdi, je prihajalo do
nenehnih konflikotv med vzdrževalci in proiz-
vodnjo in prav zato so ustanovili merilno sku-
pino, ki je s svojim strokovnim delom rekla:
tako in nič drugače.
- Mislim, da smo pri delu ves čas dokaj
uspešni. Še nikoli se ni zgodilo, da bi naredili
napako, ki bi bila lahko tudi usodna.
Tudi za proizvodnjo?
—	Tudi. To je delo, ki ga moraš opraviti
temeljito. Raje zmeriti dvakrat ali še več, to-
da točno. Delo merilnega laboratorija je iz-
redno pomembno za proizvodnjo, pa naj bo
to v glinici ali elektrolizi. Danes je tehnika ta-
ko napredovala, da brez meritev ne gre. Ne
boš s prstom preizkušal, ali je dovolj vroče,
ali odvil ventila po občutku. Mislim, da smo
dosegli velik nivo tehnološke discipline. De-
lo je sila zanimivo in ustvarjalno. Mnogokrat
je potrebno improvizirati, ker nimamo dovolj
aparatur. Takrat pač staknemo glave in pona-
vadi nam uspe. Vedno smo pripravljeni drug
drugemu pomagati. Odkar sem tukaj, med
nami še ni prišlo do spora. Pri nas ni po-
membno, kaj si: inženir, finornehanik ali teh-
nik. Ce je bilo potrebno narediti neko kom-
pleksno meritev, smo šli vsi, vključno z vod-
jem, ki je prav tako nosil merilne naprave in
meril. Pomembno je, da delaš s srcem in du-
šo. Tu sem našel nekaj takega, kar mi daje za-
dovoljstvo, čeravno sem med tem časom po-
skušal priti do višje izobrazbene stopnje.
Vztrajal sem pri tehniki in prišel do polovice,
ko meje zaneslo v samoupravne vode; za vse
pa ni bilo dovolj moči. Toda zaman le ni bi-
lo. Vse, kar sem »odnesel« s predavanj, sem
uporabil pri svojem delu.
Veliko let ste delali v samoupravljanju.
Kakšna je vaša vloga predsednika delavskega
sveta že v drugem mandatu?
—	Razlika med današnjim samoupravlja-
njem, ki bi mu rekel bolj upravljanje, in ti-
stim pred leti je velika. Tisto, kar smo delali
prej, je bilo velikokrat zapravljanje časa.
Mnogo seje spremenilo, kar jemljem kot po-
zitivno. Delavski svet nima nič več toliko
vpliva pri odločanju, kajti vse več stvari pre-
haja v pristojnost vodstva, nam pa ostajajo le
rutinske zadeve. Moti me le to, da kot pred-
sednik delavskega sveta velikokrat dobim in-
formacije prepozno oz. med zadnjimi.
Se za sejo posebej pripravljate?
Nimam posebnih priprav. Dovolj je, da
gradivo temeljito preberem. Ce je kakšna za-
deva nejasna, se pogovorim z odgovornimi v
podjetju. Ni mi v obremenitev, vendar bi mi
bilo skoraj ljubše, da tega ne bi bilo. Podpi-
šem sklepe in nosim tudi del krivde za tisto,
kar se je'ali pa ni zgodilo.
Ste šli kdaj s seje z občutkom krivde?
Tudi to se je zgodilo. Ni bilo vedno po
mojem »okusu«, bilo pirje verjetno v intere-
su podjetja. To pa je treba ločiti. Moje želje
so lahko čisto nekaj drugega kot interes pod-
jetja.
Omenil sem da dobivam informacije po-
zno; to jemljem kot tehnično napako, nika-
kor pa zaradi tega nisem izgubil zaupanja v
vodstvo. Sistem vodenja in način, kako naše
vodstvo uresničuje cilje, je, menim, zelo do-
ber.
In če se povrnem še k samoupravljanju: v
tej smeri ne vidim več nobenega razvoja nav-
zgor, kvečjemu navzdol.
Je to prav?
—	V tem sistemu je prav, drugače skoraj
ne more biti. Mislim pa, da je bil preskok
vendarle prehiter. Preveč smo bili navajeni
na samoupravne pravice in še pogrešali bo-
mo dobre stare čase. Bojim se, da stopamo v
obdobje, ko bomo resno govorili o revnih in
bogataših. Tako velikih razlik prej ni bilo.
Res, da so imeli nekateri boljše plače, drugi
nekoliko slabše, a brezposelnih je bilo malo.
Bogati bodo še bolj bogati ...
In revni še bolj revni? Kje se bomo znašli te-
geajevci? Se bojite za prihodnost podjetja?
—	TGA je takšna specifična firma, da če
so pametni ljudje na oblasti — ne v TGA,
pač pa v občini in republiki — če imajo kaj
gospodarske logike, potem pri nas ne bi sme-
lo biti problemov. Za moje pojme je TGA pri
normalnih razmerah gospodarjenja, pri sve-
tovnih normativih, ki jih dosegamo, sila zdra-
vo podjetje, če nam seveda omogočijo nor-
malne pogoje poslovanja. Ves čas smo vezani
na razviti zahodni svet, to se vidi po prodaji
naših artiklov, podvrženi smo normalni sve-
tovni ceni in vsem njenim nihanjem in prav
bi bilo, da so tudi naši »inputi«, kakor temu
strokovno rečejo, na nivoju Evrope. Potem se
nimamo česa bati.
Se naša lokalna oblast zaveda pomembnosti
TGA?
—	Zadnje čase da. Mislim pa, da so se v
začetku, ko so se težave pri nas začele, pre-
malo zanimali za TGA. Ni prav, da te obrav-
navajo komaj takrat, ko si že skoraj poto-
pljen. Še vedno upam, da bo pri naših odgo-
vornih v vladi predvsem tam prevladal
razum in da bo naše vodstvo uspelo dokaza-
ti, da je TGA hudičevo zdrav kolektiv, čeprav
nas nekateri vztrajno primerjajo z železarji.
Toda ti so nekaj čisto drugega. Tukaj sem že
26 let in nikoli do sedaj nismo imeli izgube,
kaj še da bi bili blokirani, da bi dobivali za-
jamčene osebne dohodke. Več kot za eno pla-
čo je bilo za vsakega v starih dobrih časih.
Pred kratkim ste pripravili poročilo o ekolo-
škem stanju v TGA, s katerim se je strinjal I)S
in ga priporočil za objavo.
To sem storil zaradi natolcevanja o
ekologiji in tudi elektriki. Ogromno se je pi-
salo, brez utemeljitev, o ne vem kakšnih emi-
sijah plinov, o težkih kovinah, o gudronu . . .
Naša osnovna surovina je le dalmatinska
zemlja — kaj pa je drugega boksit. Govoriti
o gudronu ljudje menda nimajo pojma,
kaj so gudroni! Izlive na naši haldi je res gr-
do videti, nimajo pa kakšnih posebnih nega-
tivnih učinkov. Alkalnost v vodi je ves čas
prisotna, nima pa vpliva na črpališča vode.
Poročila njsem delal sam, niti na pamet —
bilo je strokovno utemeljeno.
Samo za primer: ko sem se zanimal, kak-
šne so emisije plina v dimniku, sem dobil od-
govor, da je tam notri bolj čisto kot v okolici.
Takšen je učinek čistilne naprave.
Vedno me dvigne, ko slišim, da udrihajo
po nas, in vidim, da govori jo na pamet. Kjer-
koli sem, ne ostanem tiho, ampak se branim
z vsemi možnimi argumenti. Seveda znam bi-
ti tudi krivičen.
Ste tudi inovator. V podjetju pa uporablja
več kot deset vaših koristnih predlogov. Kaj
menite o podjetništvu? Ste mogoče skupini za
pripravo podjetniškega inkubatorja, ki deluje
pri nas, prijavili kakšno idejo! Bi šli »na svo-
je«?
— Ne, začeti moraš mlad, ko si prodoren,
pa tudi agresivnosti ti ne sme manjkati. Te pa
nimam dovolj. Razmišljal pa sem, da je de-
javnost merilnega laboratorija takšna, da bi
lahko svoje storitve zelo dobro vnovčiti zunaj
podjetja. Samo premalo nas je in smo komaj
dovolj za potrebe TGA. Za takšno dejavnost
bi se morali razširiti kadrovsko in tudi pro-
storsko.
Ko sem ga obiskala na delovnem mestu, sem
rekla, da ne bova govorila o politiki, o težavah,
o stavkah, ampak o človeku, sodelavcu, ki je
dobil zlati znak, najvišje priznanje TGA. In če
se ob koncu še sprašujete, kdo je ta Konrad
Rižner, bom zopet morala reči: najprej tegea-
jevec z dušo in srcem. Človek, ki je po šoli v
Kranju in nekaj čudovitih let službovanja v
Iskri (kontrolor kinoprojektorjev) prišel kot
finornehanik v TGA in se srečal z vso »krutost-
jo« te proizvodnje.
»Kaj bele rokavice, ki sem jih uporabljal v
Iskri! »Šlauh« in škornji ter ključ št. 56!« se
spominja in smeji, kako se človek vsemu pri-
vadi. Prav zaradi laboratorija (tja mu je uspe-
lo »pobegniti« iz vzdrževanja), kjer opravlja
delo, ki ga osrečuje, nikoli ni pomislil, da bi
šel kam drugam. Se na Iskro je pozabil.
Preizkusil se je na mnogih področjih.
Športnem — treniral je atletiko, kulturnem
— pel je drugi bas v več pevskih zborih, sa-
moupravnem — deloval je v tovarni, krajevni
skupnosti in občini. Drugo za drugim jih
odlaga in vse več časa daje svoji ustvarjalni
žilici. Doma ima delavnico in v njej veliko
orodja. Zanimivo je, da rad ustvarja tudi iz
lesa.
Čisto na koncu pa še to: Konrad Rižnar je
doma v Spuhlji, je poročen in oče dveh odra-
slih sinov. Vsa družina je zaposlena v TGA.
»Če propade TGA, propadejo Rižnerji,«
mi pove in ne vem, ali se ob teh besedah še
lahko nasmehnem. Včasih bi se. Pa vendar:
malo prej je rekel, da je TGA hudičevo zdrav
kolektiv. Zdravi pa ne umirajo kar tako.
Vera Peklar
(Foto: Stojan Kerbler.)
10. dan šole Toneta Žnidariča
Učenci in učitelji osnovne šole To-
neta Žnidariča v Ptuju so v začetku
decembra slavili svoj 10. dan šole, ob
katerem se spominjajo obletnice smr-
ti narodnega heroja Toneta Žnidari-
ča. Osrednja slavnostna prireditev je
bila v soboto, 8. decembra, v tamkajš-
nji telovadnici, kjer so se poleg delav-
cev šole zbrali tudi številni upokojeni
člani tega kolektiva ter predstavniki
sveta staršev in sveta šole skupaj s
predstavniki izvršnega sveta SO Ptuj.
Za dobrodošlico so jim zapeli ubra-
ni pevci mladinskega pevskega zbora
šole, ki ga vodi Greta Glatz, pozdra-
vni nagovor pa je imela tudi ravnate-
ljica te eksperimentalne šole Marija
Sumandl. Novitete, ki so jih pred
kratkim uvedli pri usposabljanju svo-
jih učencev, je ugodno ocenila ter do-
dala, da so trimestre sprejeli za tudi
učenci. Sicer pa ima ta ptujska šola-
dolgoletno in uspešno vzgojno-izo-
braževalno tradicijo in ji omenjene
novosti ne delajo posebnih preglavic.
V kratkem bodo imeli že zimske poči-
tnice.
Ob dnevu šole so na slovesnosti če-
stitali svojim zvestim sodelavcem. Ju-
bilejne nagrade in šopke za 30-ietno
delovno zvestobo so izročili Francki
Čoki ter Elizabeti Bac; za 20-letno
zvestobo kolektivu Jadvigi Kolar ter
za I0-letno Majdi Kolenko, Nevenki
Zunkovič in Silvestru Arnečiču.
Slavnostni govor je imel tedanji
predsednik izvršnega sveta občine
Ptuj Janez Lah, praznovanje pa so z
umetniškim programom popestrili tu-
di člani Komornega moškega pevske-
ga zbora Ptuj, ki ga vodi dirigent
Franc Lačen.
- OM
Slavnostni govor je imel tedanji predsednik izvršnega sveta SO Ptuj Ja-
nez Lah. (Foto: M. Ozmec)
Popis prebivalstva 1991 bo
zajel tudi osebe na delu v tujini
Prihodnje leto bo v aprilu (po stanju na dan 31. marca
1991) v Republiki Sloveniji izveden popis prebivalstva, gospo-
dinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev. Popis bo zajel tudi
občane s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so na
delu v tujini oziroma živijo v tujini in zato v času popisa od I.
do 15. aprila 1991 ne bodo prisotni v naselju stalnega prebivališ-
ča. O teh občanih imamo nekatere osnovne podatke, vendar se s
popisom prebivalstva zbira več podatkov, kot jih vsebujejo ob-
činske evidence. Iz izkušenj prejšnjih popisov pa vemo, da tudi
prebivalci, ki živijo v tujini, želijo biti zajeti s popisom prebival-
stva.
Pričakujemo, da bo ob bližnjih praznikih veliko občanov. ki
so na delu v tujini, in njihovih družinskih članov, ki z njimi živi-
jo v tujini, na obisku v domovini, nato priporočamo, da le-ti za
kvalitetno izvedbo popisa pustijo svojim sorodnikom oziroma
prijateljem nekatere osebne podatke, da jih bodo lahko izročili
popisovalcem. Občani, ki živijo v tujini naj pustijo naslednje po-
datke:
priimek in ime, spol, datum in kraj rojstva, zakonski stan, šte-
vilo živorojenih otrok, nacionalna pripadnost, materni jezik, vero-
izpoved. najvišja dokončana šola, šola, ki jo obiskujejo, ime drža-
ve, v kateri delajo oziroma prebivajo, in dolžina bivanja.
Zavod Republike Slovenije za statistiko
TEDNIK ~ 27■ december 1990
OD TU IN TAM - 13
PRI NAS V KLUBU
Pijem — ali sem
alkoholik?
V več številkah Tednika smo opisali klasičen medicinski postopek
postavljanja diagnoze alkoholizma ali čezmernega pitja. Danes bomo to
metodo predstavili zgoščeno.
V klasični diagnostični posto-
pek spadata anamneza (pogo-
vor) in pregled. Prvi pregled se
upravi s pacientom, svojcem in
neposrednim sodelavcem. V na-
slednjih pogovorih se mora ugo-
toviti stopnja odvisnosti ali čez-
mernega pitja, vrsta odvisnosti in
posledice dolgotrajnega pitja.
Stopnja odvisnosti:
I.:	fa/a uničevanja družine
II.:	faza osebnega in družbene-
ga propadanja
Stopnja odvisnosti po Jellinekovi
shemi:
1.	simptomatična faza
a)	predalkoholna faza
b)	prodromalna faza
2.	kritična faza
3.	kronična faza
Vrsta odvisnosti:
I.	psihična odvisnost
II.	telesna odvisnost
Razdelitev po Jellineku:
ALFA ALKOHOLIK - pije
zaradi duševnih razlogov; ima ze
nekatere posledice pitja: telesne,
v družini, na delovnem mestu
BETA ALKOHOLIK - poja-
vljajo se telesne posledice pitja,
ni pa telesno in duševno odvi-
sen; pije, ker je to v navadi v
okolju, kjer živi
GAMA ALKOHOLIK — du-
ševno in telesno odvisen od alko-
hola; posledice pitja so hude na
vseh področjih njegove življenja
DELTA ALKOHOLIK - iz-
razito telesno odvisen, niti dneva
ne more biti trezen, ne da bi se
mu pojavili odtegnitveni znaki
DIPSOMAN — po dolgem
večmesečnem urejenem življenju
nenadoma j»ostane nemiren, tes-
noben, živčen in v takem stanju
začne nenadzorovano piti.
Posledice pitja:
I. Telesne posledice:
1.	okvare jeter — zamaščena
jetra, hepatitis, ciroza smrt. ..
2.	okvare srca — okvara srčne
mišice, smrt
3.	okvare kože — zabuhlost
obraza, otečenost vek, alkoholni
rdeči obraz . . .
4.	okvare trebušne slinavke —
vnetje (akutno ali kronično), pre-
bavne motnje, sladkorna bole-
zen, smrt...
5.	okvare živčevja:
a)	okvare možganov — božja-
stni napadi (EPI — napadfi),
motnje spomina, motnje koncen-
tracije, pobebjenost
b)	okvare živcev: vnetje —
pohnevritis
6.	okvare želodca — gastritis,
čir (ulkus), rak, smrt.. .
7.	okvare spolovil — spolna
nesposobnost, pri ženskah roj-
stvo okvarjenega otroka
8. okvare telesne zmogljivosti
slaba ali zelo slaba fizična
kondicija ...
II.	Duševne posledice:
1.	9sebnostne spremembe
postaja neumen, pozabljiv, brez-
voljen, otopel in včasih nasilen,
lepih čustev in vrednot ne pozna
več
2.	psihiatrične posledice: al-
koholni bledež (delirium tre-
mensL alkoholna halucinoza, al-
koholna ljubosumnostna blod-
njavost, samomorilnost
III.	Družbene posledice:
1.	V družini pretrga se spo-
razumevanje (besedno, čustveno,
spolno), to pa je smrt partnerske-
ga odnosa . . .
otroci nimajo možnosti, da
bi si v mirnem, zadovoljnem do-
zorevanju pridobili samospošto-
vanje in samozavest, ki sta nujno
potrebna za dejavno reševanje
vsakršnih življenjskih proble-
mov. Tako ostanejo vse življenje
tako kot njihovi starši brez samo-
spoštovanja. Torej ni čudno, da
jih več kot polovica kasneje po-
stane odvbnih od alkohola.
2.	Posledice na delovnem me-
stu — vedno slabša storilnost,
pogosta odsotnost z dela, obo-
levnost (bolniške), pogoste ne-
sreče pri delu, konflikti s sode-
lavci, invalidnost, nezaposlenost,
ekonomski propad.
3.	Kriminal in promet — kak-
šna četrtina alkoholikov je nasil-
niškega vedenja: pretepajo se, iz-
zivajo okolico, žalijo in psujejo z
grobimi in odurnimi izrazi in se
obregnejo ob vsakogar. Neneh-
no so v sporu z okolico in mili-
čniki jih dobro poznajo. Doma
ustrahujejo vso družino, pretepa-
jo otroke in žene, jih spolno nad-
legujejo in zlorabljajo. Če živijo
v stanovanjskem bloku, so sose-
dom trn v peti zaradi nenehnega
hrupa, ki ga povzročajo. Alkohol
in promet sta nezdružljiva.
4.	Alkohol in klateštvo (brez-
domstvo). Klatež je človek brez
doma, brez družine, brez službe,
brez ljubezni. Klateštvo je prav-
zaprav zadnja stopnja odvisnosti
od alkohola, je le zadnje pogla-
vje bede človeka, odvisnega od
alkohola. Klateži so od vseh za-
puščeni in od nikogar spoštova-
ni. Dr. Z. I.
LEPO JE, ČE SE IMAJO LJUDJE RADI
Na obisku pri Ambroževih na Seniku
O družini Ambrož na Seniku » krajevni skupnosti Tomaž pri
Ormožu smo že pred našim obiskom slišali veliko lepega. Da je
vse, kar pove ljudski glas, resnica, smo se lahko prepričali sami.
Do njiho\e domačije na Seniku, ki leži na meji dveh krajevnih
skupnosti — tomaževske in velikonedeljske — lahko prideš iz dveh
strani: iz hljučarovec, od koder je pol ure hoda po dokaj zdelani
cesti, in iz Vičencev, kjer moraš zaviti na desno i hrib, pa skozi sa-
dovnjak in gozd. Tudi ta cesta ni nič boljša (nI one druge. ISa ureje-
nem kmečkem dvorišču, kjer se že od daleč vidi skrbna gospodarje-
va roka, sta nas pozdravila dva psa čuvaja. V kotu sicer piše »Po-
zor, hud pes«, vendar psa o tem najbrž nič ne vesta, ker sta ob iz-
datnem lajanju veselit mahala z repom. ISa pragu hiše nas je priča-
kal gospodar Jože Ambrož. Vsi drugi, vedeli so za naš obisk, pa so
bili v hiši.
Na kmetiji, veliki 10 ha, kjer imajo
vsega po malem od vinograda,
travnikov, pašnikov in gozda do orne
zemlje - živi trenutno sedem družin-
skih članov, ki so razporejeni v kar tri
generacije. Najstarejši sta teti Anika i
nKristina Škrlec. Sta sestri gospodar-
jeve mame, obe že pri častitljivih le-
tih; Anica jih šteje 94, Kristina pa 91.
Tu sta še gospodar Jože in njegova
žena Helena, pa teta Micika, gospo-
darjeva sestra, ki je pri družini dekli-
ca za vse, in najmlajša od šestih Am-
broževih otrok, Štefka in Jožek.
Vse tri generacije se lepo razumejo.
Pri Ambroževi hiši pač ne boš slišal
kričanja, prepirov in kletev, ki so žal
tako značilni za te od boga zapuščene
kra je, kjer je lepa smao narava, živl je-
nje pa je lahko zelo kruto.
Klub temu da smo prišli na obisk v
obema starejšima tetama — Aniki in
Kristini (k Škrlečkama, kot radi reče-
ta zase), nas je gospodinja Helena
prijazno — povabila za svojo gosto-
ljubno mizo. Ponudila nam je gibani-
ce, pravkar pečene v kmečki krušni
peči. Kaj takega lahko dobiš samo na
deželi seveda tam, kjer gospodinje
to še vedo napraviti. Ko smo pospra-
vili vsak svoj kos gospodinja je
menila, da moramo nekaj pojesti pre-
den začnemo delati, ker smo prišli od
daleč - smo odšli k obema starima
tetama.
Nestrpno sta nas čakali. Starejša,
94-letna Anika je veliko bolj zgovor-
na od tri leta mlajše sestre Kristine.
Spraševali smo jo o vem: o njeni mla-
dosti, o navadah in običajih, ki so bili
takrat: na koncu pa nam je celo zape-
la.
»Pri nas se je za svetke jedlo. Od
božiča do treh kraljev smo jedli razno
meso — kokoši, purane, goske, pa tu-
di svinjsko je bilo vmes. Za novo leto
smo jedli svinjski rilec, ker svinja rije
naprej in s tem prinaša srečo v leto, ki
prihaja. Pekli pa smo tudi božični
kruh — mi smo mu rekli klecnprot. V
njem je bilo polno suhega sadja, ki
smo vse leto sušili doma. Pa povitice
so tudi bile, orehove, radi pa smo
imeli tudi rožičeve.«
Spraševali smo jo o vsem, o praz-
novanju božiča, o jaslicah, smreki, ki
je v tistih časih visela v bogecovem ko-
tu.o okrasnikih, ki so viseli na njej, pa
o ponočkah in še o čem. Kristina, ki
zeio rada počiva, je medtem ležala v
postelji in ob vsem, kar je Anika po-
vedala, prikimavala. Tudi o tepešnici,
ki ji v teh krajih pravijo pametva, je
tekla beseda.
»Na pametvo smo hodili vse tja do
Bresnice. Dobivali smo veliko daril,
ki smo jih otroci shranili pri sosedi ob
veliki cesti, potem pa smo šli dalje,«
je Anika obujala spomine na tiste da-
vne dni, skoraj na prelomu stoletja.
Obe Škrlečevi stari.teti živita resnično
lepo starost. N juna soba, kjer je veli-
ka krušna peč, je lepa; še posebej pa-
de v oči doma izdelano pohištvo iz
pravega lesa, kar je danes že prava
redkost.
Ker je dan hitro izgubl jal svetlobo,
smo ju naprosili, da sta se oblekli in s
pomočjo tete Micike, nečakinje, odšli
pred hišo, da smo naredili spominski
posnetek.
Prav bi bilo, če predstavimo še dru-
ge družinske člane, kljub temu da je
Jože Ambrož zatrjeval, da o njem ne
bi pisali. Jože nas je presenetil s svo-
jim bogatim znamenjem. Postalo nas
je skoraj sram, če pomislimo na šte-
vilne, ki se imajo za izobražene, pa o
naši preteklosti, sedanjosti in o vseh
družbenih vzrokih vedo bore malo.
Knjige in časopisi so pri tej hiši prava
tradicija, so povedali domači. Nekoč
je bil gospodar Jože čevljar, pa obrt,
ki je bila prava družinska tradicija,
po vojni ni kaj prida nesla, zato so jo
opustili. Teta Micika postori vse oko-
li starih tet, pa v hlevu, poleti na nji-
vi; kadar je potrebno, tudi kuha. Po-
hvalila se je, da je pred leti znala rav-
nati tudi s koso.
Žena Helena kljub operaciji kolka
opravlja vsa tista dela, ki jih lahko.
Glavna delavca pri hiši sta oba mlaj-
ša otroka, Štefka in Jožek, bodoči go-
spodar, ki je končal kmetijsko šolo.
Jože Ambrož starejši je povedal, da
mora kmet pozimi postoriti okoli hiše
vse tisto, za kar mu zmanjka časa v
poletnih mesecih. »Med jutranjim in
večernim oprav ilom v hlevu se vedno
najde čas, da lahko postoriš to in
ono. Stroji morajo biti na varnem, da
ne zarjavijo,« je dodal Jože starejši.
Helena nam je prinesla suho sadje,
beseda je nanesla še na kruh; pri njih
ga še vedno pečejo doma: »Kadar na
kmetih pečemo kruh, je praznik,« je
povedala gospodinja Helena.
Posloviti smo se morali. Ob lepih
željah za bližajoče se praznike in pri-
jaznem vabilu, da še kdaj pridemo
(»Pa takrat ne več pisati o nas!«) smo
odšli z lepimi občutki, da so še ljudje,
ki se imajo radi.
Vida Topolovec
Foto: Ivo Ciani
Pogled na urejeno kmečko dvorišče Ambroževih z obveznim »karužja-
kom«
Obe Škrlečevi teti: levo 91-letna Kristina, desno 94-letna Anika.
Leto 1991 v kulturi
V novem letu bo vse drugače: začeli bomo na no-
vo, boljše bo, v starem smo si pridobili že nekaj iz-
kušenj, starih napak ne bomo ponavljali... In še bi
lahko naštevali misli, ki nas preletavajo ob slovesu
od starega in prihodu novega leta. Sicer pa sami
najbolje veste zase, kaj in kako v novo 1991!
ISas pa je zanimalo, kaj načrtujejo ptujske kul-
turne institucije v novem letu.
Lidija Majnik, ravnateljica Ljudske in študijske
knjižnice: Za knjižnico se izteka dokaj uspešno le-
to, kar daje velika zagotovila za še uspešnejše leto
1991. Takoj v začetku naslednjega leta bomo na-
mreč imeli vse pogoje, da postanemo informacij-
sko središče za občino in šriše, saj se bomo v krat-
kem povezovali z Institutom informacijskih zna-
nosti Univerze v Mariboru — s centrom vseh in-
formacij iz Jugoslavije in sveta. Naši uporabniki
bodo imeli možnost dostopa do domaČih in tujih
baz podatkov, dostopnih v okviru informacijskega
servisa IZUM v Mariboru, in tujih informacijskih
servisov. Avtomatiziran knjižnično-informacijski
sistem je sestavni del Sistema znanstvenih in teh-
noloških informacij Jugoslavije, čigar center je
prav IZUM Maribor. Tako bo knjižnica informa-
cijsko in tehnološko v letu 1991 v samem svetov-
nem vrhu — svojo dejavnost pa bo še vedno opra-
vljala v premajhnih in nefunkcionalnih prostorih.
Zato delavci knjižnice močno upamo, da se bosta
v Ptuju našla volja in denar in bomo lahko nada-
ljevali aktivnosti, začete pred petimi leti, za prese-
litev knjižnice v Mali grad.
Boris Miočinovič, ravnatelj Pokrajinskega muze-
ja: Nam želje ne zadostujejo. Mi ne živimo od že-
lja. Vemo, da moramo v letu 1991 delati bolje kot
letos.
Po dokončanju sedanje faze sanacije gradu bo-
mo znova odprli vse grajske zbirke. Javnosti bodo
na ogled tudi doslej nedostopni prostori, nova re-
cepcija, učilnica, nove restavratorske delavnice in
drugi delovni prostori.
Kulturnoinformacijski in turistični center v
mestnem stolpu bo omogočil boljše komuniciranje
z javnostjo, kulturnejšo ponudbo kulturne in nara-
vne dediščine Ptuja in okolice.
Z uresničevanjem velikih, zahtevnih in atraktiv-
nih projektov Tourquerie v ptujskem muzeju. Čr-
na luknja — beli klin ali zgodovina spolnosti na
Štajerskem, Zbirka mask slovenskega etničnega
muzeja, Vinološka zbirka Ptuja in okolice. Rimska
hiša — rekonstrukcija življenja v hiši rimskega ve-
lemesta Poetovia ... postajamo resnično pomem-
ben in resnično velik muzej. V naslednjem letu bo-
mo za stopničko bliže temu cilju.
Ivan Lovrenčič, ravnatelj Zgodovinskega arhiva:
Prišli smo tako daleč, da si res lahko nekaj samo
še želimo. Da ne bi bilo več stečajev, da bi vsi ime-
li delo, da bi bil naš nasmeh iskren, stisk roke ob
praznikih močan . . . Česa si ne želimo!
35 let je minilo od nastanka Mestnega, kasneje
Zgodovinskega arhiva v Ptuju. Leta, ki so nam ve-
liko prinesla, marsikaj pa je ostalo neuresničeno.
Za leto 1991 nam kot ravnatelj ne želim večjih
plač, saj smo že leta navajeni na to, da nas ne po-
znajo, da smo nepomembni ali celo nepotrebni.
Ko je potrebno najti kak dokument, pa ga slučaj-
no ni, se noče nihče spomniti naših opozoril o va-
rovanju arhivskega gradiva, vsi pozabljajo na šte-
vilna prosjačenja z naše strani, ko so nekateri pred
našimi očmi uničevali kulturno dediščino in se s
tem odpovedali nacionalni identiteti.
Če človek leta dolgo nekaj argumentirano zah-
teva v dobro družbe, pa ostane vse samo pri že-
ljah, potem nima več želja.
Srečko Šneberger, direktor Mestnega kina. Trgu
smo bili izpostavljeni že doslej, torej v poslovanju
nič novega. Želimo pa dokončati začeto. Samo no-
va dvorana ni dovolj. Urediti moramo avli pred
dvorano in pred blagajno, dati vedeti, da je to ki-
no. Naša želja je, verjetno bo pri želji tudi ostalo,
druga dvorana nekje na Ziherlovi, kjer je zdaj
koncentracija prebivalstva največja. Zavedamo se,
da bomo morali iskati lasten investicijski dinar.
Lotevamo se višje filmske ponudbe, kar pa seveda
še zdaleč ni odvisno samo od nas. Lahko pa se po-
hvalimo, da je reprodukcija predvajanja filmov
gre naprej in sledili ji bomo.
Franc Lačen, predsednik Zveze kulturnih organi-
zacij: Prepričani smo, da bo tudi v letu 1991 delo
ljubiteljskih skupin tako razgibano in pestro, kot
je bilo doslej. Predstavili jih bomo na občinskih
revijah (pevske, gledališke, folklorne . . .) in na
najrazličnejših kulturnih prireditveh. V vrstah lju-
biteljev je iz leta v leto več mladine, zato smo tako
gotovi, da bo ta dejavnost živela in kakovostno ra-
sla tudi prihodnje leto. Že doslej smo dosegali v
slovenskem merilu zavidljive uspehe, še posebej
na glasbenem, gledališkem in plesnem področju.
Da nismo le sami sebi namen, govori podatek, da
je naše prireditve obiskalo v letošnjem letu več kot
10.000 obiskovalcev.
NaV
PREMIERA LUTKOVNE SKUPINE PTUJSKEGA *
GLEDALIŠČA DPD SVOBODA
Matilda
Po daljšem premoru so se lutkarji spet zbrali in nam letos pripravili Matil-
do. Po literarni predlogi Roalda Dahla sta igrico dramatizirala Dušan Sterle in
Marija Hernja-Masten. Gre za zgodbo o brezosebnem in praznem življenju dru-
žine Pelin, ki večji del časa preživlja ob televizorju. Hčerki Matildi pa tak svet
ne ugaja in njen drugi jaz, ki ga pooseblja maček Noč, se upre in kaznuje nera-
zumevajoče starše. Zgodba bi bila veliko bolj primerna za odrasle — starše.
Sporočilo igre deluje preveč vsiljivo. Sicer pa je predstava korektno narejena.
Lutke je izdelal Savo Durovič s skupino. Scena je delo Sava Duroviča,
Marjana Piska in Saše Kumpa, ki je bil tudi mentor predstave. Glasbena opre-
ma Drago Skok, Radio Ptuj in David Masten. Igrajo: Diana Oblak, Jurij Jakab,
Valerija Ivanuša, Marija Hernja-Masten in Lidija Koltak.
NaV
Novoletne prireditve za
slovenjebistriške malčke
Od minulega petka, ko so na Tinju
na Pohorju najmlajši sprejeli sprem-
stvo babice Zime in dedka Mraza, vse
do jutri potekajo letošnje novoletne
prireditve za malčke. Babica Zima in
dedek Mraz sta jih obiskala skoraj v
vseh krajih občine, se z njimi povese-
lila ob čitanju pravljic in na priredit-
vah, bila z njimi v posameznih trgovi-
nah, kjer so najmlajši dobili tudi dari-
la. Včeraj popoldan je bilo pred hote-
lom PUninu rajanje za otroke in star-
še. Ob tej priložnosti so otroci na pro-
stem napisali največje novoletno pi-
smo z najlepšimi željami otrokom
vsega sveta. Danes dopoldan je v slo-
venjebistriški knjižnici iutkovna pred-
stava, nato Pokaži, kaj znaš, popol-
dan pa bo dedek Mraz na otroškem
oddelku Marketa prebiral pravljice iz
koša.
Novoletne prireditve bodo sklenili
jutri. V dopoldanskem času bodo
najmlajši v prostorih pionirske knjiž-
nice izdelovali novoletne čestitke, na-
to pa reševali novoletne uganke.
Pozno popoldan bo v športni dvo-
rani Bistrica zabavnoglasbena odda-
ja. »Prednovoletni pravljični svet s
Planiko, ki nagrajuje zvestobo kup-
cev.« Na njej bodo sodelovali zabav-
noglasbeni ansambli, pevec Edvin
Fliser, 10-letna Heidi, pravljične ose-
be in plesne skupine, pripravljajo pa
še presenečenje večera.
Vida Topolovec
Na dnevih plesa nocoj Valdes
Z Dnevi plesa, pripravil jih je
Plesni studio Ptuj, želi organiza-
tor seznaniti Ptujčane s plesno
produkcijo na Hrvaškem in v
Sloveniji. Upajo, da bo priredi-
tev postala tradicionalna in da
bodo drugo leto vključili tudi ba-
let.
Nocoj se bo v ptujskem gleda-
lišču ob 19,30 predstavili starosta
pantomime na slovenskem. An-
dres Valdes s programom Malo
za šalo, malo zares.
Zaključek I. Dnevov plesa pa
bo v soboto, 29. decembra, s pa-
rado ljubljanskih mažoretk ob
11,30 pred magistratom. Zatem
pa bo v dvorani Center ob 14,30
Veliki plesni novoletni shovv. Ne
pozabite priti, saj se boste zaba-
vali, kot že dolgo ne.
NaV
Posnetek skupine sodobnega plesa iz Siska. ki je pričela 1. dneve plesa v
Ptuju.
14 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
27. december 1990 - TEDNIK
VSTOP V EVROPO '92 Z DOMAČO OBRTJO
Rezerva za
zaposlovanje
»Slovenec sem, tako je mati
d'jala . . .« poje ljudska pesem,
ki se je ohranila kot izročilo in je
plod pripadnosti slovenskemu
narodu. V okvir narodne identi-
tete sodi tudi izdelovanje najra-
zličnejših izdelkov domače obrti.
Domače obrti so bile v stolet-
jih zgodovinskega razvoja pre-
pletene s kmetijstvom in drugimi
gospodarskimi panogami pode-
želja, trgov in mest. Zagotavljale
so obstoj in s tem preživetje
mnogim posameznikom, vasem,
pokrajinam, vsemu narodu. V
zadnjih letih so se spreminjale in
se prilagajale potrebam posa-
meznika oz. odjemalcev izdel-
kov. Stoletna dediščina s tega
področja nam je lahko danes tu-
di vzpodbudna za ustvarjalnost v
bodoče.
Da obrti ne bi zamrle in pro-
padle ali odšle v pozabo, je v
spomin in opomin današnji ge-
neraciji dr. Janez Bogataj, profe-
sor na Oddelku za etnologijo Fi-
lozofske fakultete v Ljubljani,
napisal knjigo Domače obrti na
Slovenskem. V njej je prikazal
pregled gospodarskih panog ne-
koč in današnjo možnost preho-
da v trženje.
Slovenci lahko torej tudi s po-
močjo svoje kulturne dediščine
(domače obrti) vstopimo v Evro-
po 92. Z iztržkom izdelkov do-
mače obrti se lahko posameznik
tudi danes, tako kot si je to ne-
koč, zagotovi svoj obstoj in s tem
preživetje. Ta panoga pomeni ve-
liko rezervo za zaposlovanje
mlade generacije in nudi zaslu-
žek gospodinjam, upokojencem,
invalidom. Vse informacije so
podane v omenjeni knjigi, zato
sodi v vsako slovensko hišo.
Ker so domače obrti torej al-
ternativa sodobnemu svetu, jih
spoznajmo in predvsem ohrani-
mo.
Vabimo vse, ki se doma že ali
se želite ukvarjati z domačo obr-
tjo poklicno ali v prostem času,
da odgovorite na naslednja vpra-
šanja:
1.	Doma že izdelujem oz. želim izdelovati izdelke (naštejte jih):
2.	Ali vam kdo pri delu pomaga?-
3.	Izdelke želim prodati (ustrezno podčrtajte). DA / NE
4.	Z izkupičkom si želim (ustrezno podčrtajte):
—	zagotoviti dodatni vir zaslužka
—	preživljati.
5.	S področja domače obrti se želim še izpopolnjevati (ustrezno
podčrtajte), DA / NE
6.	Svoje znanje sem pripravljen posredovati drugim. DA / NE
7.	Pripravljen sem voditi krožek za otroke in odrasle. DA / NE
8.	Če bi v kraju ustanovili zadrugo, bi sodeloval pri: organizaciji,
prenašanju znanja na druge ljudi, propagandi (ustrezno podčrtajte oz.
dopišite).
9.	Pripišite lastno mnenje-—
10.	Naročam knjigo Domače obrti na Slovenskem (cena 305 din)
po povzetju
ime in priimek_
naslov_
poklic_
podpis_
11. Odgovore pošljite na naslov: NARAVA, Glavni trg 23, 62000 MA-
RIBOR
Ura spet dela
Novica, da stolpna ura spet
»gre«, je presenečenje posebne
vrste. Ptujčani smo se že nekako
navadili na misel, da je »spustila
dušo« in da nikoli več ne bo me-
rila časa. No ja, je pač stara in
tako kot vse stvari na tem bož-
jem svetu je tudi ona »vzela ko-
nec«, smo menili. S tem smo se
sprijaznili, zadnjih nekaj desetle-
tij nehali pogledovati proti njej
in sploh pozabili, da je lahko
mestu v okras ... če seveda
»gre«.
Pravzaprav je resno začela pe-
šati že 1938., a se mestni očetje
že takrat niso kaj prida zmenili
zanjo, tako da je med vojno po-
polnoma obmirovala. Po vojni,
ko so roke in misel dobile krila
obnove, so jo spet usposobili, a
le za kratko. Če so jo pridno in
dovolj pogosto navijali, je nekaj
malega še tiktakala, dokler se ni
dokončno ustavila. Tega, da bi
bilo potrebno poklicati pravega
strokovnjaka, ki bi jo temeljito
pregledal in odpravil morebitni
»beteg«, ki jo venomer ustavlja,
pa se najbrž takrat ni nihče do-
mislil.
Zadnje čase, ko je izredno zav-
zeto potekala obnova cerkve, le-
tos pa še stolpa, so Ptujčani, tisti
verni in tudi tisti, ki to niso, po-
novno začeli spraševati po uri.
Minoriti, v njihovi upravi je na-
mreč sedajle ptujska proštija, so
prisluhnili tem-žeJj.am in se zače- i
ir žanimattza primernega ';rarja.^
Našli so ga v osebi Ivana Mariča
iz Beltinec, vendar bi jo ta lahko
popravil šele v poletnih mesecih
prihodnjega leta. Toda patrom
se je mudilo, saj so obnovo stol-
pa in njegovega okolja želeli
končati še pred koncem decem-
bra. Zato so se začeli ozirati za
drugim in ga naposled našli. To
je bil urar Aubreht iz Mozirja.
Ta se je »bolne« ure lotil tako,
kot se za pravega mojstra spodo-
bi. Najprej je ves njen mehani-
zem temeljito očistil, ga namazal
in nato kaj hitro ugotovil, da je
to pravzaprav vse, kar je naši ur-
ni Trnuljčici primanjkovalo zad-
njih trideset let: čistost in nekaj
kapljic olja, če se tako izrazimo!
Pri tem spoznanju se nikarte jezi-
ti, pomilovalno pa se vendarle
lahko nasmehnete. Čeprav so
uro vgradili v stolp že leta 1735,
od takrat je tudi last mesta, je
njen mehanizem še vedno v iz-
redno dobrem stanju. Urar Au-
breht pripisuje to dejstvo njenim
posameznim delom iz brona. Da
je več ne bi bilo potrebno ročno
navijati, ji je vgradil posebno
elektronsko napravo, ki urni me-
hanizem samodejno poganja, to-
čnost pa zagotovil s pravilno na-
stavitvijo okoli 20 m dolgega ni-
hala. Ponovno pa je začela tikta-
kati in meriti ias točno ob dveh
zjutraj 29. novembra, na dan
praznika republike . . . posled-
njega, kot je slišati, tako da je
vmes tudi nekaj simbolike, češ:
Nova ura, novi časi!
Še zanimivost: ko so se mestni
očetje leta 1735 odločili za stolp
no uro, da bi meščanom kazala
čas in bila mestu v okras, so za-
njo seveda potrebovali denar.
Vsi, ki so ga kaj premogli, so ga
prispevali. Razen graščaka. Ta je
namreč dejal, da uro že ima in
da druge, še najmanj pa stolpne,
ne potrebuje. Milo za drago, so
dejali meščani in vgradili števil-
čnice le v tri strani stolpa ... na
grajski strani je še danes ni!
Se tole: ker je stolpna ura last
mesta že več kot 250 let, bo ra-
čun za njeno tokratno popravilo
poravnala občina Ptuj.
c t .. -i Besedilo in foto"!
-T. O.
Bogata kulturna dejavnost
Kljub bližini Maribora s številnimi poklicnimi kulturnimi ustanovami je t slo t enje bistriš k i občini še
vedno precejšnja potreba po ljubiteljski kulturni dejavnosti, kar potrjuje 14 kultumo-umetniških društev,
12 samostojnih skupin pri krajevnih skupnostih, dve godbi na pihala ter gledališka dejavnost.
Frajhajmska godba je stara polnih 150 let in spada med najstarejše v Sloveniji. Pri gledališki dejav-
nosti, ki je slovenjebistriško dramsko sekcijo popeljala v slovenski prostor, moramo omeniti Kastelko,
Ano Frank, Desetega brata, Matiček se ženi in zadnja tri leta monodrame. Ena je bila vzeta iz sveta —
izbor Shakespearjevih del »kako je človek lep«, dve pa sta domači — »Pridige Jane/a Svetokriškega« in
»Jurij Vodovnik«, ki ju je slovenski javnosti » režiji Branka Combača predstavil amaterski igralec Mar-
ko Cvahte. » prvi monodrami je nastopil 70, v drugi pa več kot 50 krat.
Veliko delajo tudi na področju urejanja stalnih zbirk » gradu. V okvir OZKO Slovenska Bistrica
sodita tudi vsakoletno pisateljsko srečanje na Štatenbergu in Malo Borštnikovo srečanje, kije vsako leto
nekaj posebnega. Dobro sodelujejo s knjižnico dr. Josipa Vošnjaka, edino poklicno kulturno ustanovo v
občini.
Ukvarjajo se še z izdajateljsko dejavnostjo; pred tremi meseci je izšel drugi bistriški zbornik, na ka-
terega so Bistrica ni še posebej ponosni.
Gonilna sila pri OZKO je ob nekaj drugih navdušencih Stane (Gradišnik, tajnik OZKO.
Bogata paleta .kulturne de-
javnosti mora imeti poleg zane-
senjakov in moralne tudi denar-
no podporo. Kako na bogato
kulturno delovanje gleda seda-
nja slovenjebistriška vlada?
Stane Gradišnik: »Vpraša-
nje je take vrste, da se mi kar mi-
lo stori za časi, ki so minili. S
tem ni rečeno, da ne zaupam v
prizadevanja novega časa in za-
mislim, ki jih ta čas prinaša. Pri
finansiranju kulture ne samo v
Slovenski Bistrici, temveč tudi
drugje, je vse preveč neznank. To
sem zapisal tudi v svojem pismu,
ki sem ga objavil v Večeru. Zad-
nje čase sem o tem z javnim pi-
smom vprašal tudi slovensko mi-
nistrstvo za kulturo, predvsem
kako bo s financiranjem kulture
v prihodnje. Doslej smo imeli
prispevno stopnjo, svoj okvir
sredstev in smo natanko vedeli,
do kod smemo. Ti okviri se da-
nes rušijo, četudi je slovenjebi-
striška vlada, vsaj takšen vtis
imam, zelo dovzetna za vpraša-
nja kulture. Razume naše napore
in naše programev želi sodelovati
in pomagati. Vendar se po janu-
arju 1991, ko naj bi bil proračun
samo skupne narave, ne bo dalo
razbrati, koliko bo namenjeno za
kulturo v Slovenski Bistrici ali v
Sloveniji nasploh. Strah meje te-
ga. Ob tem pa moram reči, da v
tem letu na področju kulture ni
bilo nekih posebnih težav, tako
da smo lahko brez skrbi izpeljali
program.
Kako pa je s financiranjem
prosvetnih društev?
Stane Gradišnik: Z eno be-
sedo: revščina. Še dobro, da se
kulturna društva na terenu znaj-
dejo in ne dvignejo glasu. V dru-
štvih je še vedno veliko tistih, ki
pri kulturi delajo s srcem in ki so
voljni delati tudi zastonj. Posa-
meznemu društvu je bilo za letos
v povprečju dano po 6000 dinar-
jev, kar pa je premalo. Iz tega
plačujejo stroške za mentorje, za
aktivno živo delo, pa tudi stro-
ške, ki jih imajo — od elektrike,
najemnin do kurjave.
Kako pa je potem z raznimi
vaškimi domovi, ki so last pro-
svetnih društev?
Stane Gradišnik: Večinoma
so še izpred druge vojne, razen
tistega na Zgornji Polskavi, v
zadnjem času pa je obnovljen tu-
di dom na Črešnjevcu. Ostali do-
movi so dotrajani, denarja za nji-
hovo obnovo kultura ne bo mo-
gla zagotavljati, kot ga tudi do-
slej ni. Črešnjevec pa je primer,
kaj se da storiti, če imaš pri tem
koga, ki se za delo še posebej
zavzame.
Kako je letos z gledališko
dejavnostjo ter dogovorom z re-
žiserjem Brankom Gombačem?
Že pred leti sta snovala načrte za
izvedbo svetopisemskega Križe-
vega pota in dela češkega drama-
tika Pavla Kohoutka »Avgust,
Avgust Avgust«.
»Čas, ki ga živimo, ni naklo-
njen razmahu kulture. Ljudje so
zadnje čase postali prevče vase
zaprti, pravih navdušencev sko-
raj ni več. Sprašujem se, ali se
bodo našli ljudje, ki bodo šest ali
sedem mesecev pripravljeni pri-
hajati na vaje v hram kulture in
tratiti svoj čas, medtem ko si bo-
do drugi nabirali premoženje.
Ob vsem tem, kljub temu da tra-
dicije ne smemo prekiniti, si ne
znam predstavljati, kako se bo-
mo lotili izvedbe Križevega pota
ali pa Avgusta«1, je zagrenjeno
povedal Stane Gradišnik.
V gradu, ki se počasi spre-
minja v kulturni center, kar pa
trenutno zveni še nekoliko bogo-
kletno, so našle svoj prostor ne-
katere stalne razstave. Mednje
sodi razstava Rimske ceste Ce-
Ieia Petovia, ki si jo obiskoval-
ci radi ogledujejo, mnoge pa še
čakajo postavitve.
Stane Gradišnik: »S Toma-
žičevo sobo bi obnovili spomin
na znanega tinjskega pohorskega
pravljičarja. Del prostora bi radi
prepustili zbirki o narodnih bu-
diteljih iz druge polovice 19. sto-
letja, ki so bili pomembni za slo-
vensko in slovenjebistriško zgo-
dovino. Postavili smo tudi manj-
šo razstavo o slovenjebistriški iz-
dajateljski dejavnosti, na posta-
vitev pa še čaka enkratna in zani-
miva Arkova etnološka zbirka z
več kot 4000 predmeti.«
Omenili ste manjšo razsta-
vo, namenjeno slovenjebistriški
izdajateljski dejavnosti. Pri tem
ste pri vaši ZKO daleč pred dru-
gimi v Sloveniji. Izdali ste števil-
na dela slovenjebistriških avtor-
jev, septembra letos pa drugi Bi-
striški zbornik.
Stane Gradišnik: »Zadnjih
deset let se v Slovenski Bistrici
ukvarjamo tudi z založniško de-
javnostjo. Do sedaj smo izdali že
šestnajst del, trenutno pa je v ti-
skarni na Ptuju romaniziran pri-
spevek slovenjebistriške avtorice
Jelke Sernec. Gre za kolaž, kar je
nov pristop k obdelavi neke take
tematike in po besedah pisatelji-
ce Nade Gaborovič, ki je opravi-
la recenzijo, lahko pričakujemo,
da bo delo uspešno in brano.«
Delo v društvih je pestro.
Štirinajst do petnajst folklornih
skupin se vsako leto predstavi na
občinski reviji, tudi pevski zbori
in okteti se vsako leto pokažejo
domačemu občinstvu. Slovenska
Bistrica ima dva pihalna orke-
stra: prvi v okviru Impola in ima
zadnje čase težave z dirigentom,
Frajhajmska godba na pihala pa
spada med najstarejše tovrstne
glasbene sestave ne samo v obči-
ni, temveč tudi v Sloveniji.
»Frajhajmska godba ja po-
seben biser za etnološko obarva-
no slovenjebistriško instrumen-
talno dejavnost. Skupina obstaja
in vztraja v svojem delu že pol-
nih stopetdeset let. Zanimivo je
to, kako se muzikantje dobivajo
na vajah: enkrat imajo vaje na
domačiji enega člana godbe, dru-
gič najdejo gostoljubje v drugi
hiši. Povsod jim nudijo vse go-
stoljubje, jih pogostijo in potem
ni čudno, če ima orkester tudi
podmladek. To kaže, da bo Fraj-
hajmska godba živela še dolgo
časa,« s ponosom pove Stane
Gradišnik.
Kultura je živ organizem,
vedno novo iskanje, pogoj za na-
rodov razvoj, ker bo lahko le du-
hovnu bogat narod bogat tudi po
svojih dejanjih in cenjen med se-
bi enakimi.
»Neizmerno vesel in srečen
bom, ko se bo ob kulturnem
prazniku na slovenjebistr.iškem
grajskem dvorišču trlo ljudi in ko
bodo razsvetljene vse grajske
dvorane, kjer se bo nastanil Kul-
turni center Slovenska Bistrica in
kjer bo zbirališče vseh, ki ljubijo
kulturo in so zanjo pripravljeni
tudi kaj žrtvovati,« ob koncu po-
ve Stane Gradišnik.
„ i .<"- - ^ Vida TopotcvVeč
' '' " "Fot6: Safnb ftrBri
Del znamenite Arkove etnološke zbirke, ki še čaka na postavitev.
Stane Gradišnik — tajnik OZKO
Slovenska Bistrica
Slovenjebistriški grad, kjer bo Kulturni center Slovenska Bistrica.
Bistriška panorama
Od 8. decembra dalje so Slo-
venjebistričani bogatejši za ob-
činsko glasilo. S tem se končuje
obdobje medijske odrinjenosti
občine Slovenska Bistrica, kljub
temu da o njej pišejo in govorijo
na radiu Maribor, Šmarje pri Jel-
šah in Ptuj in pišejo v Tedniku,
Večeru in Delu. Sami pravijo, da
je v krajih med Bočem in Pohor-
jem še toliko zanimivih reči, ki
jih je potrebno obdelati z novi-
narske plati. Informiranost bo s
tem boljša in popolnejša.
In kaj pravi glavni in odgovorni
urednik Bojan Sinič, diplomirani
novinar, zaposlen v mariborski
Metalni: »Nekateri menijo, da
gre za muho enodnevnico. Gre
nam za informiranje, toda ne na
običajen, šablonski način (uradna
vest, lakiranje v službi oblasti),
pač pa po vzoru raziskovalnega
novinarstva: problem predstaviti,
ga pokazati z obeh plati, izvrtati
vzroke in nakazati rešitve. To bi
bilo idealno, toda za kaj takega je
treba najti sposobne, pogumne in
neobremenjene sodelavce. Takš-
nih pa je v Slovenski Bistrici prav
gotovo nekaj.«
Časopis bo štirinajstdnevnik
in kot dodaja Bojan Sinič, »ne bo
trobilo občinske vlade ali kakšne
od strank; to bo neodvisni, nad-
strankarski časopis, kolikor bo le
mogoče.«
To so že pokazali v svoji prvi
številki, ko so zapisali marsikate-
ro pikro na račun tistega, kar je v
občini narobe. V teh dneh je iz-
šla druga številka, osrednja tema
prednovoletnega in tudi božične-
ga časa pa je stanje v slovenjebi-
striškem šolstvu.
Na javno promocijo, ki je bila
8. decembra na trgu pred hote-
lom Planika, je bil povabljen tu
di predsednik Društva novinarjev
Slovenije Andrej Poznič. Zanimi-
vo je bilo poslušati navzkrižna
vprašanja obeh novinarskih ko-
legov o vsem, kar je pri nas naj-
bolj aktualno. Pa se je sicer mir-
ni Andrej Poznič odločil in Boja-
na Siniča vprašal: »So ljudje, ki
so prišli na promocijo, vsi tvoji
bralci?« (Bilo je namreč mrzlo in
je prišlo malo ljudi ) Bojan ni bil
v zadregi: odgovoril je, da jih bo
prihodnjič prav gotovo več, ko
bodo prebrali prvo številko svo-
jega občinskega časopisa.
L - J 1 1 Vida Topolovec
—	* Foto: Sarho Brbre
Javni dialog med Bojanom Siničem. glavnim in odgovornim urednikom
Bistriške panorame, in Andrejem Pozničem. predsednikom Društva no-
vinarjev Slovenije.	o » i „ j , * , 'j j j .i ,
TEDNIK -27-december 1990
ŠPORT IN DRUŠTVA - 15
PREDSTAVLJAMO VAM NAJUSPEŠNEJŠE
Čigav je aeroklub?
Aerokluh ima za Ptuj pomembno vlogo. Od ustanovitve padalske sekcije leta 1954 je letalstvo tista šport-
na dejavnost, ki je ponesla ime Ptuja v republiške in državne športne vrhove, » evropske in svetovne masovne
medije. Prve padalske skoke na letališču » Moškanjcih si je prišlo takrat ogledat več kot 3500 ljudi iz Ptuja in
okoliških vasi; tovrstni množični obiski letalskih mitingov so se ohranili do danes, le število obiskovalcev se je
še povečalo.
V prvih letih po ustanovitvi se je po vseh osnovnih šolah razširilo modelarstvo, tako da je leta 1957 sode-
lovalo na modelarskem zletu kar 400 ptujskih modelarjev. Aeroklub je do danes dal osnovna tehnična znanja
številnim občanom, med katerimi se jih je okoli 500 izšolalo za jadralne in motorne pilote in ti so naleteli sku-
paj okoli 60.000 ur. hi kdo se še ni peljal s športnim letalom nad mestom ali celo svojim domom? Po podatkih
Aerokluba si je samo » zadnjih desetih letih ogledalo Ptuj iz ptičje perspektive okoli 14.000 občanov.
Letos sta najuspešnejša aeroklubska športnika Tomo Verbančič, motorni, in Igor holarič, jadralni pilot.
Oba imata status športnika zveznega razreda in naj bi se udeležila svetovnega prvenstva v svojih disciplinah.
MOGEL
NA SVETOVNO
PRVENSTVO?
Udeležiti se svetovnega prven-
stva pa ni tako enostavno. Če-
prav je imel AK Ptuj praktično v
vseh svojih obdobjih kandidate
za najvišja tekmovanja, so le-ti
imeli z udeležbo vedno težave —
ali ni bilo denarja ali so bile teža-
ve s tehniko ... Še najbolje je bi-
lo za reprezentante poskrbljeno
v 50. letih, ko je bilo letalstvo vo-
deno centralistično in vzdrževa-
no iz državnega denarja. Kasneje
je kljub dobremu delu zvezne
asociacije moral vedno vsak ne-
kaj primaknili tudi klub, skoraj
vedno osnovno sredstvo. Danes
mora praktično za vse poskrbeti
klub.
V AK Ptuj so imeli veliko dr-
žavnih reprezentantov, torej dr-
žavnih prvakov. Svetovnih in ev-
ropskih prvenstev so se udeleže-
vali modelarji Oton Velunšek,
Dušan Peček, Peter Alič in Iztok
Žagar, jadralni piloti Karel Kor-
par, Jože Botolin, Igor Kolarič in
med ženskami Milena Cestnik,
motorni piloti Stanko Verbančič,
Ivan Čuček, Matevž Cestnik,
Krado Krepfl, Danilo Hojnik,
Vinko Pišek in Tomo Verbančič,
mednarodnih tekmovanj pa seje
udeleževala tudi padalska ekipa.
Letos naj bi se svetovnega pr-
venstva v preciznem letenju v Ar-
gentini udeležil Tomo Verbančič.
Udeležbo naj bi financirala
Adria Airways, a ni bilo potreb-
no. Letalske vozovnice za čez lu-
žo je namreč letalska zveza Jugo-
slavije rezervirala tako, da razen
enega nihče od jugoslovanske
ekipe ni imel prostora na letalih
v tistem času.
Naslednje leto naj bi se sveto-
vno prvenstvo v Nevadi v ZDA
kot-prvi med jugoslovanskimi re-
prezentanti udeležil jadralec
Igor Kolarič. AK Ptuj mu je do-
slej vedno zagotovil vsaj jadral-
no letalo. Za prihodnje svetovno
prvenstvo pa, kot kaže, niti tega
ne bo zmogel. Elanov DG-300 je
v svetovnem merilu zastarel, saj
imajo sodobnejša letala boljše
sposobnosti, nakup kakršnega-
koli tujega letala pa presega
klubske zmožnosti.
Ali bo najboljši slovenski in
jugoslovanski jadralni pilot ostal
na tleh?
KAKO POSTATI
VRHUNSKI PILOT
Lepo in kar preenostavno je
slišati, da ima AK Ptuj veliko do-
brih športnikov, tudi reprezen-
tantov. In vendr se za letenjem,
sanjami skoraj vsakega mladost-
nika, skrivajo ure in ure dela in
učenja na tleh, nato pa sto in sto
ur letenja ali skokov. Šele potem,
po kakšnih petih letih treninga,
se lahko pilot aii padalec udeleži
prvega tekmovanja. Le 10, kak-
šno leto celo manj odstotkov ja-
dralnih in motornih pilotov tek-
muje. Praktično pomeni to od
dva do štirje jadralci. Pri padal-
cih je odstotek nekoliko večji.
Ali to pomeni, da so vsi drugi ne-
sposobni, neusposobljeni, po
psihofizičnih lastnostih nepri-
merni?
Nikakor!
V AK Ptuj izšolajo v glavnem
le mlade fante in dekleta, najraje
srednješolce. Mlade zato, ker je
potrebno letalstvu posvetiti
ogromno_časa, svojega življenja,
posebno v prvih letih udejstvova-
nja. Biti morajo dobri učenci, saj
sicer niso sposobni obvladati
vsega teoretičnega znanja, ki je
potrebno pred letenjem ali ska-
kanjem. Prve lete izvedejo učenci
seveda z učiteljem. Vsakdo, ki
mu učitelj dovoli poleteti same-
mu, je zato usposobljen — leti
varno. Od tu do tekmovanja pa
je še neskončno daleč.
Mladi piloti si morajo nabrati
obilo izkušenj, te pa dobijo le s
številnimi poleti (skoki). Osvojiti
morajo športne značke, naleteti
določeno število ur (skokov), iz-
popolnjevati svoje znanje. To
traja nekaj let, v katerih morajo
biti disciplinirani, dokazati, da
jim klub lahko zaupa letalo, da
lahko zaupa v njihove odločitve,
v to, da bodo varno tekmovali.
DOBER PILOT
JE STAR PILOT
Od prvega tekmovanja do res
vrhunskega tekmovalca pa je zo-
pet neskončen niz majhnih stop-
ničk, ki jih le redki premagajo.
Tekmovalec se znova uči — uči
se od sebe, od sotekmovalcev, od
starejših kolegov v klubu, iz lite-
rature. Samo dolgoletno stroko-
vno delo v klubu in zdrav kole-
ktiv lahko prinesejo tekmovalne
uspehe sposobnim posamezni-
kom.
Izrek pionirske dobe letalstva
»Dober pilot je star pilot« je se-
veda skrajno ciničen, saj meri na
letalske katastrofe in pomeni:
»Letalec, ki preživi, je dober le-
talec.« V današnjem času v tem
pomenu ni več aktualen. Gotovo
pa je, da so najboljši izkušeni pi-
loti, kar pomeni, da so tekmoval-
ci na vrhuncu poti od 35. pa vse
do svojega 50. leta.
In še nekaj velja omeniti ob
tem. Letalstvo je šport za vse ži-
vljenje. Mlademu letalcu je do-
brodošel vsak nasvet starejšega.
Zato se letalcev (padalcev, mo-
delarjev) ne pozablja. V AK Ptuj
preživijo marsikatero urico ob
pripovedih starejših, morda niti
ne več aktivnih članov. To daje
upanje in perspektivo tudi naj-
mlajšim.
KDO VZDRŽUJE
AEROKLUB PTUJ
Morda marsikdo ne ve, da ve-
lja za prvega slovenskega brez-
motornega letalca Otmar Kanet
iz Ormoža, ki je z lastnimi kon-
strukcijami vzletal že poleti 1909.
Tako nas ne preseneča dejstvo,
da so dijaki ptujske gimnazije že
pred vojno ustanovili letalsko
skupino, ki je imela 28 članov.
Pričeli so celo graditi jadralno le-
talo.
Prva povojna leta so mladi
večkrat izražali željo, da bi usta-
novili letalsko organizacijo. To
se jim je posrečilo leta 1954. Za-
nimivo je, da so za ustanovni ob-
čni zbor sestavili kandidatno li-
sto za vodstvo Aerokluba, na ka-
teri je bilo predlaganih za vodil-
ne funkcije 29 najbolj vidnih
družbenopolitičnih delavcev s
ptujskega območja. Kar 26 se jih
je povabilu odzvalo.
Nova dejavnost je bila odme-
vna tudi med prebivalci. Več kot
100 mladih fantov in deklet se je
prijavilo tisto leto na padalski te-
čaj, prve skoke pa si je prišlo
ogledat več kot 3500 obiskoval-
cev. Tistega 1954. leta sta bili
ustanovljeni še modelarska in
motorna sekcija, naslednje leto
jadralna. V zgodovini ima AK
vzpone in padce, vendar ni zani-
manje za ta šport na ptujskem
območju nikoli usahnilo. O tem
zgovorno pričajo podatki, ki smo
jih navedli v začetku sestavka.
Z letali in osnovno tehnično
kulturo seje spoznalo v Aeroklu-
bu res veliko število Ptujčanov in
okoličanov. Vsatfdo je prispeval
svoj kamenček k razvoju Aero-
kluba, gradnji letališča in objek-
tov, nakupu letal in opreme. Čla-
ni AK so morali in morajo za le-
tenje, skakanje in modelarjenje
vedno zaslužiti — z delom v
klubski delavnici, na prireditvah,
ki jih organizira klub, vzdržujejo
letališče ... AK ima sedaj zapo-
slenega samo učitelja jadralnega
letenja, ki je tudi mehanik in del-
no opravlja posle upravnika. Vse
drugo strokovno in fizično delo
opravljajo člani povsem entuzija-
stično.
Res pa je, da na ta način AK
ne zbere dovolj sredstev za svoje
delovanje. Tu se delno še vedno
vključuje JLA (ta delež je v skup-
nem proračunu ZLOS-a le 7 od-
stotkov!). AK izvaja tudi poslo-
vne in turistične polete. Res je
tudi, da vodstvo letalske organi-
zacije do sedaj ne v občini ne v
republiki ni zagotovilo sistem-
skega vira financiranja (najbolje
kaže v zadnjem času iz naslova
šolstva), tako da so mnogi aepb-
klubi lahko preživeli le ob pomo-
čP delovnih organizacij. Tudi
ptujski. Zato je odveč spraševati,
čigav je Aeroklub.
MOŽNOSTI
VKLJUČITVE
V GOSPODARSTVO
Dejstvo je, da ptujski letalci
sedaj še oživljajo štajersko nebo,
vprašanje pa je, kako bo v pri-
hodnje ob splošnem pomanjka-
nju denarja. Ali se mestu in regiji
»splača« opustiti vzdrževanje
prestižne dejavnosti, s katero" se
lahko diči doma in v svetu, s ka-
tero si lahko krepi turistični po-
tencial in gospodarske vezi?
Že do sedaj so letala AK Ptuj
prepeljala marsikaterega poslov-
neža v veliko krajšem času kot
katerokoli drugo prevozno sred-
stvo na drugi konec države. Kot
obetajo novi vladni ljudje, bo
poslovnežev, ki jim je čas veliko
vreden, vedno več. Primer: voj-
vodinska ali obmorska letališča
(Kikinda, Subotica, Novi Sad,
Portorož) so dosegljiva v dveh
urah, Nemčija ima kar 600 pri-
mernih (športnih in drugih) leta-
lišč, dosegljivih prav tako v ne-
kaj urah.
AK Ptuj je že do sedaj opra-
vljal turistične polete nad Ptuj in
okolico. Vendar velja pripomni-
ti, da se ni nikoli konkretno
vključil v turistično ponudbo me-
sta. Drugače povedano: turi-
stom, ki so si prišli ogledat Ptuj
prek katere od turističnih agen-
cij, te niso hkrati ponudile tudi
zračnega ogleda našega območ-
ja.
In ko smo že pri turizmu —
ptujsko letališče je idealno za šo-
lanje. Številni tujci se v zadnjih
letih že zanimajo za letenje pri
nas, kar so izkoristili v Portorožu
in na Bledu (Lesce). Da so to pe-
tični gostje, ki si želijo ob poči-
tniškem letenju privoščiti še kaj,
ni potrebno posebej poudarjati.
Govorimo o tako imenovani zao-
kroženi turistični ponudbi mesta.
Bomo Ptujčani končno poka-
zali kaj več živahnosti in podjet-
nosti?
Milena Zupanič
TOMO VERBANČIČ je
bil rojen leta 1961. Osnovno
šolo je obiskoval na Kidriče-
vem. končal ptujsko gimnazijo
in letalski oddelek Fakultete
za strojništvo v Ljubljani. Ko
govorimo o njem, ne moremo
zaobiti družine Verbančič, bra-
tov Stanka in Ota, Tomovega
očeta in strica. Na prehodnem
pokalu najpomembnejšega dr-
žavnega tekmovanja motornih
pilotov — jugoslovanskega ae-
rorelija je namreč vgravirano
ime vseh treh, vsi trije so torej
že zmagovali. Toma je na leta-
lišče v Moškanjcih gotovo pri-
peljala družinska tradicije, iz
jadralnega pilota pa se je raz-
vil v prvovrstnega tekmovalca
tako imenovanega maršrutne-
ga in preciznega letenja z mo-
tornimi letali s svojim trudom
in temeljito letalsko izobrazbo.
Tomo je naletel že 3000 ur, od
tega 2000 kot kopilot DC-9 v
letalski družbi Adria Airways.
V AK Ptuj, kije imel vedno iz-
redno uspešne motorne pilote,
se v zadnjih letih uvršča med
najboljše. Je tudi učitelj motor-
nega letenja. Kot državni re-
prezentant se je lani udeležil
svetovnega prvenstva v preciz-
nem letenju na Danskem, letos
pa naj bi odpotoval na istovr-
stno tekmovanje v Argentino.
Tomo je eden izmed šestih
ptujskih športnikov s statusom
zveznega razrede.
IGOR KOLARIČ - prvi
jadralni pilot Jugoslavije. Se-
veda tudi vodilni jadralec in
učitelj jadralnega letenja v AK
Ptuj. Kapetan boeinga 737 v
J A T. Že leta razpet med letali-
škim travnikom v Moškanjcih
in betonskimi stezami po vsem
svetu. Sicer 36-letni Ptujčan.
V Aeroklub se je vpisal kot
dvanajstletnik in pričel mode-
lariti. Nato se je izšolal za pilo-
ta jadralnega in kasneje mo-
tornega letala, vmes pa tudi
skočil s padalom. Danes seve-
da ne zmore vsega. Služba, to-
rej letenje na orjaškem boein-
gu deset in več kilometrov nad
tlemi zahteva celotnega člove-
ka. In krhko plastično jadral-
no letalo, katerega letenje je
odvisno od razmeroma drob-
nih atmosferskih sprememb,
zahteva prav tako dušo in srce
pilota. Da se poklicna in šport-
na letalska pot tako prepleta-
ta, sicer ni ne v svetu ne pri
nas nobena redkost, le da je
Igor zelo uspešen. Z jadralni-
mi letali je naletel že 1700 ur
in pri tem preletel 50.000 kilo-
metrov. Med vidnejše jugoslo-
vanske pilote ga je uvrstilo dr-
žavno zlato, ki ga je osvojil le-
ta 1981. Bolj ali manj tik pod
vrh se je uvrščal na republiških
in državnih prvenstvih v na-
slednjih letih, kot državnih re-
prezentant pa je osvojil evrop-
ski bron klubskega razreda v
Italiji, se udeležil evropskega
prvenstva v standardnem ra-
zredu na Finskem in svetovne-
ga prvenstva v A vstraliji. Letos
je ponovno priboril za AK zla-
to na državnem prvenstvu, ime
Jugoslavije in Ptuja pa ponesel
v svetovne letalske kroge z os-
vojenim odličnim 6. mestom z
evropskega prvenstva na Polj-
skem. Zveza letalskih organi-
zacij Jugoslavije ga je progla-
sila za najuspešnejšega jadral-
ca za leto 1990 v Jugoslaviji.
OB 20-LETNICI BOKSA NA PTUJU
Podmladka je dovolj
»Boks je privabljal vedno veliko število gledalcev, le v zadnjem času so tek-
movanja tako neredna, da Ptujčani niso več navajeni nanje,« je povedal ustanovi-
telj, prvi in tudi sedanji predsednik Boksarskega kluba Ptuj Stavko Doki. Kot ka-
že, bo /. novim letom sedež Boksarske zveze Slovenije, katere predsednik bo seda-
nji podpredsednik Slavko Doki. na Ptuju, kar bo najbrž dalo ptujskemu boksu nov
zagon.
USPEHI SO BILI ... Leta 1970
so se ptujski občudovalci boksa pri-
ključili TVD Partizan kot boksarska
sekcija. Slavko Doki je bil kot repu-
bliški prvak iz leta 1969 glavni motor
dela sekcije in njen edini trener. Pola-
goma je vzgojil domači kader, dobre
boksarje, to so balkanski prvak No-
vak, državni prvak Mere, pa bratje
Matjašič, bratje Korenjak in vrsta
drugih, ki bi ob boljših razmerah za
trening lahko veliko bolj napredovali,
meni Doki.
Kljub organizira dvakrat letno os-
novno boksarsko šolo, tečaj, na kate-
rega se prijavi vedno okoli 30 udele-
žencev. Slavko Doki, ki ga je dolga le-
ta vodil ob pomoči mariborčana Vla-
da Baumana, kasneje pa Ptujčana
Ivana Pučka, ocenjuje, da se je v 20
letih včlanilo v klub od 2500 do 3000
mladih. Seveda so nekateri takoj, ko
so spoznali težavnost igre in dela, od-
šli, tisti pa, ki so ostali, so aktivni še
danes. Kljub ima vedno 12 do 15 čla-
nov, ki so pripravljeni na tekmovanje.
. . .RAZMERE PA OSTAJAJO
NESPREMENJENE
Ptujski boksarji trenirajo v nepri-
mernih razmerah in so nezadostno
opremljeni. Nujno bi potrebovali na-
menski prostor za borilne športe, me-
ni Slavko Doki, nimajo niti stalno po-
stavljenega ringa, pa še opremo zanj
si morajo sposojati pri drugih klubih.
Ptujski boksarji si morajo sami kupo-
vati rokavice, pa seveda tudi vsa dru-
ga oblačila. Vsak član mora vložiti
poleg prostega časa v boks še marsi-
kaj.
»To je 20 let truda, ne ravno za-
man, a vendar truda, ki ni nikjer ce-
njen,« nekoliko zagrenjeno potoži
Slavko Doki.
McZ
Jože Čič — zmagovalec 11. turnirja
Bolj ko se bližajo hitropotezni turnirji h koncu, večje je
zanimanje med privrženci te zanimive šahovske igre.
Na 10. turnirju pred tremi tedni se jih je zbralo 13, pre-
močno pa je zmagal Janko Bohak z 11 točkami. Izredno
ogorčenje bil bolj za 2. mesto, ki gaje šele v zadnjem ko-
lu dobil Igor lljaž z 9,5 točkami, na naslednja mesta pa so
se uvrstili: 3. do 4. mesto Oliver Težak in Jože Čič, 5. Fjo-
dor Žugaj 8 točk, 6. Alojz Rebrc 7,5, 7. Milan Šeruga 7, 8.
do 9. Konrad Horvat in Branko Lamut 4 točke itd.
Tudi pred štirinajstimi dnevi je bilo na 11, turnirju iz-
redno živahno. Udeležba bi bila še večja, vendar je hkrati
potekalo srečanje mladinskih ekip ŠD Ptuj in ŠK Lenda-
va.
Med 12 udeleženci je zmagal Jože Čič z 8 točkami, ta-
koj za njim se je s 7,5 točkami uvrstil Igor lljaž, 3. do 5.
mesto so si delili Anita Ličjna, Mirko Prelog in Milan Še-
ruga 6,5, 6. je bil Fjodor Žugaj 6, 7. do 9. Bojan Lubej,
Oliver Težak in Boris Žlender 5 točk itd.
Jože Čič je tako v skupnem seštevku že skoraj zagotovo
osvojil naslov hitropoteznega prvaka za leto 1990, saj ima
skupaj 145,5 točk, ni pa še odločen boj za naslednja me-
sta, kjer so trenutno: 2. Igor lljaž 120,5 (Igor je tudi edini
igralec, ki se je udeležil vseh dosedanjih turnirjev in po
propozicijah se mu bosta ob kcncu odšteli dve najslabši
uvrstitvi), 3. Janko Bohak 106,5, 4. Milan Šeruga 94,5, 5.
Boris Žlender 53 itd.
Tako bo še kako zanimiv zadnji turnir v ciklusu turnir-
jev za leto 1990, ki bo pa že v naslednjem letu, in sicer 2.
januarja ob 9. uri. Ljubitelji šaha, vabljeni.
Silva Razlag
16 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
27. december 1990 - TEDNIK
»Naj zmagam, toda če ne morem zmagati,
pustite, da pogumno poskusim k
je ponovilo prisego 2000 ude-
ležencev Evropske Specialne
olimpiade, tretje velike športne
prireditve duševno manj razvitih
otrok, mladostnikov in odraslih
oseb, skupaj z 2000 volonterji in
500 trenerji. Otvoritveni ceremo-
nial je potekal na stadionu Glas-
gow Celticsa, ki lahko sprejme
okoli 50.000 ljudi in noben pro-
stor ni ostal prazen.
Evropske specialne olimpiade
smo se udeležili tudi Slovenci
skupaj z nekaterimi udeleženci
drugih republik v Jugoslaviji. Po-
tekala je od 20. do 27. julija le-
tos. Na tekmovanju na Škotsko
smo odšli tudi štirje iz Ptuja; dva
tekmovalca, volonter in trener.
Veliko priznanje za delo, velika
sreča o športnem srečanju naj-
boljših, kjer so vsi najboljši in
kjer ni odločilnega pomena do-
seženi čas ali najdaljša razdalja,
kjer zmaguje nepramagljivi duh
tekmovalca, njegov pogum in
njegovo prizadevanje.
Vsa tekmovanja so potekala
po strogih športnih pravilih, ven-
dar so bili udeleženci razvrščeni
v posamezne kategorije po spo-
sobnostih. Slovenci smo bili s
svojimi dosežki zadovoljni. Do-
mov smo se vrnili z 1 zlato, 2 sre-
brnima in 2 bronastima medalja-
ma. Zlato medaljo si je »prisko-
čila« Silva Šeruga iz Zavoda dr.
M. Borštnarja Dornava v skoku
v daljavo z mesta.
Od septembra 1989 smo udele-
žence intenzivneje pripravljali na
tekmovanje. Trenirali smo v oko-
lici Dornave in na ptujskem sta-
dionu. Plašna in zadržana sta se
sčasoma prilagodila živžavu v
novem okolju. Udeležili smo se
tudi slovenskih in jugoslovan-
skih olimpijskih iger v Dobrni in
Splitu.
Specialne olimpiade v Glasgo-
wu se je aktivno udeležilo mno-
go znanih osebnoti, kot so princ
Philip, Don Johnson, Eunice
Kennedy, Roxette, Lulu, Liza
Stansfield in tisoče ljudi, ki so
nas prijazno sprejeli in z nasme-
hom pozdravljali in spodbujali
na tekmovalnih terenih in ulicah.
Na Škotsko smo ponesli ime
mesta Ptuja, razne priponke,
prospekte, majice, kurente in jih
izmenjali z udeleženci z različnih
koncev sveta. Za material se za-
hvaljujemo Perutnini Ptuj in Tu-
ristični agenciji Ptuj.
Spomladi 1991 bodo v Ptuju
potekale slovenske specialne re-
publiške igre. Želimo si, da bi jih
pripravili skupaj s svojim me-
stom. Povabili vas bomo, da si
jih ogledate. Pridite in se tudi vi
PRIDRUŽITE SVETU ZMA-
GOVALCEV.
Ida Jurgec
Silva Šeruga in Milan Fašing.
Jugoslovanska ekipa v Glasgovvu
— stadion Celtics.
Razgibajmo življenje z odbojko
Pod tem sloganom sta Športna zveza Ptuj in Odbojkarski klub
Ptuj v soboto organizirala rekreacijski turnir, ki se ga je udeležilo 9 re-
kreacijskih ekip, in sicer Kidričevo, Kungota, Dornava, aktiv športnih
pedagogov SŠC, JLA in dijaške ekipe iz SŠC. Vsaka ekipa je odigrala
štiri tekme. Zmagalo je Kidričevo pred Kungoto in Dornavo. Poseb-
no priznanje je kot najstarejši udeleženec prejel 42-letni Janko Vindiš.
Podoben turnir nameravajo organizirati ponovno v februarju.
Odbojkarice druge v ligi
Ptujske odbojkarice so v postavi Vera Jamšek (trenerka), Marija
Murko, Neda Razboršek, Valerija Golob, Milena Vules, Marjana
Gojkovič, Marta Emeršič in Brigita Godec v nedeljo premagale od-
bojkarice Črne na Koroškem z rezultatom 3:0 (seti 15:10, 15:12, 15:0).
S to tekmo se je končal jesenski del prvenstva, v katerem je OK Ptuj
kljub prvemu nastopu v 2. republiški ligi zasedel odlično 2. mesto.
Spomladanski del prvenstva se prične 10. februarja.
McZ
Ptujski plesalci
na državnem
prvenstvu
Državnega prvenstva v stan-
dardnih plesih, ki je bilo 16. de-
cembra v dvorani Tabor v Mari-
boru, so se udeležili tudi pari
Plesne šole Fredi iz Ptuja. Nasto-
pilo je I 13 parov. Med mlajšimi
pionirji sta Andreja Trop in Go-
razd Turnšek zasedla deveto me-
sto. Odlično sedmo mesto sta si
priplesala Petra Zaranšek in Ni-
ko Aracki v kategoriji mladin-
cev. Med člani pa sta bila Jasmi-
na Veršič in Izidor Gnilšek tri-
najsta.
N.V.
Judo — Drava druga,
Gorišnica četrta
V zadnjem	kolu slovenske judoistične lige je	Drava premagala
judoiste Murske Sobote (12:2) in	mariborski Branik (11:3), Gorišnica
pa izgubila z Impolom II (6:9) in premagala Slovenj Gradec (11:3).
Lestvica:
Olimpija	10	10 0	0	113:33 20
Drava	10	8 0	2	101:39 16
Impol II	10	8 0	2	88:52 16
Gorišnica	10	5 1	4	75:65 II
Branik	10	5 0	5	74:62 10
I. Reya 11	10	5 0	5	75:65 10
M. Sobota	10	5 0	5	71:69 10
Železničar	10	5 0	5	65:75 10
Golovec	10	2 0	8	40:100 4
Koper	10	I 1	8	38:100 3
SI. Gradec	10	0 0	10	31:109 0
Šahisti v Moškanjcih
Svoj delež k prireditvam ob koncu letošnjega le-
ta želijo prispevati tudi šahisti. Tako se bodo po-
merili na odprtem hitropoteznem šahovskem tur-
nirju III. nagradnega prehodnega pokala gostilne
»Firbas« (Ojnik) v soboto, 29. decembra, ob 9. uri
v prostorih organizatorja in sponzorja.
Nastopijo lahko igralci z vključno I. kategorijo,
ki se bodo prijavili pol ure pred pričetkom in vpla-
čali prijavnino (člani 50,00, mladinci 25,00 din).
Na dosedanjih dveh turnirjih je zmagal član ŠD
Ptuj Igor Iljaž, ki ima tako priložnost, da osvoji
pokal v trajno last.
Organizatorje za prve tri pripravil denarne, zra-
ven tega pa še 10 knjižnih nagrad.
Šahisti, vabljeni. S seboj prinesite šahovsko uro
in dobro voljo.	Silva Razlag
Neprijeten poraz Ormožanom
V prvi republiški moški ligi so odigrali predzad-
nje kolo prvega dela prvenstva, zadnje pa bo na
sporedu pred začetkom drugega dela, 16. februar-
ja. Časa za pripravo ekip bo malo, zato ga bo po-
trebno še kako dobro izkoristiti. Od naših ekip to
zlasti velja za Ormožane, ki so po slabem začetku
dobro nadaljevali, v soboto pa si v Veliki Nedelji
privoščili nepotreben poraz s Ferrotehno iz Izole;
bilo je 17:16 (7:9) za goste.
Velika Nedelja presenečenja ni dovolila in je
brez težav premagala zadnjeuvrščeni Dol z 32:27
(20:12). Po visokem vodstvu v prvem delu so si do-
mačini privoščili »počitek« in gostje so razliko
znižali.
Zelo razburljivo pa je bilo na tekmi Drava —
Grosuplje, ki so jo domačini s težavo dobili s
26:25 (15:12). V prvem polčasu so si s spodobno
igro v obrambi priigrali tri zadetke prednosti, a so
jih v drugem delu hitro zapravili in igra je znova
postala popolnoma izenačena, s številnimi napa-
kami igralcev in dobrimi obrambami obeh vratar-
jev, zlasti Koštomaja. Ob koncu so domačini sre-
čno prišli do dveh točk, saj sodnika nista priznala
gostom zadetka za izenačenje, ki je bilo doseženo
tik po znaku sirene za konec tekme.
ORMOŽ: Gaberc, Fridrih, Rajh 1, Šandor 1,
ROKOMET
Sabo 5, Džarmati 1, Polak 2, Sekelj 4, Praprotnik,
Zabavnik 2, Šulek. Valenko.
VELIKA NEDELJA: Zoreč, Zorli 4, Bokša 5,
Gregorič 2, Ivanuša 1, Krabonja 3, Ranfl, Hržič
10, Cvetko 3, I. Bokša, Mesarec 4, Vaupotič.
DRAVA: Koštomaj, Kramberger. Vrtarič 7, Ter-
buc 4, Pučko 3, Šimac 2, Ramšak 3, Kelenc, Saga-
din 2, Hrupič 5.
I.STT	Rudar	12 11 0 1 337:252 22
2.	Inles Riko	12 8 2 2 293:262 18
3.	Pomurka Bakovci	11 8 1 2 304:247 17
4.	Jadran	12 8 0 4 301:274 16
5.	GP Grosuplje	12 6 2 4 268:250 14
6.	Preddvor	12 6 2 4 199:285 14
7.	Drava	12 6 1 5 325:295 13
8.	Šešir	,11 6 1 4 246:224 13
9.	Ferrotehna	12 6 0 6 288:312 12
10. Velika Nedelja 12 5 0 7 251:285 10
II.	Ormož	12 3 0 9 227:250 6
12.	Gobova	11 3 0 8 260:290 6
13.	Krško	1 1 1 1 9 252:289 3
14.	Dol ( — 3)	12 0 0 12 190:310 0_
I. kotar
BRANKU TURKUŠU REPUBLIŠKO PRIZNANJE ZA USPEŠNOST
Svoje delo imam rad
Med vsemi športnimi pedagogi v Sloveniji je Zavod za šolstvo iz-
bral za najuspešnejšega pedagoga leta Branka Turkuša, učitelja telo-
vadbe na Osnovni šoli Toneta Žnidariča. Priznanje je prejel 26. decem-
bra v Ljubljani iz rok republiškega ministra za šolstvo dr. Petra Venclja
za uvrstitve učencev v letu 19S9/90; bili so občinski prvaki v atletiki in
krosu, prvi na regijskem in tretji na republiškem atletskem pokalu. Si-
cer pa Branko Turkuš uči telesno vzgojo že od leta 1952, ko je povsem
po naključju, kot sam pravi, pričel učiti v Majšperku. Kasneje je bil
krajši čas v Gorišnici in na srednji ekonomski šoli, več kot tri desetletje
pa na OŠ Toneta Žnidariča. S svojimi učenci se še danes rad srečuje,
predvsem z dobrimi športniki je srečanje vedno prijetno.
Za prejeto priznanje iskrene čestitke!
Katerim športnim disciplinam
ste se najbolj posvetili?
Turkuš: Atletiki. To je bila
moja osnovna disciplina in po-
vsod, kjer se je le dalo, sem se
zavzemal zanjo. Jasno, tudi re-
zultati niso izostali. Dolga leta je
bila druga panoga v občini in na
šoli rokomet. Tudi vanj sem vlo-
žil veliko energije, in to uspešno.
Zadnja leta se je fantovski roko-
met iz osnovnih šol umaknil, na
njegovo mesto je prišla košarka.
Tako danes vadimo pretežno at-
letiko. košarko in nogomet.
Ali menite, da je atletika naj-
primernejša zvrst za raz\oj učen-
ca?
Turkuš: Zelo je primerna, če
se pravilno vadi. Atletika je lah-
ko zelo suhoparna, lahko pa je
zanimiva. Zanimiva postane ta-
krat, ko učenci že nekaj dosega-
jo, ko mlajši vidijo uspehe starej-
ših. Učenci so nagnjeni k tekmo-
vanju, zato je uspeh zanje velika
motivacija. Seveda pa moraš
vadbo prilagoditi starosti učen-
cev.
Nam lahko zaupate, v čem je
skrivnost uspešnosti vaših učencev
v skoku v višino?
Turkuš: Skok v višino je naša
paradna šolska disciplina. Takoj
ko smo dobili blazine, smo priče-
li vaditi. Blazine so stalno posta-
vljene v mali telovadnici, tako da
lahko učenci vadijo kadarkoli,
tudi izven pouka. Za skok v viši-
no je potrebno zelo veliko delati,
pa tudi zaradi varnosti mora biti
učitelj vedno zraven.
Zakaj je košarka v osnovnih šo-
lah zamenjala rokomet?
Turkuš: Meni je bilo za roko-
metom zelo žal, saj sem ga imel
rad, pa tudi na šoli je bila tradi-
cija, velika tradicija. Naša šola je
imela vedno dobro ekipo in ved-,
no smo dobro sodelovali z roko-
metnim klubom. Tisto leto (ko so
športe razvrstili v prioritetne in
neprioritetne, op. novinarke)
moški rokomet po naključju ni
dosegel takšnih rezultatov, kot
so jih v Ptuju pričakovali. Tudi
politika ZTKO je bila za košar-
ko. Tu je napravilo napako
najbrž Društvo telesnokulturnih
pedagogov, saj je popustilo. Ko
pa se v šolah prične druga pano-
ga. se ji prilagodijo materialna
sredstva in učni načrti. Košarkar-
ski vaditelji so po nekaterih šo-
lah prevzeli vadbo in tako raz-
bremenili učitelje. Tudi to je
vplivalo.
Še vedno pa mislim, da se bo
rokomet vrnil v šolo, kar pa bo
odvisno predvsem od rokomet-
nega kluba. Če bo imel dobre va-
ditelje, ki bodo pripravljeni dela-
ti, jih bodo šole z veseljem spre-
jele. Mi smo letos ponudili telo-
vadnico, žoge, a nismo dobili niti
košarkarskega niti rokometnega
vaditelja.
Katere uspehe v svojem pokli-
cnem delu štejete za največje in
kdaj ste zadovoljni, morda celo
srečni v poklicu?
Turkuš: Zadovoljen sem ta-
krat, ko vidim rezultat. Pri tem
ne mislim le na mesto, ki ga je
dosegel atlet, ampak na njegov
napredek. Za največji uspeh šte-
jem prvo mesto v atletskem po-
kalu Slovenije, ki smo ga doslej
osvojili trikrat. V Sloveniji je at-
letika po osnovnih šolah močno
razvita in med prve je težko priti.
Tudi z rokometom smo prišli ne-
kajkrat v republiški finale, v ko-
šarki pa se ne moremo uveljaviti.
Pač ne vadimo dovolj.
Se vam zdi, da glede na to, da
vse šole v občini gojijo atletiko,
dosega ptujski atletski klub neko-
liko preslabe rezultate, čeprav
ima tudi lepe uspehe?
Turkuš: A K dobro dela, vadi-
telji so pridni in delajo stroko-
vno. Vendar so pionirji, ki pride-
jo iz šol, navajeni na vodenje, ni-
so sposobni trenirati somostoj-
no. AK seveda nima takšnih ka-
drovskih možnosti. Zato veliko
pionirjev prezgodaj odide.
So se v 38 letih, odkar sprem-
ljate učence, ti kaj spremenili?
Turkuš: Nimam občutka, da bi
se spremenili, le nekoliko bolj
krepki, bolj zagnani so najbrž
včasih bili, saj so v slabših raz-
merah dosegali ravno take rezul-
tate kot sedaj.
Kakšen je današnji športni
utrip mesta v primerjavi z utripom
pred skoraj 40 leti?
Turkuš: Pojavilo se je mnogo
novih športnih panog, kar je, po
moje, vzrok za slabšo kakovost.
Nekateri športi dosegajo sedaj
slabše rezultate, na primer nogo-
met, odlične rezultate pa novejši,
predvsem individualni športi. Če
bi imel Ptuj manj športnih pa-
nog, bi lahko vložil vanje več
energije, znanja in denarja. Tek-
movalni in rekreacijski šport bi
se morala res ločiti. Rekreacijski
bi se moral financirati sam.
Vsi vemo, kako koristen je
šport. Pripravljeni smo nekaj da-
ti zanj. Tako uspevata smučanje,
tenis . ..
Pogovor vodila M. Zupartič
Z učenci je prijetno.
TEDNIK ~27■december 1990
GOVORI SE. . . - 17
Klepet na tržnici: »Dober dan soseda, kak9 vam
kaj gre?«
»Ah, še kar, samo da zdržimo do 23.«
Sociološko-kemijska formula leta
000A 0l\ 31' Id NI ar N3N0M OIV 3P miDS1833d Od
V osrednjem slovenskem me-
diju so ptujsko občino razglasili
za najbolj čudno. Res je čudna,
se je pa najbolj približala Evropi
in zahodu najbolj Italiji: po-
gost« menja svojo vlado.
Letošnje leto nas je politika
zaposlila: stabilni dinar in naku-
pi v Avstriji . . . prve demokrati-
čne volitve . . . denacionalizacija
in privatizacija . . . nova usta-
va .. . plebiscit. Saj sploh nismo
uspeli zaznati, da nam gre vedno
slabše.
Politika je spravila s sveta ti-
sočkrat več ljudi kot vse druge
kurbe s svojimi spolnimi bolezni-
mi vred.
(Politika je kurba živel
aids.)
Moja Mona je monist. Zato
sem glasoval za neodvisnost in
samostojnost... hk!
»Kot predsednik se bom zavzemal, da v Halozah ne bo odlagališča SRAO... Jaz pa v gorico
grem...«
delegat
Lujzek
Dober den, zodjič v toten leti, ki se poslovijo od nas, novemi leti dov-
le gas in nam nede več povzročalo sivih las. Sedin za mizo in delan in-
venturo, tuhtan. kak da bi dela ve/ko maturo. Eno leto se nam je več vse-
lo na pleča in zlezlo v dušo, v mošnji in banki man sušo, Mica se dere
vse si zaprava. jaz pa razmišlan, kak bi družinski proračun poprava, da
bi osta v štalinki pujcek, v stali pa krava.
Če poglednem skoz celo leto, vidin, da je blo zlo napeto. Meti smo
prve demokratične volitve, vsepovprek smo se volili, eni so kleli, drugi pa
molili. Bratstvo in enotnost smo pokopali, se skregali vejki in mali. Huj-
dičje biti brati brat, če pa bi nas radi eni slekli do gat. Zato pa smo skle-
nili, da se bomo s plebiscitom osamosvojili. Iz Lublane so nas strašli, da
bodo Haloze radiaktivne, mi pa smo na Ptujski Gori rekli: »Stop za pri-
mitivne!« Niše nam nede radijoaktivnili klopotcev v Haloze sprava, nam
zastrupa vinskih goric in svinjskih prasic. Vinska letina je letos dobra in
bogata bila. zato ga bomo z Mico po kapljicah pila, saj je vinski švic bož-
ji dar. ki ga tudi župnik dene na oltar.
Kaj vam naj rečen na kunci totega pisma ? Bodite zdravi, dobri, ve-
seli. složni pod novoj mareli. Vseeno je, ste tovariš ali gospod, gospa ali
pa tovarišica, vašo vodilo naj bota poštenost in pravica. Združiti bo po-
trebno vse delovne moči, si povsodik nalili čistega vina, pa bo zdrava tudi
naša domovina.
Vse to vam piše in želi vaš Lujzek iz poslanske klopi. Vsokemu se
naj uresničijo tudi osebne želje, tudi tak, da bi bilo v novem leti večkrot
na mizi meso kak pa zelje. Pa poleg še dobra klobosa, puna korpa narod-
nega ponosa, fcoj pa še liter vina za hčer in sina.
Vaš LUJZEK
ZGODILO IN GOVORILO SE JE
Na plebiscit smo se v ptujski občini temeljito pripra-
vljali. V dvorano narodnega doma smo povabili občane,
prišla sta tudi Ivan Oman in Viktor Žakelj. Oba sta začude-
no gledala visoke panoje z napisi v stilu: ZKS — SDP —
Zveza kopačev Slovenije, stranka demokratične prenove
goric. Ali: SKD — stranka Krambergerjevih duš itd. Rekla
nista nič, gotovo pa sta si mislila svoje o zares čudni občini.
Sreča, da je plebiscit uspel, sicer bi bile krive predvolilne
pustne norčije.
»Tale >Hej< Slovani' mi ne zveni preveč dobro!«
»Princip je isti, sve su
ostalo nianse.« (D. Ba-
laševič.)
Delamo
Enkrat
Mesečno
Ostalo
Spimo
Oprostite, pri Titu — ne pri Prešernu
prisegam, da sem tole slišal na ptujski
tržnici.
Vsaka podobnost med direktorjem Lačnom in predsednikom Peterletom
je zgolj slučajna. Razen frizure, brade, obleke in drže rok. (Lačnova očala
so ponaredek uredništva.)
Militantno
pomirjujoča
pravljica
Gotovo poznate pravljico o strašnem biku Fer-
dinandu. Bil je strah in trepet toreadorjev: bil je
namreč pravi silak, divjega videza. Toreadorju,
ki je bil izbran za spopad s Ferdinandom, so se
tresle hlače. Kljub temu je na videz mirno stopil
v areno, za vsak primer potipal nož za pasom in
biku pomahal z rdečo krpo. Ferdinandu pa ni bi-
lo do boja, mirno je legel v travo in vohal rožice.
Pravljica je poučna tudi za današnji čas: Ne
bojmo se, tudi naši vojaki imajo radi rožice (glej
sliko).
Sicer pa: znanost je odkrila, da biki sploh ni-
so napadalni na rdečo barvo. Menda postanejo
ob pogledu na rdečilo krvoločne krave. Znanost
je odgovorila tudi na vprašanje, zakaj nekateri
biki ob mahanju z rdečo zastavo vendarle podiv-
jajo: iz hude jeze, ker so jih zamenjali za krave.
Ps.: Kdo, kdaj in kako reagira na plebiscit, še
znanost ni odkrila. Čaka na rezultate.
Ivan Oman na obisku v naši firmi: »Hospod direktor, mi kmetje
se lahko ubijemo z delom, vi pa boste kar naprej LAČEN.«
V sosednji občini Lenart so že začeli izpolnjevati svoje predvolilne obljube.
Združujejo krajevne urade in pisarne krajevnih skupnosti. In kaj so pridobili
občani? Ko bo na vratih listek »Sem na malici,« ne bo treba čakati na dva, am-
pak samo na enega uslužbenca.
Ptujski mandatar številka dva je v radi jski oddaji v živo jasno in glasno po-
vedal, da na občini odslej kmetov ne bodo učili orati. Ker lahko sejemo samo
na zorana tla, v vlado ni vključil kmetijskega ministra.
Časi se spreminjajo: vse kaže, da na bolje. Vsaj kar se zahtev stavkajočih ti-
če. Primera: 5. april 1990 v zdravstvenem centru Ptuj. Od 9. do 10. ure zaprta
vrata ordinacij in obvestilo pacientom: »Ne delamo, stavkamo.« Vzrok je pre-
malo denarja za zdravstvo. Potem pa 21. december v TGA opozorilna stavka s
parolami: »Hočemo delo, hočemo plače!« Protesta sta si podobna v zahtevi po
plačah. Toda v drugem primeru zahtevajo tudi DELO.
Proti koncu letošnjega leta so se za
štrajk odločili tudi neposredni proizva-
jalci ptujskega osemenjevalnega cen-
tra. Njihove zahteve? Boljši delovni
pogoji. Zahtevajo takole uvoženo
umetno kravo.
»Veš, dekle svoj dolg? Veš za otroške
davčne olajšave, veš za katoliški na-
uk?«
Bil sem lep in lepo sem pel. Zdaj me zapirajo in zahtevajo celo mojo
glavo.
18 - STAREMU LETU V SPOMIN
27. december 1990 — TEDNIK
TEDNIK - 27. december 1990
ZVEZDE SO NAM POVEDALE - 19
20 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
27. december 1990 - TEDNIK
TEDNIK - 27. december 1990
TV SPOREDI - 21
22 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
27. december 1990 - TEDNIK
TEDNIK ""27"december 1990
OGLASI IN OBJAVE - 23
Ol	v v«	g	II X/ ■■
Hkiin<;rina lin nnlnpilri
■
Predsedstvo Skupščine občine Ptuj se je » ponedeljek
sestalo s predstavniki strank » parlamentu (razen Zelenih),
mandatarjem za sestavo t hi de in kandidatom za predsedni-
ka izvršnega sveta Ferdom Veingerlom ter kandidati za
člane: Jankom Bedračem, Evelin Makoter-Jabločnik, Kri-
stino Doki, Slavkom Vambergerjem, Francem Ivanušo in
Metko Slanič.
Zgodilo se je tisto, kar so ljudje že nekaj dni govorili:
da ne bo enotnosti glede nove \lade. Sicer pa je že ob izbiri
možnega kandidata za mandatarja bilo rečeno, da podpora
njemu še ni podpora njegovi vladi.
Ferdo Veingerl je predsta-
vil svoj koncept izvršnega
sveta in sestavo, ki je podre-
jena vsebini: šest članov in
predsednik. Novi izvršni svet
ne upošteva načela dejavno-
sti, temveč bo opravljal osno-
vne funkcije, potrebne za ce-
lovito obravnavo nekega po-
dročja. Prednost ima razvoj
gospodarstva in podjetništva.
To področje naj bi v izvrš-
nem svetu pokrival podpred-
sednik. Drugo področje so fi-
nance in lastninjenje, sledijo
družbene dejavnosti in social-
na vprašanja, infrastruktura
in krajevne skupnosti, varstvo
okolja in urejanje prostora,
državna uprava in proračun.
Novi mandatar je izpolnil
tudi skupščinski sklep in v
ponedeljek predstavil pro-
gramska izhodišča in cilje za
novo petletno obdobje. Pou-
darja tri cilje: razvoj ptujske
občine in njeno napredova-
nje na lestvici razvitosti (vsaj
za eno mesto v vsakem letu),
uresničitev ideje, da Ptuj po-
stane regijsko središče, in ob
zmanjšanju stroškov doseči
kar se da veliko učinkovitost
občinske uprave. Ta se bo re-
organizirala v treh etapah.
Odlok o organizaciji, delov-
nem področju in ustanovitvi
upravnih organov, ki bo zah-
teval zmanjšanje števila
upravnih organov ter njihovo
reorganizacijo na osnovi bo-
doče republiške sheme in
prostega časa občanov, bo
predlagan na januarski skup-
ščini. Nadaljnji korak je pri-
lagajanje občinske organiza-
cije republiški, če pa se bo
Ptuj uveljavil kot regijsko
središče, bo moral imeti tudi
regijske upravne organe.
Janez Žampa iz podružni-
ce Kmečke zveze — ljudske
stranke v Ptuju se je prvi
oglasil k razpravi. Odločno je
zatrdil, da če ne dobijo samo-
stojnega resorja v vladi kot
sedmega po vrsti, ne bodo
glasovali. Drugega ne bodo
rušili Ptujska občina je po
velikosti druga kmetijska ob-
čina, zato mora imeti ta de-
javnost svojega predstavnika
v vladi. Če kot stranka prista-
nejo na drugačno rešitev, po-
meni, da so volilcem lagali.
Branko Resnik, vodja ptuj-
skega Demosa, je govoril v
imenu vseh strank razen Ze-
lenih, s katerimi niso usklaje-
ni. V mandatarjevem progra-
mu ne vidijo kmetijstva, želi-
jo pa se uskladiti, sicer v četr-
tek na skupščini ne bo šlo.
Zato so predlagali konsenz.
Vlado Fridl iz Liberalno-de-
mokratske stranke je pozdra-
vil predviden sestav novega
izvršnega sveta, ker gre za bi-
stveno manjšo vlado od seda-
nje, kar je sprejemljivo tudi
za gospodarstvo. Pri tem je
položil na srce, da bi že mo-
rali spoznati, da si moramo
prizadevati za razvoj Ptuja,
ne pa da se »gremo igric«.
Predlog mandatarja je dober
in na strokovni ravni; gre za
ljudi, ki bodo zagotovili raz-
voj. Vilko Pešec iz SDP je
ugotovil, da je prvi razvojni
cilj zelo ambiciozen. Dosegli
ga bomo, če bodo za njim
stali strokovnjaki. Težko je
tudi trditi, da mandatar ni
upošteval kmetijstva. Iz težav
nas lahko reši le stroka. V pr-
vi etapi bomo največ dosegli,
če bomo ohranili doseženo
raven gospodarskega razvo-
ja. Pri tem bo celovitost po-
krivanja posameznih podro-
čij, kot ga zagotavlja koncept
novega izvršnega sveta, veli-
ka razvojna prednost. Druga-
čne poglede na sestav novega
izvršnega sveta je imel tudi
Ivan Jurkovič iz Krščanskih
demokratov. Predstavnik So-
cialistične stranke Anton Zo-
reč na programska izhodišča
ni imel pripomb, je pa pritr-
dil Janezu Žampi o nujnosti
kmetijskega ministra v novi
vladi.
Ferdo Veingerl je znova
poudaril, da v novem izvrš-
nem svetu ni cele državne
uprave, kot je bilo do sedaj,
ustrezni resor pa je v njej.
Janko Bedrač, kandidat za
podpredsednika izvršnega
sveta, se je trudil, da bi ga
stranke razumele, in še pose-
bej poudaril, da si bo novi iz-
vršni svet prizadeval za tak-
šne razvojne okvire, ki bodo
omogočali, da se bodo ob
čim manjših stroških razvija-
le vse dejavnosti, zato pa ne
potrebujejo človeka v vladi.
Da v predvidenem konceptu
izvršnega sveta ni dejavnosti,
še ne pomeni, da jo odrinja-
jo, kvečjemu gre za dajanje
večje teže vprašanjem, ki za-
devajo posamezno področje,
je v nadaljevanju poudaril
novi mandatar. Vsako vpra-
šanje bo izvršni svet celovito
teamsko obdelal. Pri tem
pa bo potreboval pomoč
strokovnjakov. Člani nove
vlade bodo ministri brez list-
nice, nobeden ne bo vodil
nobenega sekretariata.
NA SKUPŠČINO
Z USKLAJENIMI
PREDLOGI
Predstavniki strank v ptuj-
skem Demosu so po uri in
pol razprave, ki ni vodila v
dogovor, predlagali odmor,
da bi oblikovali stališče. Tudi
po tem se stališče prisotnih
strank Demosa ni spremeni-
lo. V izvršnem svetu zahteva-
jo posebnega človeka za
kmetijstvo, Kristina Šamperl-
Purg, ki je v dosedanji vladi
odgovarjala za vzgojo in izo-
braževanje, kulturo in tele-
sno kulturo, pa naj bi ostala.
Ferdo Veingerl je ponovil, da
ostaja pri svojem predlogu,
in ponovno spomnil na že
znane pogoje ob prevzemu
mandatarstva: da noben član
ne sme biti obremenjen s
tem, kaj bo jutri, nestrankar-
ski sestav vlade in popolno
soglasje na sestavo izvršnega
sveta. Zato bo sedaj odločala
skupščina. Včeraj in danes'so
stranke imele poslanske klu-
be, na katerih so mandatar
oziroma kandidati za novo
vlado predstavljali koncept
in program ter si prizadevali
za uskladitev. Danes se bodo
podobno pogovarjali: naj-
prej na ločenih sejah zborov
ob 12. uri, in če bo treba, na
skupnem zasedanju.
MG
Borbeno ob obletnicah
Z republiškim pionirskim in članskim tekmovanjem v semi kon-
taktu, boksarskimi borbami, prikazom samoobrambe in body buildin-
ga sta Klub borilnih veščin in Boksarski klub Ptuj zaznamovala svojo
15- oziroma 20-letnico. Kvalifikacijske borbe republiškega prvenstva
je 40 pionirjev in 33 članov odigralo v OŠ Olge Meglič, približno 250
gledalcev pa si je ogledalo finale v dvorani Mladika. Od tu je tudi
posnetek borbe najlažje kategorije, v kateri sta se za prvo mesto po-
merila 25-kilogramska izredno borbena Barbara Murat in nekoliko
težji Tonček Topolovec, oba iz Ptuja. Več prihodnjič.
McZ
Božični koncert v
kidričevski cerkvi
Župnija svete družine v Kidričevem bo v nedeljo, 30. decembra,
slavila svoj praznik župnijsko žegnanje. Kot je povedal župnik
Franc Opran, se bo praznovanje pričelo z mašo ob 9.'uri. V slavnost-
nem delu bodo nastopili združeni pevski zbori iz Ruš, ki bodo prepe-
vali že med bogoslužjem, po maši pa bodo peli še narodne in umetne
pesmi. Med drugim bo absolventka glasbene akademije v Gradcu
Alenka Češarek zapela Goundovo Ave Marijo, božični koncert pa bo-
do končali z znanim zborom sužnjev iz Verdijeve opere Nabucco.
Zborovodja je Metka Safranova, nastopil pa bo tudi solist na vibrafo-
nu.	-OM
KS VIDEM
Za samostojno
državo, proti
samoprispevku
Tudi na glasovalnih mestih v KS
Videm je bila v nedeljo neverjetno vi-
soka udeležba krajanov, ki so izražali
svojo voljo o samostojni Sloveniji.
Krajevna skupnost je pristavila piskr-
ček in izvedla še glasovanje o podalj-
šanju krajevnega samoprispevka. Pa
ni šlo. Za nadaljevanje zbiranja de-
narja po sedanjem načinu se je odlo-
čila nekaj manj kot polovica krajanov
ali natančno 49,24 odstotka. Referen-
dum je »pogorel« v vaseh, kjer je bilo
pričakovati: v Pobrežju je bilo ZA sa-
mo 35 odstotkov, v Lancovi vasi pa
44. V teh dveh vaseh živi tudi večina
krajanov te delno ravninske, delno
haloške krajevne skupnosti. Manj ra-
zumljiv je nizek odstotek ZA na Maj-
skem Vrhu (39 odstotkov), saj je to
kraj, ki je v zadnjem času precej dobil
in je precej pričakoval tudi v naprej.
Najbolje so se izkazali na volišču v
Sovičah, kjer je bilo za samoprispe-
vek 64 odstotkov krajanov. Parcela in
prizidek k osnovni šoli, pluženje cest
in modernizacija cest, širitev in izbolj-
šanje elektrifikacije in telefonije,
vzdrževanje vaških domov in skupnih
objektov v središču odslej visi v zra-
ku.
JB
»Če človek ne godrnja,
čeprav ga ljudje ne prizna-
vajo — mar ni to plemeni-
to?« (Iz Konfucijevih misli
(551-479 pr.n. št.). — Pri-
redil dr. A. Ž.)
HUDO POŠKODOVAN
MLADOLETNI KOLESAR
Od Ormoža proti Ljutome-
ru se je po regionalni cesti v
ponedeljek, 17. decembra, ob
16.45 peljala z osebnim avto-
mobilom Jolanda Roškar iz
Hajdoš 43 c, KS Hajdina. V
Pavlovcih pri Ormožu je do-
hitela kolesarja, 15-letnega
D. K., ki je vozil v isti smeri.
Temnilo se je že, kolesar pa
ni imel zadnje luči in ne od-
bojnega stekla, povrh pa je še
vozil bolj proti sredini cesti-
šča. Voznica osebnega avto-
mobila ga je prepozno opazi-
la, kljub zaviranju ga je z le-
vim prednjim delom vozila
zadela. Fanta je vrglo na ve-
trobransko steklo, potem na
cesto in voznica je zapeljala
čezenj. S hudimi telesnimi
poškodbami so ga prepeljali
v ptujsko bolnišnico.
TRČENJE NA POLEDENE-
LEM VOZIŠČU
Po magistralni cesti od
Hajdine proti Mariboru je v
ponedeljek, 17. decembra,
vozil osebni avto Janko Šmid
iz Maribora. Bilo je nekaj po
19. uri, ko je pripeljal na
most čez kanal pri Miklavžu.
Na poledenelem vozišču ga
je začelo zanašati in zapeljal
je na nasprotni vozni pas, po
katerem je tedaj pripeljal z
osebnim avtom Franc Gor-
jup iz Pleterja, KS Lovrenc.
Prišlo je do čelnega trčen ja, v
katerem so bili hudo poško-
dovani: oba voznika, Vr la
ČRNA KRONIKA
Šmid in Rajko Buštela z
Zgornje Hajdi-e 129. Triletni
otrok M. G., sopotnik v Gor-
jupovem avtomobilu, pa je
dobil le nekaj manjših prask.
Poškodovane so prepeljali v
mariborsko bolnišnico.
S POLEDENELE CESTE
NA NJIVO
Po cesti od Podove proti
Šikolam se je v ponedeljek,
17. decembra, ob 18.30 pelja-
la z osebnim avtomobilom
Hedvika Rapoč iz Maribora.
Zunaj naselja Podova jo je
na poledenelem cestišču v
blagem desnem ovinku zače-
lo zanašati. Zapeljala je na
bankino, potem je okoli 25
metrov drsela po nasipu in
avto je obstal na njivi. Vozni-
ca je bila pri tem hudo po-
škodovana in so jo prepeljali
v mariborsko bolnišnico.
KOLESAR PRED AVTO
Po regionalni cesti skozi
Zgornji Duplek je v četrtek,
20. decembra, ob 12.30 vozil
osebni avto Josip Roganov iz
Ptuja. V bližini hiše 23 a je
pred njim zapeljal v levo pro-
ti dovozni poti k hiši kolesar
Peter Žlahtič iz Zgornjega
Dupleka 28, a se ni prepričal,
ali lahko to stori varno. Ro-
ganov avta ni mogel pravoča-
sno ustaviti in je trčil v kole-
sarjevo levo bočno stran. Hu-
do poškodovanega Žlahtiča
so prepeljali v mariborsko
bolnišnico.
NAŠLI MRTVEGA V SNE-
GU
V naselju Donačka Gora
so v četrtek, 20. decembra,
dopoldne našli mrtvega
68-letnega Franca Kitaka iz
Čermožič, KS Žetale. Truplo
je ležalo v snegu pred garaž-
nimi vrati novogradnje sta-
novanjske hiše. Okoliščine so
bile sumljive, zato so krimi-
nalisti uprave za notranje za-
deve v Celju začeli preiska-
vo. Ugotovili so, da je pokoj-
ni Franc Kitak prejšnjega
dne proti večeru prišel k
23-letnemu Š. K. na njegovo
domačijo. Pomagal mu je pri
gradnji prve plošče pri novi
hiši. Potem sta se vrnila na
domačijo in skupaj popila
precej žganja. Začela sta se
baje prepirati; pri tem je Š.
K. Kitaka udaril. Kaže, da
sta se pobotala in spet odšla
do novogradnje. Tam je Ki-
tak omahnil v sneg in zaspal.
Š. K. pa se zanj ni več zme-
nil. Izvedenec je ugotovil, da
je Kitak umrl zaradi podhla-
ditve in zaradi udarcev, zato
so proti Š. K. odredili pripor
in ga predali preiskovalnemu
sodniku.	pp
r
Prihodnja številka Tednika izide v petek, 4. ja-
nuarja. Vesele in prijetne novoletne praznike vam
želimo ter veliko, veliko sreče.	Uredništvo
k	a
Danes modna revija
ptujskih obrtnikov
Tržnica je že nekaj dni go-
stiteljica božično-novoletnih
prodajalcev. Sejemska po-
nudba je skromna, bolje re-
čeno žalostna. Ptujski obrtni-
ki zmorejo veliko več, kot ka-
že sejemska podoba. Na trž-
nici ima stojnice trideset pro-
dajalcev, ki po oceni organi-
zatorjev prodajajo kakovo-
stne izdelke. Na razpis se jih
je prijavilo 70. Štirideset kra-
marjev oziroma katarinarjev
so morali odkloniti. Nekaj
kičarjev pa kljub temu vztra-
ja.
Danes ob 17. uri bo ptujska
tržnica prizorišče kakovostne
modne revije, ki jo pripravlja-
jo ptujski zasebniki. Svoje
modele bodo predstavili: So-
nja, Stik — d.o.o., Torbica,
Dana, Leonardo, Rabuza,
Neno in optikarji Vimo, Pire
in Gornik. Modele za naj-
daljšo noč in druge svečane
priložnosti ter modna oblači-
la bodo nosili člani mane-
kenske skupine pod vod-
stvom Marjana Podlesnika iz
Maribora. Program bo pove-
zoval Marjan Šneberger. V
Sekretariatu za obrt in podje-
tništvo pravi jo, da bodo v bo-
doče modne revije ptujskih
obrtnikov tradicionalne. Res
pa je tudi, da je v začetku sla-
bo kazalo, saj obrtniki niso
bili pretirano navdušeni, da
bi se razdajali na novoletnem
sejmu. Zasluga za današnjo
revijo gre v največji meri ob-
činskemu sekretarju z obrt
Branku Brumnu.	jyjQ
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor O F
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (pomočnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. NASLOV: Radio-
Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 350 dinarjev, za tujino 600
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčenju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.
TEDNIK - 27- december 1990
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA - 25
26 — PRAZNIČNE ČESTITKE
27. december 1990 - TEDNIK
TEDNIK ~~27■december 1990
PRAZNIČNE ČESTITKE - 27
28 - PRAZNIČNE ČESTITKE
27. december 1990 —
TEDNIK