| Edini slovenski dnevnik | /1 I A Ll ^T A M ^ ■ A S The only Slovenian dail? E I «c ▼ Zedinjenih državah.A ■ ■ /1 ^^ /1 ■ ■ ■ ■ /1 £ -: in the United States1 $ VeUa za vse leto... $3.00 f V-^ -M—^ ^ A.AwV/JLr jL A. * Issued every day except % | „1 List slovenskih delavcev v Ameriki, L^^S^S-LI TKLKFOK PIBAJUTE: 4687 CORTLANDT. Entered m Becond-Claia Matter, September Si, 1908, at the Poet Office at Hew York, N. T.( under the Act of Congreae of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4887 COETLAJvDT, NO 49. — ŠTEV. 49. NEW YORK, MONDAY, MARCH 1, 1915. — PONEDELJEK, 1. MARCA, 1915. VOLUME TTTTT ^ LETNIK ^nrm, ZAVEZNIKI BODO Z DVEH STRANI NAVALILI NA CARIGRAD. V DARDANELAH JE ŠTIRIDESET SOVRAŽNIH BOJNIH LADIJ. POROČILA Z VZHODNEGA BOJIŠČA ZELO POMANJKLJIVA. NA RAZVALINAH UTRDB, KA TERE SO RAZSTRELILE ZAVE ZNIŠKE BOJNE LADIJE, VIHRAJO FRANCOSKE IN ANGLEŠKE ZASTAVE. NAMEN ZAVEZNIKOV JE ZAVZETI CARIGRAD IN NAPRAVITI RUSKEMU ČRNOMORSKEMU BRODOVJU PROSTO POT V SREDOZEMSKO MORJE. V GLAVNEM MESTU TURČIJE BO IZ BRUHNILA REVOLUCIJA. POLOŽAJ V KAVKAZU NEIZPRE MENJEN. GENERAL HINDEN BURG ODLIKOVAN. SODBA VOJAŠKIH ATAŠEJEV O EVROPSKEM POLOŽAJU. Položaj na vzhodnem bojišču. | Washington, 1». C.. 2*. febr. — T ii kii jšn j«- avstrijsko |K»lani£tvo je dobilo 7. Dunaja slcdeve porodilo : V Kurpatih smo odbili vse so-vra/niške napade. Ko so naš** Čete zavzele v južnem , da je mesto vsled nepretta-• ne^r« <>J» vzele nekaj avstrijskih postojank. . Avstrijska posadka se je skoraj . brez vsakega odpora umaknila. > Nemška pravljica. , V listu "Maerz" je baje obja-t vil ameriški žurnalist Funcke poročilo, da so francoske armade popolnoma razdejale cvetoče po-- krajine krog Toula, Verduna in Chalonsa ter da so streljale na • svoje lastne ljudi. Funcke je bil • baje gost francoske vlade ter je obiskal bojno fronto zaveznikov. Načrt Anglije o izvršenju blokade. _ i Po mnenju mornariških krogov v Washingtonu je angleški načrt blokade nepostaven. LE NA PAPIRJU. i - i Blokada je le na papirju, dokler nimajo zavezniki desti bojnih ladij na razpolago. Washington, D. C., 28. t'ebr. — Pričakovano izjavo angleške ad-miralitete. da hoče zapleniti vse nevtralne parnike. namenjene v nemška pristanišča, se smatra v mornariških krogih kot istovetno s proglasitvijo blokad^. Taka Mo-kada pa je nepostavna. ker ne odgovarja običajnim formalnostim. Neki visoki uradnik je danes tozadevno izjavil: "Tako ne bo ako Anglija enostavno reče. da bo zaplenila vse nevtralne ladije. ki so namenjene v nemška in avstrijska pristanišča ali ki i prihajajo od tam. Resnična blokada je taka. da je vsako pristanišče resnično in postavno blokirano. Zavezniki morajo torej pred vsakim pristaniščem zbrati zadostno število ladij da ne bo mogla nobena ladija ven. Ako tega ne morejo storiti, ostane blokada le na papirju." Državni tajnik Bryan je izjavil. da se ne more izjaviti glede zadeve, dokler ne dobi oficijelne-ga obvestila o izvedbi blokade. V mednarodnem pravu je najti različne določbe glede vzdržanja blokade. Pariško deklaracijo i/ leta lS5fc>. v kateri se izjavlja, da je blokada za nevtralne obvezna le v slučaju, da je uspešna, so od istega časa sprejeli vsi narodi, llaaška konferenca leta 1907 je dostavila nadaljne določbe in v londonski deklaraciji leta 100!» se je. sprejelo splošne principije glede blokade, Belgijce se svari pred izseljevanjem v Anglijo. Belgijski voditelj socijalistov Destre je izdal manifest ria prebivalstvo dežele, v katerem ga svari, naj se ne izseljuje v Anglijo. Francija potrebuje častnike. Pariški •Temps' poroča, da je francoski vojni minister Mille-rand pozval vse pristojne oblasti, naj mu predlože liste bivših častnikov. Takoj potem se jih bo vpoklicalo v službo pri armadi. Nezgoda narnika "Mongolian". Halifax, X. S., 2S. febr. — Močno poškodovan je dospel danes v tukajšnje pristanišče par-nik "Mongolian" Allan črte. Spremljal ga je ameriški obrežni carinski parnik 'Seneca'. Sprednji del je. bil globoko pod vodo. vendar pa je mogel pluti parnik z lastno paro. "Mongolian" ima na krovu 200 potnikov, povečini iz St. Johns. X. F. ter dragocen tovor. Parnik je odplul dne 29. januarja iz Philadelphije v Glasgow ter se ustavil dne 3. februarja v St. Johns. Prihodnji dan je nadaljeval z vožnjo, a zadel v bližini u-hoda v pristanišče na skalo, vsled česar se je moral vrniti. Po izvršenih popravah je dne 17. febr. zopet odplul. a kakih 1000 milj od obrežja je zopet pričel zajemati vodo. Njegove signale na pomoč je čul parnik "Seneca", ki se je nahajal na patrulni vožnji. Prišel mu je na pomoč ter ga pospremil v tukajšnje pristanišče. Odpoklicanje japonskih dijakov. Berlin, Nemčija, 28. februarja. Iz Ženeve prihaja poročilo, da so dobili japonski dijaki v Zurihu brzojavni poziv, naj se nemudoma vrnejo domov. KNJIGA "DOLI Z OROŽJEM!" je gotova in stane s poštnino vred 50 centov. Naročajte jo od Slove-nic Publishing Co., 82 Oortlandt St., New York Oily. I Ameriška legija. Kapitan Gordon Johnston namerava ustanoviti rezervno armado ''50,000 do 800,000 mož. -O ' angleška vlada razveljavila svoj tozadevni ukrep. Pariz, Francija. "JS. februarja. — "Teinps" poroča. «la je angleška vlada odklonila predlog skandinavskih držav, glasom katerega naj hi angleške bojne ladije spremljale nevtralne parnik«* v augleška pristanišča. -O- Mrtva v rešilnem čolnu. Pariz, Francija. februarja. — V poročilu, ki je došlo iz M orla is. ročalo. tla je o«|-plul iz Južne Afrike. Ostali trije par-niki tega imetm so majhni. Zadnji dnevi kongresa. Washington, I). C„ US. februarja. — Obe hiši kongresa se l»osta jutri pečali s konferenčnimi i>oročili glede velikih proračunskih predlog, v katerih se zahteva več kot $1.000,000.000. Senat mora še rešiti predlogo gh*de Indijancev v višini $11.000.000 ter pristaniško in rečno predlogo v znesku $38,000.000. V poslanski zbornici se bo jutri obnovilo boj glede predloge za nakup parnikov. Predsednik Se ni izgubil lipanja, da eventuelno prrxlre s svojo predlogo. Darila za Belgijce iz južnih držav. Charleston, S. C„ 28. februarja. — Parnik "St. Helena" je odplul danes od tukaj v Rotterdam. Na krovu ima 8000 ton tovora, obstoječega iz živil in obleke za Eelgijce. Nabiralo se je v južni in severni Oarolini ter o predsednik vetiral predlogo, ker bi uveljavljena nasprotovala pogodbam, katere so sklenile Združene države z drugimi državami. Zborovanje Slovenske lige. IZ CHICAGA SE NAM JE P.KZO-JAYNO SPOROČILO, DA SE JE RE-SERVIRALO ZA ZBOROVANJE SLOVENSKE LIGE DVORANO "LITTLE BOHEMI A" NA ŠT. 1722 LOOM IS ST. VOGAL 18. CESTE IN BLUE ISLAM! AVE. ZBOROVANJE SE PRIČNE DNE 9. MARCA. PODRUŽNICE SLOVENSKE LIGE POŽIVLJAMO STEM, NAJ ODPOŠLJEJO SVOJE DELEGATE NA TO VELEVAŽNO ZBOROVANJE, NA KATEREM SE BO USTANOVILO GLAVNI ODBOR SLOVENSKE LIGE. NAPREJ ZA NAROD! | Iz Mehike. __ i Neki Amerikanec je bil ubit v So-nori ter so izvršili umor Yaqui-Indijanci. Na krovu križarke 'San Dle-gro*\ San Diegro, Cal., 28. febr. — S kanonske«^ čolna 'Ami;ij>o!is\ ki sc nahaja sedaj pri ila dva Amerikanca umorjena v bližini kraja, kjer je bil ubit < 'ar::.m-...i. Glasom poročil ki so d<>- danes admiralu Ilowardn. > ;,> <• ropalo v provinci Coliiua i;;riii«» nekega Amerikanca. Vojaške oblasti v Mai/.inallo, Mehika, so baje jamčile varnost španskih podanikov, kater«* v,, j,-pred kratkim odvedlo i/. Aeji-puleo. Poroča se nadalje, da sc je zopet završil pri Rosario. Sinaloa, spopad med Carranzisti in e ta-mi generala Vili«*. Washington, D. ('.. 28. f. !>. Duval West, osebni zastopnik predsednika Wilsona. j.* imel v Monterey daljše posvetovanje / generalom Felipe Angeles, pristašem Vilic. Pozneje sc je podal Duval West v spremstvu George < a-rothers-a v Aguas Calient.s. V okolici Monterey ho kmalu prišlo do odločilne bitke med Carranzisti in pristaši Vilic. Nižje cene za denarje v staro domovino. Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Koroško, Tirolsko, Češko, Ilrvatsko in O-grsko tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh mesecev smo se da dobrega prepričali,. da pride denar tudi sedaj sigurno v roke naslovnikov. Vojakom se ne more sedaj denar pošiljati, ker se nikdar za gotovo ne ve kje se nahajajo, iu nam skoraj vsako pošiljatev za vojake c. kr. poštni urad vrne. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov, in one osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K $ K s 5.... .95 110.... 19,80 10.... 1.85 120.... 21.60 15.... 2 75 330.... 2D. »O 20.... 3 65 140____ 25 20 25____ 4 55 150____ 27.00 30.... 5 45 160*____ 2S HO 35.... r. 35 170____ 30 M) 40.... 7 25 ISO.... 3*2 40 8 15 2O0.... 36 »-0 50.... 9 00 ii50.„. 4f> ««» 55.... y.90 300____ 54.no 60.... 10.80 350.... 6:1 0O 11.70 4'*).... 7 2 00 70____ 12.60 450.... M.i*) 75.... 13.50 500 ... 60.... 14.40 600 ... 85.... 15 30 700.... 123.20 90 ... 16.20 800. HO. KO 95.... 17 JO 9oo!!!! 158.40 109.».. 18 00 1000____ 174.00 Ker se cene sedaj jako spreminjajo naj rojaki vedno gledajo na naš oglas. TVRDKA FRANK SAKSER, 83 Cortlandt 8t„ New York, N, Y, GLAS NARODA. 1. MARCA, 1915. -'GLAS NARODA" Slovenic Daily.) i > vTit-d and published by the C, . venic Publishing Co, (a corporation.) J SAK3ER, President. I.ul'IS BEXEDIK, Treasurer, & • >f Business of the corporation and t''iressca of above officers : * • r' andt Street, Borough of Man- fr tt'cji. Now York City, N. Y. 'iM 'o 1< to Tel j a list za Ameriko in C .""!■■ 'i j.......................$3.00 - r .ileta ...................... 1.50 * k it* mesto New York........4.00 l' ■' it-ta 2a m*>sto New York ... 2.00 ** Evr.»r>.-i za vse ieto...........4.50 * " pol leta.............2.55 " " *' četrt leta............ I-?0 i-A S NARODA" izhaja vsak dan itv?rm3i nedelj in praznikov. GLAS NARODA** . Voice of the People") rti t i every day except Sundays and Holidays, .ascription yearly $3.00. AdvertUement on acre«maiL D - i.podpisa in osobnosti se ne priobčujejo. ... t- blagovoli poSiljati po — Money Order. !»r uprwv mi • kraja naročnikov pro-4 . . .. ru nam tudi prejšnje tališče naznani, da hitreje najJemo naslovnika. • 'm in pošiljat vam naredite ta naslov: uLAS NARODA** «2 • r ti an d t St., New York City. • 4 'efon 4687 Cortlandt. i^lfBS Ustanovitev Slovenske III Lige. —o— 1): 0. :ii;tre a t. 1. se prične v ( zborovanje delegatov že i ■,,:i . ■ i podružnic .Slovenske: Lige. Namen tega zborovanja jej .v osrednjega odbora Slcvcnske Lige, določitev pravil, in delokroga foudoee velike poli-j i " organizacije ameriških Slo- » » II« C » . Ko s j-- sprožilo misel o usta-t vi Slovenske Lige, se ni ime-],» v , ! ' le trenutne akcije, po-t h katere bi se posredovalo Vi j»r I - i si »venskega naroda v Evropi, ki je prišel v sled vojne v ob-ž;i j. Ustanovitev Slove ..e Lige je pričetek politične c* ni_..cije ameriških Slovencev m prva akcija te cživotvorjene ]: i1 itne organizacije bo omenjeno p; redevanje v prid sloven skega r.aroda. S le \ matcrijalnem smislu, jiaj !».. Slovenska Liga v politična je političua organizacija kot taka za ameriške Slovence nekaj j.: iotf.-Imega, je več kot gotova M v;!?*. Ne v smislu kot obstajajo /;j j \ starem kraju, teuiveč kot vej.-./,t ntativa tu bivajočega slo-v- -k. *a naroda, kot eksekutiva > v- m zadevah, tikajočih se celo-k i| i.-ga naroda. h v,. je vedelo, da bo prišlo ■ , •>.• i«- dvignilo v gotovih slo-■ ameriških listili velikanski . K« .! ► s.- je, da se bomo Slo-\' >is tako politično organiza-«• -: li, da ne bomo mogli Ji )■ e od gotove straiti stavi v i-do vrsto s Hotentoti. Da pa je mogoča organizaeija v po1 it i-nem smislu, je treba ljudi, ki so organizirani, ki so člani te politične organizacije. V ta namen se je pričelo ustali n\ljai i podružnice Slov. Lige in vse te podružnice z glavnim od-b..r.. it vred bodo tvorile to, kar imenujemo Slovensko Ligo. Na glavnem, ustanovnem zborovanju, ki se bo vršilo od dne 9. marca naprej v Chicagu, se bo sklepalo o konečnem programu Slovenske Lige, se bo nadalje izvalilo glavni odbor ter zarisalo d> lovanje nove organizacije. Po-dru/. :;-' naj skrbe, da pridejo njih delegati ob pravem času in| san ljivo na zborovanje ter pri-! nesejo s seboj pooblastila podružnic. Rojake v naselbinah, kjer še ni podružnic Slovenske Lige, poživljamo, naj jiii čimpreje ustanovijo ter obenem izberejo delegata, ki bo zastopal podružnico na gl. zborovanju. Naprej, na delo za Slovensko Ligo! Dopisi. Little Falls, N. Y. — Delavske razmere so tudi pri nas skoro /. vsakim dnevom slabše. — V poslednji številki Am. Slov. se .i«-^-i rojak T. Dobnik na mene, pa se ni treba, ker sem povedal Je čisto resnico v dopisu, priobčenem v (i. N. Ako bi bilo v nemškutarski Avstriji boljše, bi sem ne pr išli. Ne zahtevamo pa nič drugega s Slovensko Ligo, kakor popolno narodno svobodo, plačujemo davke kakor Nemci in Madjari, zakaj bi nam m* dali istih pravic kot njim! Ali se še spominjaš, ko si prišel v Ameriko pred par leti in si se večkrat izrazil, da si se bal vojne s Srbi in da nisi maral nest i kože na prodaj za Avstrijo? Ce si se tedaj bal, zakaj se danes tako navdušuješ zanjo? Ker čutiš v sebi tako navdušenost za mačeho Avstrijo, zakaj nisi tam ostal, da bi prelil kri zanjo? Sicer pa poznamo ptiče po perju. Ce bi Avstrija ne bila tako ponemčur-jena, bi se tudi ti ne potegoval toliko zanjo. Zapomni si: smo v deželi svobode, kjer se prosto gibljemo in mislimo, kar hočemo. Nemška nasilnost in njega apostolsko veličanstvo pa tu nič ne velja, tem manj pa še nekateri nemčurji. Toliko ti v pojasnilo, več ti ne bom odgovarjal. Živeli slovenski rodoljubi, kateri ste za Slovensko Ligo, sirom Združenih j držav! — Prejšnji. Parscns, Pa. — Kakor povsod drugod, tako tudi iz te naše naselbine ne morem poročati o do-j brih delavskih razmerah. Dosedaj nekateri premogorovi obrato-I vali s polno paro, a sedaj so začeli le po tri in štiri dni na teden. — i Naš dolgčas si pa preganjamo s (čitanjem vrlega lista Glas Naro-ida. ki nam prinaša mnogo zanimi-jvih novic o sedanjih razmerah. .Torej, rojaki in rojakinje, pridružimo se tudi mi Slovenski Ligi in pokažimo drugim rojakom, da smo tudi mi naprednega mišljenja in voljni, da pomagamo izboljšati slabe razmere naših ubo-I arih rojakov v stari domovini. — 'Drugih posebnosti skoro nimam pisati, kakor da se je ta predpust poročil v bližnji naselbini Luzerne rojak John Slapar z vrlo gospodično Lino Vozel j. Želim jima obilo sreče v zakonskem sta-.nu. — Iiudolf Mihelič. 1 S. Chicago, HI. - Ker me j a ko zanima stališče lista G. N., bi Vas prosil, da bi tudi te moje vrstice natisnili v Vašem listu, liral sem nebroj člankov zavednih Slovencev, ki se zanimajo za narod slovenski. in bral sem tudi v listu A. S. št. 23 iz South Chicage dopis, ki ga je pisal Franc Jožefov Slovenec. Dragi rojaki, kaj misliee? Skorajgotovo je moral biti ta človek kak frajtar ali še kaj več, ker se čuti tako domačega pri samem 'cesarju po milosti božji. Dragi rojak, Franc Jožefov Slovenec, veš kaj, jako je škoda, da ne moreš ravno sedaj tja, bi dobil mogoče še bakreno svetinco. To bi se postavil! In za list G. N. se jako bojiš, da bo izgubil naročnike, ker pove narodu resnico. Jaz imam upanje, da tebe ne bo izgubil, ker skoro gotovo nimaš tega lista, ker Franc Jožefovi Slovenci ne smejo G. N. brati, ker veliko piše, kar bi bilo dobro za slovanski narod, ako bi se vse to uresničilo. Ne bom razpravljal o tem j in onem, ker so že dopisniki Glas Naroda stvar dobro pojasnili. Res je lepo, če so podložniki pokorni svojemu vladarju. Toda, ako ti tvoj vladar ukaže: idi in ubij svo-' j'lga brata, on je tat, ubijalec itd. in bi ti to storil, bi ti bilo gotovo i žal iz dna srca celo svoje življenje, ako bi se ti prepričal, kako grdo je bil tvoj brat obdolžen in da si ga še ravno ti ubil ali vsaj pomagal ga ubiti, cesar bi ne smel storiti, če bi imel le še količkaj | vere in pameti. Naši bratje v sta-I rem kraju so primorani, pa jim ne pomaga najbolj živa vera, ker je tako ukazano od cesarja, da morajo moriti nedolžne ljudi. 1 Kristus je učil: ljubi svojega bliž-! njega kakor samega sebe. In ko ga je nato nekdo vprašal, kdo da je njegov bližnji, mu je povedal Jezus priliko o usmiljenem Sama-ritanu. Saj pozna vsak to zgodbo. Dragi rojaki, ne moremo si misliti lepše prilike našemu slovenskemu narodu, kakor je ravno ta. Da je naš narod oropan vseli pravic, to so že gg. dopisniki dovolj jasno opisali in vsak, ki se še količkaj domisli, kako mu je šlo v stari domovini, lahko sam izpre-vidi. Zato se jaz z dokazi ne bom ukvarjal, ampak polagal bi vsem Slovencem na sree, tu v South Chicago in širom Amerike, da vsi skupaj posnemamo usmiljenega Samaritana, ne pa judovskih duhovnov in levitov ali Frane Jože-fovih Slovencev, ali pa takih listov, ki nosijo katoliško ime. pa tudi res včasih tako nekatoliško pišejo, tla je kar neumno za brat. Rojaki, požurimo se ter ustanovimo tudi v South Chicago podružnico Slovenske Lige in se tako pridružimo onim usmiljenim sa-maritanom, ki imajo v resnici željo, obvezati rane našega slovenskega naroda, iz katerih krvavi že stoletja mučeniška kri in to vse v korist drugih pritepencev na naši rodni zemlji. Ko sem bil še majhen deček in sem v šoli bral zgodovino slovanskega naroda, mi je že takrat postalo milo pri srcu, ko sem bral. da so bili naši pradedi, stari Slovani, pridni in pohlevni, pošteni in delavni ljudje. Tista sto- in stokrat slavljenji nemška kultura, v katero eni toliko verujejo, je za Slovence goljufiva. Eden ti bo rekel: ti si pa vendar prisegel, da boš pokoren svojemu vladarju, ali boš sedaj prisego prelomil' Dragi, povej mi. kako bi se ti temu ubranil? Saj so te precej, ko si bil odbran za vojaka, prisilili, da si moral priseči. Ali ni tudi vladar pri njegovem ustoličen ju prisegel, da bodo vsi narodi v državi enakopravni?! Nihče naj si ic* misli, da bomo potem kar brez glavarja; pa se bomo bojevali in trudili za svoje lastne koristi, ne za koristi drugih. Sedaj je nastopil tisti čas, da smo se Slovani začeli vzdi-govati iz spanja, želeti bi bilo, da bi se tudi zares vsi vzdignili kakor en mož za našo rodno grudo, da bi postala svobodna, ker naša dežela Slovenija je zares lepa. Da j" naš rojstni, kraj tudi dobra dežela, nam poje Val. Vodnik : Sloven "e, tvoja zemlja je zdrava, Za pridne nje lega najprava; Polje, vinograd, gora, morje, Ruda, kupčija tebe rede. Zjt, uk si prebrisane glave, Si čedne in trdne postave; Išče te sreča, um ti je dan, Našel jo boš. če nisi zaspan. K sklepu pozdravljam vse narodno misleče Slovenec v South Chit-ago in širom Amerike ter želim, da bi se vsi Slovenci zbudili ter vstali iz teme. — Naročnik. Mellen, Wis. — Tu nas je kakih šest Slovencev, pa vsi smo samci. Večina prebivalcev je druge narodnosti. Hrvatov je precej, ože-njenih in samcev. Tudi Rusinov, Italijanov in Poljakov se dobi precej. Zimo imamo slabo, mrzel sever brije in nosi sneg semter-tja, tako da ga je po enih mestih dosti čez koleno. Mi sedimo največ okoli peči in se zabavamo s časopisi. Prav pridno prebiramo Clas Naroda, ker najdemo v njem mnogo novic vsake vrste. Posebno zanimive so iz starega kraja, ker razvidimo, koliko jih je že ranjenih, mrtvih in vjetih. llog daj, da bi bila že enkrat vojna končana. ker ona je storila veliko siromaštva. liog se usmili vsega tega. Delavske razmere so tu prav slabe in se dela prav počasi, kakor povsod drugod. Dela se tri do šti-di dni v tednu in takrat samo po osem ur na dan. Plača je pa tudi jitko nizka. Zji delom za zdaj še ni treba sem hoditi, ker se ga ne dobi. Itak jih je tu polovica brezposelnih. Ce se pa razmere kaj zboljšajo, bom že sporočil kasne-' je. Predpust ni čas je minul, pa ni i bilo ni jedne poroke, ker ni de-j klet tukaj. Fantov se še dobi za silo, deklet je pa malo. Pozdrav! Naročnik. Central City, S. Dak. — Dan za dnem berem dopise iz raznih kra-j jev, pa od povsod se čuje le o slabih delavskih razmerah. Tu pa je I ravno nasprotno, ker se dela s polno paro podnevi in ponoči. ; Sem pa ne svetujem hoditi, ker j jih je tu na stotine, ki na delo čakajo in hodijo v office kakor romarji na Žalostno goro, odpustkov pa ni nič. posebno še ne v tem zimskem času. Tukaj smo samo trije slovenski pečlarji. Imamo enega mačka pa enega psa. Zve- čer. ko pridemo z dela, pa pred l vrat mi sedita in premišljujeta, če i ,bo kaj kmalu golaš skuhan. O ev- i ropski vojni pa ne bom mnogo pi- \ sal. Nisem sovražnik ne Avstrije \ hi ne Srbije. Vsi radi živimo, sa-mo raje bi slišal, da bi bil mir j sklenjen, ki ga že res vsi potre- i bujemo. Zatorej, kar nas je pra- j vili Slovencev, bodimo složni, pa c nam bo boljše šlo. Dvanajst let je j tega, kar sem dobro poznal Slo- i .venca v Reading, Pa. Nekoliko je t znal nemški, pa se je dušjil kakor ; Peter na Oljski gori. da je Nemec ] in pri Nemcu je bil tudi na hrani. 1 Ce si ga slovensko vprašal, ti je pa po nemški ali pa angleški od- ■ govoril. Na smrtni postelji smo I bili pa mi Slovenci najboljši. I'o- ; znam jih dobro. Z;ito pa živeli • Slovenci in Slovenska Liga ! Kdo da je tega evropskega klanja kriv, pa vemo vsi dobro, zato naj bo vrag ž njim. Amen. — Naročnik izpod skale. Reck Springs, Wyo. — Dovolite, da tudi jaz nekoliko omenim stvar, ki se o njej piše. Da je slovensko ljudstvo še tiiko hladno za Slovensko Ligo. je povsem kriva njih nezavednost in pa ona malo-dušnost za napredek. Njegova vzgoja je temu največ kriva. V ljudski soli so mu zabijali Boga in cesarja v glavo, istotako v cerkvi.. Kar so se nekateri več naučili, so tekom lastnih izkušenj po svetu več znanja zajeli, a prav tnalo oni, ki so bili doma veti no pod nadzorstvom gospodov, ki pa niso svojega ljudstva nikoli drugače učili kakor pohlevnosti in vdanosti do cesarja in duhovnikov. Kot tak pride v Ameriko — seveda ne v šolo. jimpak v fabriko ali "majno", tako da še ono malo veselja i/gubi do učenja, kar ga je imel v starem kraju. Glavni smoter mu je, da tlela, za drugo mu ni mar, pa ti pride zdaj eden ;m mu ponuja cajtetige?' in "JJ- tro" ! Kaj on revež razume - nekje je slišal, da držimo z Rusijo in če že ne moremo postati Rusi. pa bomo s Srbi stopili v zvezo, ali enostavno: Srbe hočejo i/, nas napraviti! Slišite, g. urednik, ali je čudno potem, da so tako hladni za našo :ili za vseobčo lepo idejo — Slovensko združenje jdi Ligo. Saj se ni čuditi; kakor je vzgojen, tak pa je! Taki mislijo, tla bomo morali potem postati Rusi ali pa Srbi! Kajti časnikov ne čitajo. Slišal sem nekoč g. saloonerja, ki je dejal: Za Srbe pač nič ne dam. Torej kaj se hoče; ako že g. sa-looncr tako reče, ki se šteje, da je naobražen, kako naj se od navadnega delavca kaj več zahteva, ki mu je lažji pik in lopata, kakor pa pero, da bi se oglasil zji Ligo, akoravno mu je pri srcu otresti se nemškega gospodstva. Jaz bi predlagal, da naj bi se raznim možem odposlale v to s vrh o kake pole, ki bi šel z njimi dotieni mož po hišah, kjer ve, da so Slovenci in Hrvati, nabirat podpise in seveda tudi kake darove. Vzel naj bi se najmanjši dar, recimo od 10 centov naprej, veliko se itak ne more zahtevat, glavno je, da se dobi veliko podpisov. Časi so zelo slabi za denar in več jih je, ki so zadolženi, kakor da bi imeli prihrankov, zato naj se sprejme vsak mali dar, in ko se bo s takimi polarni nabiralo, bo marsikateri dal in se podpisal, ki bi se sam drugače nikoli ne oglasil za Slovensko Ligo. Na ta način se pa sme upati na velik uspeli za veliko stvar. — Dela se slabo, akoravno imamo "union shop"; zdi se pa, kakor bi ga ne bilo. Samo takrat vemo, kadar nam pri plači odtegnejo zanj. — Dne 19. februarja, ko smo se vrnili iz premogovnika št. 7 domov, so kare, na katerih smo se peljali, štirikrat skočile s< tračnic. Kaj takega še v nobeni jami nisem videl, kar moram tukaj v unijski. Taka brezbrižnost! Ali je potem čudno, da kare tako malo tehtajo, če še tako veliko naložiš! Naravno je, da takrat tudi skočijo s tira, ko se premog ven vozi, in ni čuda, ako pride I pol kare ven. Ne vem, zakaj se oni poklicani faktorji tako malo brigajo, pa tudi koinpanijski. Mislim, da je to tudi kompaniji v škodo, če se premog raztresa po potih, saj vendar zato pošlje ljudi notri, da premog ven spravijo, ne pa, da bi ga pol raztrosili po po-jtih, predno ven pride. Unijskim predpostavljenim bi bilo priporočati, da se malo bolj pobrigajo za delavce, od katerih so izvoljeni. Po vseh jamah, kjer sem prej delal, iinajo "washing-room" za u-mivanje, a tukaj nič; tudi, ako te pobi je ali potolče v jami, ne dobiš več kakor en dolar, pa tiho bodi. V jamo in iz jame se vozi- J Ino v takih karah, ki so za premog. česar v drugih jamah nisem videl. Pripomniti moram, da sem bil prej v rudnikih, ne v premogovnikih, ali vendar sem se nadejal one komoditete, ki sem jo tam imel, kjer ni bilo unije. Notri v jami je pa še slabše. Kdor zasluži dva dolarja dnevno na kontrakt, je že gospod. Če imaš dovolj premoga, ga moraš velikokrat po dvakrat premetat, ali pa ne dobiš zadosti kar; no, p;i še one se ti pol raztresejo po rovu, predno ven pridejo. Kdor dobi na 14 dni 10 dolarjev čiste plače več, je gospod, board je pa po 24 do ^50 dolarjev mesečno, potem pa umetnosti delaj, če hočeš živeti kakor se spodobi človeku. Pozdrav! — Naročnik. Raznoterosti. Skrb za invalide v Nemčiji. Pred desetimi leti je uredila Nemčija s posebnim zakonom preskrbo v vojni pohabljenih vojakov. Po odpustu iz vojaške službe imajo prostaki in počastniki, v kolikor je trpela njihova pridobitna zmožnost vsled poškodb, ki so jih dobili v izvrševanju svoje službe, posebno '"vojaško rento". Ako so pohabljeni vojaki za pridobivanje popolnoma nezmožni, jim pristoja cela renta, sieer pa procentualen del, ki ga določijo, vojaške oblasti. Cela renta znaša za prostake 540 mark, za podoli-cirje G00 do 720 mark, za narednike !>00 mark. Poleg rente se izplačujejo št* posebne '"doklade za pohabljeost". lvdor je izgubil roko ali nogo, govor ali sluh na o-beli ušesih, dobiva 27 M mesečno doklade, kdor je oslepel na obe oči, dobiva 54 M. Doklade se izplačujejo tudi tedaj, če so posamezni udi tako nerabni, kakor da bi bili izgubljeni. Doklade se tudi adirajo. Za izgubljeno roko ali nogo n. pr. dobiva pohabljence 27 -f 27 .M = 54 M. Poleg rente pa imajo v vojni poškodovani vojaki tudi še pravico do posebne "vojne doklade", ki znaša 15 na mesec. Invalidi, ki dosežejo 55. leto, ne da bi renta in vojna do-klada znašali G00 M, dobe še kot "starotno doklado" diferenco med odmerjeno preskrbovalnino in G00 M minimom. Vojaška uprava je končno dolžna dati pohabljencem vse potrebne kirurgične aparate in pripomočke, n. pr. timet ne noge, zobovje, očesa, celo perike. Nemški vojak, ki je bil v vojni ranjen in je ostal invalid, dobi torej v (materijalno) najboljšem slučaju: celo rento 540 mark, dvojno doklado za pohabljence po 54 mark = G4S mark, vojno doklado po 15 mark = 180 mark, torej skupaj 1368 mark letne preskrbovalnine. Podčastnik dobi v enakem slučaju 1408 M do 1528 M, narednik 1708 M. Poleg tega pa mu pristojajo še eventu-elni zahtevki do civilne soeijalne zavarovalnine, oziroma invalidne rente. — Priznati se mora, da je v Nemčiji res preskrbljeno, da "nobeden iznted junakov velike vojne ne bo beračil". Vojna literatura v Nemčiji se množi vsak dan. Kakor se razvidi iz lipskega književnega izkaza, je izšlo dosedaj že 1400 vojnih publikacij, med temi 227 map ter pesmi in zabavnih spisov 275. O vojnih dogodkih in militarizmu j«* izšlo 251 spisov, o pomenu vojne s političnega in gospodarskega stališča 214, o vojnem pravu in pravnih razmerah U7, cerkvenih spisov, pridig in cerkvenih pesmi 335. Lepo število! LISTNICA UREDNIŠTVA. F. P., Jerome, Pa. — "Alias" pomeni: drugo, recimo drugo ime, katero si nadene kak človek; "Profession" — posel, obrt ali delo, katero opravlja kdo; "Papers of identity" — listine za u-gotovljenje kake osebe, potom katerih se dokaže, da je oseba v resnici prava; "Military Service" — vojaška služba; "Specification" — podrobno razpravljanje o kaki stvari; "Conviction" — dokaz krivde, spoznanje krivde, nadalje tudi — prepričanje; "Detention" — pridržanje; "Previous" — prejšnji, pred-idoči. K. L.— Vaša rodoljubna pesem nas je zelo razveselila, a je ne moremo priobčiti, ker imamo preveč druge snovi in je tudi predolga. Agitirajte med tamkajšnjimi rojaki za Slovensko Ligo in pošljite raje kak dopis. Lep pozdrav! Kje so rojaki MARTIN PAŠE L/ doma iz Stare Oslice nad Škof-j jo Loko, JOSIP KOLENO, do-] ina iz Škofje Loke. in RUDOLFi DOLENC, doma iz Žirov. Mi' sim, biii skupaj v Rock Springs.! Wyo. Prosim, če kdo ve za njih j naslov, da ira mi javi, ;ili naj se pa sami oglasijo. -—- John Krzen. I»ox 4^8. Superior, \Yvo.! (1-3—3) * ) --1 UVEDBA POSTOPANJA, da se za mrtvega proglasi ! FRANC CIGALE. Le-ta je bil rojen 2. oktobra 1. 1*07 v Novem svetu župnije Hote-j dršice kot zakonski sin posestnika Jurja Cigale in njegove žene Lize rojene Tomažin. Odšel je 1. 1891 : v Ameriko, delal pri nekem kanalskem podjetju in stanoval pri Gregorju Petrovčič. Kakor so izpovedali pojasnilniki in tudi Gregor Petrovčič, je leta LSJI3 izginil. Govorilo se je. da j.- prišel v bolnišnico in tam umrl. Tozadevne poizvedbe, ki so se vršile pri e. in ki*, generalnem konzulatu v < "iiI-eagi. so pa ostale brezuspešne. Ker pa utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti po smislu j 24 št. 1 o. d. z. po besedilu s ces. ukazom z dne 12. okt. 1!>14 270 d. z. upcljane novele •c tliž. zakonu, se uvede na prošnjo Ivana Cigale. kočarja v Martinovem hribu, postopanje v namen proglasitve pogrešit nega -o sodišče po zopetni prošnji o proglasitvi za mrtvega. Okr. deželno sodišče Ljubljana, odd. III., dne 'J< t. januarja 11*1 f». PRVA KRVASKQ-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI priporoča te veojd Slovenskim t&m-baralkim zborom, kakor tudi posameznikom, ki ljubijo taoibuie. V tej tovarni se izdelujejo tam bare po n»jnoTej»«m iuU-BU le Dkjpopoln«)-iik umeUuklh načrtih. Okrašene ao z biseri in TsakCfrgt-oimi roiaml. Velika zalog* vsakovrstnih godal in najboljših gramofonov ter finit eloreuskih plošč i. L d. Veliki ilaatrova-ni cenik a elikaml polljem vsakem n zastonj. Ivan Benčič 4454 St. Clair Ave., t Cleveland. Ohio. Vojska uniči vse, ne uniči pa kakovosti in dobrote vina ^ izdelanega iz pristnega ohijskega grozdja po vinarski tvrdki Louis Knaus 3908-3916 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, O. t največja slovenska vinska klet in destilacija ki ima v zalogi vina y sledečih vrst in cen: ^ Delaware...........$1.00 galon J Iwes............G5—70c. galon Katawba........75—Hoc. galon | Rudeče..........55—C0c. galon ► Navedene cene veljajo za naročila od So galon naprej. Pri ; ► manjših naročilih je cena vina po dogovoru. Vojni davek na vino je v navedenih cenah že uračunan. Vina so popolnoma naravna za kar tudi jamčim. >■ V zalogi imam tudi žganja po starokrajskem načinu žgana kot DROŽENKO in TROPINOVEC. > Naročila se izvrše samo proti predplačilu. ► Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. ► L_ > JILJ l_l l_l 1—1 l_l 1_J I—11—11—11—i i-l I—ILJ l—l l_l IJUUUUIJUI/ J POZOR! POZOR! POZOR! {j Edino te vrste slovensko podjetje ▼ Ameriki. j j Moderna brusilnica in trgovina | { v kateri imam na izbero najbolj Se iivalne stroje po najnižjih cenah. Poleg tega imam največjo zalogo Impor-tiranih, kakor tukajšnjih britev, škarij, nožev, strojev za rezanje las in vsakovrstno drugo brivno in rezalno pripravo. c^ssss-s^smsSSsJsj Nadalje brusim britve, škar-je, nože in vse drugo rezalnoHI^^HESSSS orodje. Popravljam puške, samokrese in druge različne stva- \ ri. Popravila kakor postrežba točna .n zanesljiva po najnižjih cenah. S« priporoča Karol Bauzon HI j S8O6 St. Clair Ave, Cleveland, O. 1 Rad bi izvedel za naslov ANTONA RAZ POT NI K. Pred tremi leti sva bila skupaj v starca kraju. Prosim cenjene rojak*, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. — Anton Seshler, P. O. Box 263, Claridge, Pa. (26-2—1-3)_^ IJ.nl bi zvedel za svojo mater fiRKTI JERNBJŠKK. Pred 8. leti je prišla v Ameriko. Doma je iz Makol pri Ilirski Bistrici in sedaj omožena Crešnik. Pred iremi leti sta bila na farmi v New Jersey in sedaj morata biti I nekje v Brooklynu, N. V. Ce 1 kdo ve za nje naslov, prosim, 1 naj mi naznani, ali pa naj se sama javi. — Alois Jernejšek, :!<>!» Florida St., Milwaukee, ^Vis. (27-2—1-3) I Iščem svojega popoln strica JA-KOIJA .fAKŠA. podomače IV-j k*tvega. Doma je i/ vasi Vrtače t hšt. "J"J. fara Semič na Doletij-1 skeui. Iščem ga radi tledščine J njegove matere, ki mu je timr-» la. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za njegov naslov, da mi javi, ali naj se sam oglasi p ^ polu bratovi hčeri: Mrs. Agnes Schmuek rojena .Jakša •"»•! liremen S'.. Ilrooklyn. N. V. 27-2—2-3'i Rada bi izvedebi za naslov svojega brata TOMAŽA SKSTA.V podomače Vališov iz Kutesove-g:t pri Ilirski Bistrici 11a Notranjskem. Pred dvema letoma je bival v Joliet, 111. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Mary. Štembcrger, I'.iir liny, Mich, r-2C-2—1-3) Za ameriške Slovenke. KAJ MOKA VEDETI VSAKA ODRASLA ŽENSKA? Pravkar je izšla knjiga velezaiiiiiii-I ve vsebine z naslovom: Kažipot ameriškim Slovenkam, Prilik za odrasla dekleta in žene. — Po raznih virili spl.-.ila Zora Vitomir. l»;rreš:«li Slovene! s 11 e 11 o knjigo, ki l«i ruzinotrivnla in »lajala navodila v tako važnih 111 skriv-nostnih vprašanj človeštva, kakor ravno zukun in materinstvo, o i>nmr mora hiti poučeno \s:iko deklo, prodno stopi v zakon. Knjiga obsega nad 100 strani iti je primemo vezana. Klijl-jra ima namen Itoriti se j.r«>ti številnim napačnim nazorom med našim ženst-voin ter jtokazati jm.t JOHN KR^ISNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: , FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPn PISHLAR, 308—6. St., Rock Springs. Wvo. C. J. POKENTA. Box 701. Black Diamond. Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štv. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štv. 2, Ely, Minn. JOHN GRAnEK, st., od društva Slovenec, štv. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi tiknjoei se uradnih zadev kakor tudi denarne poši-atve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe a na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pis me od strani članov se ne bode riralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". I0VICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. Padli na bojišču. Na južnem jišču je padel Kranjo Kuhar, itelj v Pirničah in c. kr. rezerv-poročnik. Zadel je bil od srhih krogclj v roko, nogo iu sree. puača vdovo s štirimi otroci. severnem bojišču je padel rporal pri c. in kr. poveljstvu polka št. 17 Albin Kovač i/ dkraja pri Zagorju ob Savi, od-ovau s srebrno hrabrostno me-Ijo 1. razreda. Pokopan je bil rita vi, južno od mesta Dukla Galiciji. — Padel je na several bojišču pri Grodeku Melhi-• Velkavrh, črno vojni k 17. peš-Ika. Bil je oskrbnik na graščini kavče pri Dobrovi nad Ljublja-Zapušča ženo iu mladoletnega čka in hčerko. Bil je splošno ljubljen iu družaben v vseh ^gih. *ogreša se Josip Višnikar, vo-c 17. j>e»polka, 11. stotnije. Pije zadnjič 28. avgusta. Jeznamek izgub št. 111 z dne jan. izkazuje rezervnega po-nika 91. pehotnega polka Ema-»la Ambroža kot vjetega, rez. poršeaka top. polka št. 25 Fr. ivarja pa kot ranjenega. T ruskem vjetništvu. Dr. Janko lic, doma v Ljubnem na Go-jskem, sc je javil z Ruskega. ■ mesecev ni bilo nobenega po-ila od njoga. • Itampiljirani rekrutje. Na nak-Ini nabor so prišli v Ljubljano e fantje iz Trave na Kočev-iu. Vsi trije so imeli na gor-i laktih odtise občinskega pe-i. Te pečate jim je na lakti an, da bi tako izpričal njihovo ititeto. Še dobro, da župan ni Mili fanti tako naredil, kakor >ri vojakih včasih naredi s ko- Fmrl je v Zagrebu kranjski ro-Stojan IVešern, poročnik za-' bškega pešpolka. star 20 let J mlajši sin stotnika A. Prešer-j za vnetjem slepiča. I til je že krat ranjen ob Drini, v tretje' zbolel Za vnetjem slepiča, ka-kmu je podlegel, rmrli so v Ljubljani: Adolf ■lan, c, kr. nadporočnik domo-1 nskega pešpolka št. 5 v Plju-J edini sin mestnega učitelja! ■lana. — Pavla Zlatnar, aopro-pristava c. kr. državnih želez-. — Avgust Adamič, učitelj v coju in hišni posestnik, 72 1. — >jzij Papež, sin paznika v pri-ni delavnici, 13 let. — Helena rtrain, hči železniškega spre-alnika, 1 mesec. — Ivan Modic, jenec, 21 mesecev. — Ivan Ja-lj, posestnikov sin, 2 meseca. — »ncelj Kofol, pešec 27. domobr. »polka. — Ijeopold Zaje, hla-c, 18 let. — Franc Razpotuik, vši krojač-hiralec, 90 let. Umrla je na Vrhniki 131etna Mira Miletič, hčerka Josipa Mile-tiča. Umrl je v Železnikih na Gorenjskem Leopold Globočnik. Umrla je v Tacnu pod Šmarno goro Jera Traven, mati Ivana Traven, ravnatelja Zadružne zveze. Bila je .žena in mati stare korenine, skrbna za siromake in bolnike. Župan Kek umrl. Iz št. Loreu-cn poročajo: 22. jan. zvečer je nenadoma umrl župan občine Velika Loka. Jožef Kek. Ilodil je še cel dan okoli po svojih opravkih, dasi je bil nekako bolehen. Zvečer se je vlegel k peči, postalo mu je slabo, kar naglo je izdihnil. Županova 1 je obširni občini deset let. Smrtno se je ponesrečil prevžit-kar Ivan Kuhar Lz Krivčeva v oblini Gozd. Vračal se je s sejma v Kamniku ponoči domov ter padel tako nesrečno, da si je razbil glavo. Z nožem ranil je posestnika Kr. Jagerja v Dobrunjali neki gost, s katerim se je spri v gostilni. Poškodbe so nevarne. Poroka. Poročil se je Pavel Je-šc. pristav e. kr. drž. železnice, z gdč. 11 ko Beličevo iz znane narodne rodbine na Dunajski cesti v Ljubljani. — Poročil se je nad-učitelj Fran Zagorc v Beli cerkvi z gdč. Anito Pueeljevo. Jubilej dela. Alojzij Pirnat, trgovski potnik, je slavil 31. jan. dvajsetletnico, odkar je stopil v službo pri tvrdki A. Skaberne na Mestnem trgu v Ljubljani. Potuje za svojo tvrdko po Notranjskem, Dolenjskem, Primorskem, Štajerskem in Liki. Povsod todi je znan in splošno priljubljen. Preselitev. Iz Kočevja odide on-dotni odvetnik dr. Riebl; preseli se v Celje. Izjalovljen vlom. Prijeli so 36-letnega Janeza Starmana iz Medvod, ki je vlomil v pisarno Bor-! nove opekarne na Pristavi, kjer I je že odprl neko miznieo, a krasti ni mogel, ker sta ga prepodila dva delavca. Visoke cene petroleju. Zadnje , dni je vsled prometnih ovir na-I stalo ponekodi hipno pomanjkanj«- petroleja. Dve tvrdki sta ofe-r i r al i detajlistom petrolej, ki sta ga imeli že od prej v zalogi, po 110 K za 100 kilogramov. 50vinarskih novcev ne bo. Vest, da bo avstro-ogrska banka pričela kovati uOvinarske novce, ni resnična. Pač pa izidejo skoro enokronski bankovci. Draginja živil. "Slov. Narod" piše: Uradno je bilo občinstvo o-pominjano, naj bo štedljivo z živili, da ne pridemo s prehranbo v! kako zadrego. Za naše slovenske! pokrajine je ta opomin toliko važ- nejši, ker ne pridelamo vseh živil doma, ampak jih dobivamo v veliki množini iz drugih krajev. Doslej ni še pomanjkanja, pač pa vidimo, da narašča drrglnja. Gospodinje, katerim statistični izkazi o pridelkih prav malo imponirajo, zavzemajo glede vprašanja, če je zadosti živil na razpolaganje ali ne, prav trezno stališče. Gospodinje pravijo: če je kakega blaga zadosti, potem so cene zmerne, če I pa ga začenja primanjkovati, pa I poskočijo cene. Pri tem se prav nič ne menijo za to, ali ni morda mno^o živil skritih in čakajo njih posestniki, da bodo postale cene še večje. Draginja narašča zdaj že več mesecev. Vse se je zelo občutno podražilo tin ta draginja sili gospodinje, da štedijo in varčujejo. kolikor je mogoče, drugače hi sploh ne izhajale. Povprek se lahko reče, da se je cena domačih potrebščin zvišala za 30 do 50 odstotkov in pri taki draginji je pač naravno, da gledajo ljudje s skrbmi v prihodnjost. Mestne gospodinje so že vsled te draginje posebno prisiljene, da naročujejo kolikor mogoče, zakaj poskočile so samo cene živil, zaslužki pa se niso povečali, marveč se večinoma še skrčili. Na kmetih je drugače. Tam imajo od prodanih živil sedaj veliko večje dobičke kakor so jih imeli pred vojno in samim jim ni treba živil kupovati. V mestu pa se draginja že jako bridko občuti in bodo morali poklicani krogi vmes poseči. ŠTAJERSKO. V ruskem vjetništvu se nahaja Franc Pfeifer iz Rečice v zgornji Savinski dolini. Minule dni je pi-s:il svojim sta riše m, kateri že od 26. avgusta niso imeli od njega nobenega obvestila, da se nahaja blizu Vladivostoka v vzhodnji Si- 1 hiriji. — V ruskem vjetništvu se nahaja enoletni prostovoljec 28. pehotnega polka Drago Senčar, sin znanega velet ržca Alojzija Senearja v Ptuju. Bil je dne 7. septembra na bojišču ranjen iu vjet. Kakor piše svojim stari.šem. je sedaj že popolnoma ozdravel. Umrl je v Plznu na Češkem vsled griže topničarski enoletni prostovoljec jurist R. Korošec iz Celja. Umrl je v Celjski okolici izde-lovatelj glasovirjev in posestnik Martin Ropaš. Pred nekaterimi ' dnevi ga je zadela kap. V šali svojo sestro ustrelil. Iz p' Celja poročajo: Dne 20. jan. je sedel posestnika sin Josip Mulej iz Sv. Lovrenca s svojo sestro Nežo v hiši neke posestnice v Mostah. Neža je vprašala svojega brata, kaj bi storil, če bi prišli zdaj razbojniki ali sovražni vojaki. Josip Mulej je na to vprašanje vzel iz žepa revolver, ga nameril na svojo sestro in dejal: "Vsakega bi ustrelil." V tem hipu se je revolver po nesreči sprožil in kroglja je zadela Nežo Mulej v ^glavo, da je bila takoj mrtva. Poročil se je dne 25. jan. okr. pom. učitelj Davorin Stante z gospodično Marico Kodermanovo, hčerko nadučitelja iz Pirešice pri Žalcu. Iz Rogatca poročajo: Za župni- ( ka v Stoperee pride Janez Sirec, ] kaplan na Vranskem. Imenovanje. Praktikantinja Vi- j ljemina Kalan v Celju je imenovana za poštno ofieijantinjo. [ PRIMORSKO. 251etnica dveh zaslužnih mož. V goriški ''Soči*' neki G. piše: Že za zadnjo "Sočo"' je bil stavljen večji članek o 251etnici glavnega urednika '"Edinosti" (v Trstu) g. Maksa Cotiča. Izostal je iz razlogov, ki jih tu ne morem navajati. Zato naj se danes bolj na kratko spominjam zares vsestranski vrlega tovariša ob obali Adri-je in se radujem z njim, da je še • tako čil na duhu in telesu dočakal , 251etnico, odkar z xima svitlim me- ( čem deluje za našo slovensko stvar na najvažnejši in morda na najtežavnejši postojanki našega ( narodnega življenja. Morda ne 1 more nikdo bolje kakor mi pri "Soči" oceniti po pravi vrednosti tisto neumorno, nesebično, po- ' žrtvovalno delo Cotičevo, ki je bilo tudi goriškim Slovencem cesto v veliko pomoč in tolažbo. Saj smo smatrali delovanje tržaških rodoljubov v mnogokakem oziru i za razbremenitev našega delokroga in njihovi uspehi so bili vedno naša iskrena radost, ki nam je dajala novih moči in poguma za u- I'spešno delovanje na Goriškem. V Trstu samem je neizmerno mnogo ! naših rojakov iz cele Goriške, za- i 1 to je pač naravno, da so našli sti- - ki s Trstom prav živahni, da se - naša srca in naše misli kaj rade - obračajo tja doli, kjer naj vseve- - te boljša bodočnost vsemu sloven-) skemu narodu. In v ospredju na-, rodnih delavcev in buditeljev v > Trstu stoji že 25 let z železno i vstrajnostjo, žilavo delavnostjo in - izredno bistroumnostjo Makso Co-i tič. M.Uiso Ootič je prevzel glavno ? uredništvo ''Edinosti'' leta 1890. i Ali poznali smo ga že prej p0 ti-t stili mladostnoognjenih, živahnih l člankih in dopisih, ki jih je poši-i Ijal v slovenske časopise iz Pulja » pfcd šifro c-t-č. Kar skominalo sc > mi je po takem sot rudniku in sanjal sem: ako bi "Soča" potrebo- i vala kdaj še enega urednika, naj bi bil to ta c-t-č. Ali nekega lepega zimskega dne sem prejel odi Maksa Cotiča prijateljsko naznanilo, da je sprejel uredništvo *'E-dinosti" in me obenem prosi prijazne medsebojne podpore. Z največjim veseljem sem pozdravil novega sobojevnika in ponudil mu prijateljsko desnico v trdno, ne-omahljivo vez in sodelovanje ramo ob rami za iste cilje, iste naloge. iste bridkosti in težave. In tako je preteklo 25 let težkega dela in neumornega truda, ki je, hvala Bogu, zdaj sref-no za nami. ..in Makso Cotič gleda s ponosom na uspehe minulega četrtstoletja. Iz male "Edinosti" je postal odličen dnevnik, ki izhaja med vojno kar dvakrat na dan: a kaj je bil Trst pred 25 leti in kaj je danes za ves slovenski narod? 0 tej veliki resnici ne izgubljam niti besede! In velik del zaslug za tak ogromen napredek diči pošteno, možko čelo Cotičevo. Vemo dobro. morda bolje nego marsikdo v Trstu, kako trnjevo pot je hodil Makso Cotič v izvrševanju prevzete naloge. Toda vse muke je nosil potrpežljivo, udan v neizprosno usodo in dobro se zavedajoč, da se zahtevajo od slovenskega urednika le žrtve brez pravega priznanja in zasluženega plačila. Končno ob dovršeni 25-letnici pa je vendarle doživel tudi priznanje, ki se zrcali v slavnostni številki "Edinosti", ki je res slavnostna številka Cotičeva, iu v počaščeuju od strani tržaških voditeljev. Njim se pridružujemo tudi mi pri "Soči" in kličemo: Vrli tovariš Makso Cotič naj še dolgo deluje čvrst na duši in telesu v blagor slovenskega naroda ob Adriji! — Ne morem si pa kaj. da ne bi omenil pri tej priliki še drugega moža, ki je omogočil, da je došel Makso Cotič leta 1890 v Trst in celih 25 let trudapolno deloval na vseh poljih našega narodnega življenja. Ta mož je dr. Gustav Gregorin. Pisec teh vrstic, ki je vedno iskal, kje bi našel kakega narodnega delavca in ga privabil v Gorico, je iztaknil v jeseni leta 1889. tudi odvetniškega kandidata dr. Gustava Gregorina v Sežani. In vabil ga je v Gorico, kjer naj bi otvoril odvetniško pisarno in obenem vstopil v ozek krog narodnih delavcev, obetaje mu vso prihodnjost, ki jo more komu nuditi hvaležno ljudstvo. Ali dr. Gregorin se je zahvalil za prijazno povabilo in odgovoril, da se je že odločil za Trst, kjer je dobrih delavcev še bolj potreba nego v Gorici. In šel je v Trst. Ali naj morda danes tu razpravljamo o velikanski važnosti in vrednosti tega dogodka? Ne! Vsakdo, kdor ni živel 25 let z glavo v žaklju, je videl, gledal, občudoval delovanje tega moža v Trstu. Bil je tam prvi slovenski odvetnik — in koliko jih je tekom let privabil njegov izgled, koliko jih je našlo tam ugodna tla, ki jih je pripravil on, dr. Gustav Gregorin! Veliko let je slonel glavni del narodnega dela in odgovornosti na njegovih ramenih. In tudi "Edinost" je moral prevzetja na svoja ledja in skrbeti, da ne propade. Kako je vršil svojo nalogo, kaže "Edinost" dandanes, kaže bilanca našega narodnega in gospodarskega napredka v Trstu. Kaj ima dr. Gregorin od vsega tega? Sam nič, a mnogokdo, ki je prišel za njim v že gnezdeče, ki ga je on pogrel, je bogato žel, česar ni sejal, dr. Gregorinu pa je ostala le gorka zavest, da je dedščina, ki jo je prejel leta 1899. od tedanjih voditeljev, rasla in se množila od leta do leta tako vztrajno in mogočno, da je danes bogat delež celotne imen6vine vsega slovenskega naroda. Gregorin-Cotič sta neločljivi' imeni v zgodovini slovenskega narodnega življenja ob Adriji. Cast in hvala jima ! ^ Slovensko- Amerikanski KOLEDAR xm leto IQ15 Sedaj smo začeli razpošiljali naš Koledar za leto 1911 onim, ki ao nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter viebuje oaed drugim številnim fctivom tudi znamenito razpravo načelnika, tajne službe Združenih držav, Williama, J. Flyima: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJI", v kateri popisuje pisatelj resnii-no zgodbo, kako je a avojiml pomočniki zasledoval in konečno u-i?onofcil zločinsko družbo, ki šivi od izsiljevanj, ponarejanj in za-Tatnih umorov. Ze sama ta pojest je vredna male svote. Poleg tega je ie nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega etiva. Prepričani smo, da bo le tošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljem. Cena: 80e. Ker je vsled uvedbe paketnt pošte poštnina za Koledar razliž r«a, veljajo za posaineznt držav« ■iledeče eene: Koledar stane 30 centov s poštni no vred za sledeče države: Connecticut, Rhode Ialand, Da-aware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire, Ohio, Pennsylvania, Vermont, loledar stane 35 centov i poital-so vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kex.-Tucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North C* -olina, South Carolina, Nebraska. Tennessee, Virginia, Wcit Virginia, Wisconsin. ta še bolj oddaljene države cUa* Koledar 40 centor s poštnino ▼red. — Te države sc: California, [Washington, Ore^ ?on, Nevada, Arizona, Colorado. New Mexico, Wyoming, Utah is rdako. V naši podružnici Frank 3» fcser, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O., pri L. Balantu v Barber-tonu, O., in pri Prank Leben« v Porest City, Pa., pri Charlesu Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chisholm, Minn., pri Chaa. Kar-lingerju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antonu Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown, Ohio, pri Ivanu Pajku ▼ novi zlatarski trgovini nasproti Cone-maugh pivovarni na Chestnut St., | Conemaugh, Pa., se prodaja naš Koledar po 30 centov. Kdor naroči Koledar, saj se ozira na te eene. Naročite jfa prit CLOVENIO PUBLISHING GG tS Cortlandt It.. Mew York City HARMONIKE »eC!aa kmkdTtaakolI mu f»3«I«J«a Jx Ki^mT^ia po najdftjlk aenak, m tr»«tao In MineaUlTo. V popravo iljiTo vsakdo potlje, k«r lem i« sad II l«t t*kaj t tem posla in sea&J t mto-t*m lastnem domu. V popravek mn»B kranjske kakor tm druge banauitt ter rtftirn-s po dela kakorSas kd« ga- 1 «t*T® kres aadaljnk TprafcM- JOHN WENZEL, '017 X. «1. St., Cleveland. Ohio. ; ^iuiuuuiJBTtixraiTUiJlJlJtraiaLiU ou ULTD ! Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost 21 pri 28 palcih. 8 Cena 15 centov. r Zadej je natančen popis koliko obsega kaka'država, n koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. 4 V zalogi imamo|tudi; i Novo stensko mapo cele Evrope, * Cena ji je $1.50. Ž Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih | držav, kakor naprimer od llusije, Nemčije, Francije, I Belgije in Balkanskih držaT. Vsi so vezani v platno in 5 vsak stane 50 centov. 1 Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company, 2 82 Cortlandt Street. New York, N. Y. >t w pt w w ii pt w pi w p*!; f> pi f^i ft THt ipi n nn n ■■■i n i ti' H'ft'iw i1« y'wVw1 ii'i >i i* s 1*4 Zadar je kako dicltvo nameri}«r.o knpfti bandero, »ijijTc, regnJje j-o--!bene instrument«, kape itd., ali j.a ksdar potrebnjete uro, Tfrjirito, priy«-ke t.rt\an itd., ne kupite prej nikjer, da tudi ni^ce satec« vprašate. Cprcl.n;a ^»t? stan« Je 2c. pa si bodete prihranili dolarje. Cenike, več vrst počiljam brezplačno.'pišite poc-. IVAN FAJK & CO., Conemaugh! Pa. Bos 32g, Dr. Josip V. Grahek^ EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. ^ Zdravim vse bolezni molke, ženske in otročje. 541 East Ohio St., [A!l*5k«iy] N. S. PitUh»r«, P». Nsanroti "Hotela Pstudcs — Ker štev. 1. 2. 3 b 4 vadit reeemo ooie dtie -•" r< w n n rt P " n f** n n in n n r*i r*r f« r*n ri rt nt jlULUUUUlJlJlJllilLllJllilJlJ^tJ^tiJlUetiaiMu j Po znižani cenit S i Amerika in Amerikanci. | 1 Spisal Rev. J. Al. Trunk I ie dobiti poštnine prosto za'$2.50. Knjiga je ve- l J zana v platno in za spomin jako priiiena. J I Založnik je imel veliko stroškov in ee mu nikakor n r , laplačala, zato je ccna ?»"*žana, da i e Tiaj deloma Dokrl- i j jejo veliki Btroški. \ j Dobiti je prii ! i Slovenic Publishing Company, i j 82 Cortlandt Strict. New York, N. Y [ . fl W W F1 W W fl r-1 inn pn m -n> m e« wa jh. tmmm m*m mmm m— wmm mm*. 1 1 * S ' } Zanesljivo pride sedaj < j ; | denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo [denarne [pošiljatve • tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre- < | bujejo pošiljatve v sedanjem Času 29 do 24 dni. i Torej ni nobenega^dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom i in znancem v staro domovino. : 100 K velja sedaj $18.00 s poštnino vred. : | FRANK SAKSER f 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ^»•ycjvgff ^ft^g? ziM&majm & menm^ m » GLAS NARODA, 1. MARCA. 1915. JACK. Francoski opiaal Alphonse Daudet. Za "Glas Naroda* ' pre vel J. T. i* * (Nadaljevanje.) V nj. srnvi duši j»- pa kmalo nastal velik preobrat. Začel je misliti na tv.-ilijo. Kako je bila b-pa, kako cista! In vendar ga je hotel zdravnik i/obraziti. da bi enkrat ]>ostal njen mož. Že sedaj In hi I morda lahko ujeti mož. — O. moj Ho«r ! * K moj Hop! — je stokal in debele solze so mu začele polzet i po licih. \a ovinku je naenkrat zagledal pred seboj mater Sale. Za-ničljivo ga je gledala, rekla pa ni nobene besede. Čakaj, kača — jaz ti i m nt že izruval tvoj strupeni zob. Starki« ><• je zhala njegovega pogleda. Vrgla je butaro v stran i-i pobegnila. Nekaj časa je tekel za njo. potem je. pa nenadoma obstal: da/ sem pa res norec — je pomislil sam pri sebi. — Ta /■ n*k.i je vendar resnico govorila. Ceeilija me sedaj takoalitako več ne mara. listi večer tti ničesar jedel, ni prižgal svetilke in ni zakuril ngnja \ kaminu. Sedel je v najtemnejšem kotu in samo ena misel mu je rojila po glavi: Cecilija nn* ne mara več. Prvič je delavce, drugič pa nezakonski otrok... Vprvič v njegovem življenju se je zgodib*. da je pomislil na to. Ko mu je Sarlota povedala ime njegovega očeta, je bil čisto miren Marki de 1 Kpan — — — Ali je res marki? Mogoče si .je samo mati izmislila to stvar!.' Pisal ji bom — j«' sklenil — in jo natančno vprašal, kaj je s celo zadevo. So najboljše hi bilo. če lo šel sam v Pariz, toda kaj se hoče. ker nimam denarja. Ko sem bil enajst let. se prišel peš. bom menda tudi sedaj. In drugi dan se je res odpravil na pot. Ko je dospel ob drtigi uri popoldan v Pariz, j«' začel pršiti droban dež in mrzlo je postalo. Takoj se je odpravil v uredništvo, kjer sta sedela mulat Moron val in pesnik. Poglej jra. .Faoka ! — je rekel mulat. pesnik je planil pokoiicu in ga začudeno pogledal. No, ali j.* vila že oddana — pa je vprašal. Oddana? Ce nisi tam ostal, mora biti na vsak način oddana. Ne. hiša ni oddana. Nikogar ni bilo tam. — Prišel sem pogledat svojo mater. To je že lepo. samo malo preveč stane. Peš sem prišel je rekel .lack tako ponosno kakor še nikoli. Ah — je odvrnil pesnik polglasno. Nekaj trenotkov je potnišljal. potem pa nadaljeval: Vt jamcš. da sem vesel, ker si že tako ozdravel. Tvoje no-ge so gotovo veliko boljše kot pa roke. Kaj takega hi mu ne smel reči — ga je zmerjal mulat Moron val. Pesnik se je zadovoljno smehljal in se odpravil s svojim tovarišem na izprehod. « e Iti mi: pred osmimi dnevi rekel kaj takega, bi ne napravil.. na .laeka nobenega utiša. V teku nekaj tir se je pa popolno-nii i /pr. menil. Sprva je mislil, da hi najboljše storil, če hi se ta-Uoj vrnil, ne da bi videl matere. Toda ni mu kazalo drugega kot govoriti ž njo. Odpravil se je toraj po stopnjieah. V stanovanju je bilo vse narobe. V prvi sobi je naletel na tapetnika. ki je trgal tapete z zida, in jih spravljal na kup. Ta v. . i- se je im< I vršiti velik banket, na katerega je povabil pes-n k skoraj slavnejše pariške umetnike in literate. To je bilo tudi vzrok, da je pesnik .laeka tako neprijazno sprejel. Ko ga je šarlota zagledala, je vzkliknila: Kako' Ti si prišel, moj ljubi, ubogi Jack? Stavim, da si pnš. | po denar. Ootovo si že mislil, da sem pozabila nate. Že vče-i j s,m rekla dr. .leh iiu. da bo moral iti k tebi in ti prinesti za-dostno svoto denarja. Revež, saj vem. da brez denarja ne moreš nikamor. On je iznašel nek novi način zdravljenja. Toliko časa je brskal po perzijskih in kitajskih knjigah, da ga je iznašel. Vsi bomo obogateli. Iznajdba je res nekaj imenitnega. \ eč kot pol ure sta se pogovarjala o raznih vsakdanjih stvareh. slednjič je pa rekel Jack: Nekaj resnega sem te. mislil vprašati. Moj Bog, kaj pa? Kaj s.- je zgodilo? — Saj veš, da jaz nisem hila še nikoli resna.---Danes sem še posebno raztresena. ker bomo imeli velik banket.---Imenitno bo... Več kot petsto oseh smo povabili... Ne rečem sicer, da bi tudi ti ostal... no. saj veš... Ti se ne bi mogel veliko zabavati... Sedaj pa le povej, kaj ti bž.i na srcu... Stopi sem na teraso, tam bova sama. sla sta na teraso, kjer je bilo vse polno rož. .lack je bil nekoliko v zadregi. — Holjše bi storil, če bi ji pije pomislil sam pri sebi. — Ni vedel, kako bi z besedo na dan. — J«' rekla Šarlota in podprla z roko glavo. Hotel sem te vprašati glede mojega očeta. To .je žalostna zgodba, moj ljubi deček — je odvrnila Šarlota in plas se ji je tresel. — Povedati ti moram na vseeno. Že večkrat sem ti obljubila vse razodeti, ko boš star dvajset let. Sedaj imaš že dvajset, kaj ne? Reviea je bila ze pozabila, da mu je komaj pred enim- mese-, oem povedala, da je njegov oče neki marki de 1'Epan. — Ali je bil res moj oče plemenit? — Najimenitnejše plemstvo, kar jih je v Franciji. — Marki? I * vt J t * — Ne. baron. — Toda jaz mislim, saj si mi rekla... — «»no starejša veja Hulacov je imela naslov marki. - Ali je bil moj oče kaj v sorodu s temi Bidaci? — Seveda je bil. — Toraj se je moj oče imenoval ? — Baron pl. Bulae. mornariški poročnik. Tudi če bi se terasa podrla, če bi se hiša pogreznila bi se Jack bolj ne prestrašil. Moj Bog. dveh očetov vendar ni mogel imeti. Vseeno je še imel toliko poguma, da je vprašal: — Ali je že dolgo, odkar je umrl? \ — Da. dolgo, dolgo, je že tega. Njegov oče je toraj mrtev, in to je vse. kar je vedel. Mogoče pa s«, ž.vi .' Ce mu zadnjič ni povedala pravega očetovega imena, je kaj lahko mogoče, da kar tako tjavendan govori o njegovi smrti. j — Kakšna sramota! — Zdi se mi. da si bolan — moj ljubi Jack. Tako slab se mi zdiš. Poglej, čisto mrzle roke imaš. Ni bilo prav, da sera te peljala ita teraso. — To ni nič. To bo že prešlo. Predno bom prišel v Etiolles, se bom ze ogrel. \ J - — — « — - A . . __ I ....___ .a www m w w w m j J * SLOVENSKO ZAVETIŠČE. J* 4 t^ - ~ ---- ----------------liJ •LAVNI ODBOR; PndMdnlk: Frank Bakaer, S3 Cortland Bt.. N«w T«k, M T. i Podpr«d>«dnlk: Paul SchneUtr. Calumet. Mleta. . j Tajnik: Frank Kart« 2711 8. Millard A»a, CfctMf. 0. MacaJnlk: Q«o. L. iiroatch. Mr. Mina- 1 ■ _OtWEKTOmjj______~~ * 1 Dlrakrtortj obstoji is Jedo«** aastopnlks od ml Slovanskih sodtoral* organizacij, od RinvnnaklU listov ta od mh samostojni* druStor. Ka an am k e, knjižic« ln m 4ni|o n obrnit« na tajnika: Frank Ksrts* t?11 S. Millard Ava. Chicago, lit. Tudi vmm denarna poiiLJatva poSUJajto mm trn Narod ki na akrbl sa aroja rare, nima poatora mad d Till so ranimi narodi. Ckvik ki no »odpira narodnih savodor, ni vreden sin svojega naroda. Spominjajte sa ob vsak p rili kak 81ovensks«a SaTstlKa. — Kako? Ze sedaj hočeš oditi? Seveda, prav imaš. Pa ravno sedaj, ko je tako sla ho vreme. Stopi sem. da te objamem. Nežno ga je poljubila, dala mu je svoj gorak šal in ves denar. kar ga je imela v denarnici. Ko je služabnica odprla vrata in rekla: — Milostljiva gospa, frizer je prišel — se je Jack poslovil. — Le večkrat piši — je rekla Ida in mu ponudila roko. Ko je stopil Jack po stopnicah, se je moral oprijemati ograje-. in v glavi se mil je vrtelo. Sam ni vedel, kdaj je dospel do lvonskega kolodvora, v najbolj litnazen del Pariza. < »hstal je pred gostilno, nad katero je bilo zapisano: "Gostilna pri tolažbi." Da. tolažbe je potreboval. Druge tolažbe pa ni na svetu! — Napiti se mora! Magari do smrti! Stopil je v gostilno med pijance, pretepače in zločince, ln bivši kurjač Jack je naročil dvojno mero čistega špirita. Ko je pa pristavil kozarec k ustnicam, se mu je zdelo, da vidi med temi pijanci, v zaduhli smrdljivi gostilniški sobi. tik poleg sebe nebeško lep obraz mladega dekleta, Cecilije. Žalostno ga gleda in šepeta: — Ali pijete žganje, gospod Jack? Ne. ne. on ga ne pije. in ga ne l»o nikdar več pil. Vstal je. postavil poln kozarec na baro iti odšel. Vsi navzoči so se začudeni spogledali. (Dalje prihodnjič). ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ-VECJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. NAfil ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni itobirati naročnino za Naroda" in knjige, kakor tudi za vse drujre v našo stroko s|iadaj«»ee jM»sle: Jenny Lintl, Ark. in okolica: Micliael Clrar. San Franrisco, Cal.: Jakob Txivsin. Denver, Colo.: John Detievc in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry .Tamnik. Pueblo. Colo.: Peter Culig. J. M. Rojtz, Frank Janesli in John Germ. Salida, Colo, in okolica: Louis C*o-stello (The Bank Saloon!. Walsenburg, Colo.: Ant. Saftieh in Frank Blatnik. Clinton, Ind.: Ijinibort Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Aurora, 111.: Jernej B. VerbiO, Uo5 Aurora Ave. Oglesby, 111.: Math. Hriberntk. Depue, 111.: Dan. Badovinac. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle, 111.: Mat. Romp. Joliet, III.: Frank Laurich, John Zaletel in Frank Bambich. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, 111.: Frank Petkovšek ln Math. Ogrin. So. i Chicago, 111.: Frank Černe ln , Rudolf Požek. Springfield, 111.: Matija Bar bori C. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne. Mulbery, Kans. in okolica: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolica: Pavel Shaltz in M. F. Kol»e. Detroit, Mich, in okolica: Joseph Giasič. Manistique, Mich, in okolica: B. Kotzian. So. Range, Mich, in okolica: M. D. Likovič. Aurora, Minn.: Josip Fugina. Chisholm, Minn.: K. Zgone, Jakob Petrich in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Fliarabon. Ely, Minn, in okolica: Ivau GouSe, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel. E velet h, Min.: Jurij Korze. Gilbert, Minn, in okolica: L,. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan Ponse. Nashwauk, Minn.: Geo. Maurin. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee. Great Falls, Mont.: Math. Urlch, 3409 N. 5th Ave. Brooklyn, X. Y.z Alojzij Češarek ln Leo Štrukelj. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland. Ohio: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in . Jakob Resnik. Bridgeport, O. in okolica: Alois Balant. Collinwood, O.: Math. Siapnik. Lorain, Ohio in okolica: John Kum-Se 1735 E. 33. St. l'oungston. O.: Ant. Kikelj. Oregon City. Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica: M. Klari ch. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. 1 Brmddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville. Pa.: Rudolf PleterSek. Burdine, Pa. in okolica: John Ker-«gnlk Conemaogh, Pa.: Ivan Pajk. Clmridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg. Pa.: John Koklich. Broughlon, Pa. in okolica: A. Demšar. Darragh. Pa.: Dragntln Sla vie. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Fr. Leben. FareQ, Pa.: Anton Valentin««. Greensburg. Pa. in okolica: Vence-1 slav Palčič. Irwin, Pa. in okolica: Frank De» •sr. Johnstown. Pa.: Frank Gabrenja. Marianna, Pa. in okolica: Frank . Got 11 ichor. , Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. Moon Hun, Pa. in okolica: Frank l Maček. Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnlk. Ignaz Magister, Z. J a k.še in U. R. Ja-kobich. Unity Sta^ Pa.: Joseph Škerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Papič. West Newton, Pa. in okolica: Josip Jovan. Willoek, Pa.: Frank Seme In Joseph Peternel. , Toele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: Louis Bla- sich. Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. j Ravensdale, Wash.: Jakob liom-šak. Davis, W. V a. in okolica: John Bro-sieh. Thomas W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stampfel. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. John Vodovnik in Frank Meh. , Sheboygan, Wis.: Anton Starich In Frank Sepieh. , West Allis, Wis.: Frank Skok ln Louis Lončarič. Rock Springs, Wyo.: A. Justin ln . Val. Stalieh. Kemmerer, Wyo.: Josip Motoh. i " ' Za en dolar dobite dnevnik "Olaa Naroda" SKOZI ft TISI MESISCB. . "Glat Naroda" izhaja v iestik dneh na 30 straneh. V njem naj-• dete važneje vesti vsakega dne, vesti iz stare domovine in zanimive povesti > Vse oaobje lista, je organLdrano In spada ▼ strokovna saijs ' NAZNANILO IN PRIPORO-ČILO. Vsem našim cen j. naročnikom in ostalim rojakom v Nevvburgh (Cleveland), Ohio, in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik g. JAKOB RESNIK, 3599 E. 81. St., Cleveland, O., i kateri ima pravico pobirati naročnino za naš list in knjige ter zato . izdajati pravoveljavna potrdila, . vsled česar ga rojakom najtopleje » priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. i--- NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v zapadni Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naa posebni zastopnik g. VENCESLAV PALČIČ, ki je pooblaščen pobirati naročnino na naš list in knjige ter izdajati veljavna potrdila, vsled česar ga rojakom toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. Novoletna razprodaja. Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 40 centov steklenico. Peter Keber, 1703 - 2nd Ave.« New York. 1 Sair.o pri meni »e dobe patentiran« in montirana tledeOa zdravila: za ra.t in proti »r>»danju ženskih in moških las. 'r.akor tudi za ra>t m«kih brk in brade: za revm.itizem kontiboJj ali trganje v nosak, rokah in križu, za rxtie, opekline, bule. ture in kraste i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, irarantir&r.i t.V«0. Pišite takoj po cenik. Koledar in žepna knjiga od strani vredna S dolarjev za vsakega ki jo prebere. Posilite n cen-' tov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico. JACOB WAHClČ, 1092 E. 641 h St., Cleveland, Ohio. Iz&la je .lina knjig«! "VOJSKA NA BALKANU". Veled vsestranske želje naročili imo več iztisov te knjige in je ■edaj eenj. rojakom na rasfo-lagc. Knjiga "Vojska na Balkann" Mftoji iz 13 posameznih aeiitkov, obsegajočih skupaj na večjem formata 192 strani. Delo je e-premljeno ■ 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešit kom je prideljen tndi veiji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti pe 15«, vseh 13 sešit kov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co., 8S Cortlandt St., New York City. PRIPOROČILO. Bojakom v Steelton, Pa., In akolisi naznanjamo, da je ^__