URN_NBN_SI_DOC-B4UKNUMQ
Z a p i s k i OBČINSKE MATIČNE KNJIŽNICE IN NORMATIVI Ančka Korže-Strajnar Društvo bibliotekarjev Slovenije je na zadnjem občnem zboru na iniciativo republiške m atične službe prvič razpravljalo o norm ativih, ki bi jih m orali upoštevati pri program iranju razvoja naše mreže občinskih m atičnih knjižnic. Značilno za našo občinsko mrežo je, da vse doslej nism o imeli enotnega perspektivnega plana za razvoj in ustreznih kriterijev za program iranje in so se knjižnice v večini p ri merov razvijale bolj po osebni iniciativi posameznih vodij knjižnic, kot pa po nekem določenem program u. Ko pregledujem o dosežke m a tičnih knjižnic v zadnjih osm ih letih, lahko vidimo, da so se nekatere knjižnice po sprejem u zakona hitro razvijale in se že približale kri terijem , ki smo jih postavili, ali jih celo presegajo, m edtem ko je vrsta občinskih knjižnic daleč pod tem nivojem. K er smo želeli ugotoviti, kakšno je dejansko stanje občinske mreže m atičnih knjižnic, smo pripravili analizo na osnovi dosegljivih sta ti stičnih podatkov, ki naj bi pokazali, kje smo danes glede na postav ljene norm ative in kakšen je položaj knjižnic v posam eznih občinah. Zato smo prim erjali z dejanskim stanjem nekaj najvažnejših norm a tivov in sicer: Koliko je, izraženo v odstotkih, tem eljne knjižne zaloge v posam eznih občinah, koliko je novo nabavljene literature, kakšna so finančna sredstva knjižnic ter njihova kadrovska zasedba. Pregledali smo oprem ljenost knjižnic, izposojo knjig in drugega gradiva ter šte vilo vključenih občanov v knjižnice. Številke in odstotki, ki jih na vajam o, so sicer zaokroženi, vendar dajejo dovolj jasno podobo o stan ju naše mreže občinskih knjižnic. Za zaokroženje podatkov smo se odločili, ker tudi knjižnice m arsikdaj navajajo v statističnih podat kih o svoji dejavnosti samo zaokrožene in približne podatke. Celotna analiza s statističnim i podatki o dejavnosti mreže m atičnih in drugih ljudskih knjižnic ter s k riteriji za dejavnost bo predložena ob razpravi o knjižničarstvu v vednost tudi poslancem kulturno-pro- svetnega zbora skupščine SRS in vsem občinskim skupščinam . Sklepe iz analize pa objavljam o tudi v naši reviji. Podatki se nanašajo na leto 1968. Ajdovščina M atična knjižnica delno ustreza. Njena tem eljna knjižna zaloga dosega 70 %, v občini pa 35 % potrebne literature. Nabava knjižnih
RkJQdWJsaXNoZXIy