April 1994	leto 1/številka 4	cena 50 Sit
MIKAVNOST IN PREKLETSTVO " OBMORSKE LEPOTICE
Pred dobrimi desetimi leti je občinska skupščina sprejela zazidalni načrt Fiese. Po njem naj bi urbanistično uredili dolino in pobočje nad sladkovodnimi Jezerci, zgradili za 1950 ležišč turističnih poslopij, da bi postala Fiesa zaokroženo, novozasnovano turistično mestece.
Na natečaju so izmed različnih ponudnikov izbrali ljubljansko podjetje Slovenijaceste - Tehnika (SOT).
(nadaljevanje na 3.strani)
V tej številki preberite:
SPLOŠNA PLOVBA -Scenariji za vračilo
dolgov.........str. 3.
NARKOMANIJA -Zadnja stran pravljice
...............str. 8.
Kaj moramo vedeti o lokalni samoupravi ? ................str.9.
Portorožan,visokošolski profesor japonščine
Nekaj desetin Slovencev se poglablja v zapletenost japonskega jezika. Japonščino pa res obvlada med nami eden sam, je pripovedoval znanec z inštituta Jožef Stefan. "Naše gore list" je tudi doktoriral iz japonskega jezika. Zdaj je profesor japonščine na univerzi Tsukubi pri Osaki. Nenavadni znanstvenik je naš portoroški krajan dr. Andrej Bekeš.
(nadaljevanje na S.strani)
Nikogaršnji
Če bi se kje drugod razvijalo novo visokošolsko središče, edino v Slovenski Istri, bi za to vedeli in najbrž tudi skrbeli skoraj vsi. Pa v Piranu? Sploh kdo, razen študentov in profesorjev ve, daje po triintridesetih letih razvoja Visoka po morska in prometna šola na najboljši poti, da postane fakulteta. Po zaslugi je nekaj zanesenjakom uspelo, daje pred dobrim letom slovenski parlament sprejel Zakon o ustanovitvi Visoke pomorske in prometne šole. Zdi se, da niti ob tem v Piranu ni bilo glasnejšega odmeva.
Če bi kje drugje nastajalo novo univerzitetno središče, bi bili ponosni na to. In bi skušali šoli in njenim delavcem pomagati. Če ne zaradi drugega, že zato, ker je pač kraj toliko bogatejši, kolikor več šol ima. In seveda razgledanih ljudi, ki bodo nekoč vračali to, kar si bodo pridobili v šoli. Pa tu? Študentov sploh ničutiti, še zelo daleč je do dne, ko bo morda Portorož postal študentsko mesto. Čeprav bi seveda lahko. Vendar šele tedaj, ko zgradba na hribu ne bo več le "nekdo drug".
Od kod nezainteresiranost? Je ljudi, strah znanja? Ali vsaj šolanih ljudi, ker bi utegnili postati nevarni. In jih morda izrinili s stolčkov, ker jim je le do med-stranskarskih prepirov in majhnih (vaških?) spletk.
Medtem pa življenje teče mimo. Skorajda brez odmeva se utaplja Splošna plovba, nekdaj ponos piranske občine. Za to, kar se dogaja v portoroškem Casinoju, pa se tako že od nekdaj zdi, daje to drug svet, v katerega "neposvečeni11 nimajo pravice niti vpogleda.
Pa je vendar vse to tukaj. V našem majhnem domačem kraju, ki pozimi sameva kot speči medved za zaprtimi polkni, poleti pa se, oslepljen od turističnega blišča, obrača stran, da mu ja ne bi bilo treba reči prijazne besede neznanemu gostu?
Majhnoje lepo, pravi star pregovor. Lahko pa je tudi kaj drugega, če po vsej sili vztraja pri svoji majhnosti in ozkosti.
MARJAN GRUDEN
ips zavarovalnica triglavd.
POSLOVNA ENOTA KOPER
d.d. Ijubljana
ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA, POSLOVNA ENOTA KOPER, Pristaniška 8, 66000 KOPER, Vas obvešča o spremembi telefonskih številk: POSLOVNA ENOTA KOPER N.C. 066 / 454 - 100, FAX 066 / 37 - 788 Direktor 066 / 37 - 789
Predstavni|tva: PIRAN 066/746 - 010, LUCIJA 066/ 70 - 930, fax 066/ 70 - 961, IZOLA 066/ 65 - 248, fax 066/ 65- 248
ŽELIMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE
Kot vdako leto, de tudi letod dobimo na Socerbu

OD VSEPOVSOD
JANUAR NI BIL TAKO BOGAT
Poprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v Republiki Sloveniji je januarja 1994 znašala 83.716 SIT,kar je 4,2 odstotka manj kot v decembru 1993.Delavci v gospodarstvu so zaslužili poprečno 79.404 SIT,ali 5,2 odstotka manj.Če bi bolj pozorno spremljali slovensko produktivnost ter letošnje izvozne uspehe,bi s temi " drobtinicami" morali biti kar zadovoljni.Neto predstavlja to okoli 600 DEM ,ali približno polovica denaija^ki ga prejemajo za brezposelnost v Nemčiji. To je pač nekakšno poprečje. Žal se vse bolj poglabljajo socialne razlike med Slovenci.
NOVE POKOJNINSKE OSNOVE
Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je 21.marca letos sprejel sklep o najnižji pokojninski osnovi in najnižji pokojnini za polno pokojninsko dobo. Najnižja pokojninska osnova se od 1.marca 94 dalje določi na novo in znaša 35.512,96 SIT.Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo se od 1. marca94 dalje določi nanovo in znaša 28.486,01 SIT.S sklepom so določili tudi najvišjo pokojninsko osnovo ,ki od 1.marca 94 dalje velja 162.328,40 SIT.Od te osnove se odmerijo pokojnine .uveljavljene od 1. aprila 92 dalje ,ki bi s pripadajočimi uskladitvami presegle znesek ,ki bi uživalcu pokojnine pripadal,če bi bila odmerjena od najvišje pokojninske osnove, določene s tem sklepom. Najvišji znesek invalidnine za telesne okvare ,ki so posledica poškodbe na delu ali poklicne boleznifl.stopnja 100 %),znaša od prvega marca dalje 6.836,64 SIT,najnižji(8.stopnja 30 %) pa znaša 2.848,60 SIT. Za telesne okvare ,ki so posledica poškodbe izven dela ali bolezni ,je določen najvišji znesek 4.785,64,najnižji pa 1.994,02 SIT. Ob vsej precizni pokojninski matematiki,zanima upokojence zlati to .koliko denarja lahko v bodoče pričakujejo v kuverti.
Starostna ali družinska pokojnina,odmerjena po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov ,je od 1 .marca 94 tudi določena na novo in znaša skromnih 14.243,00 SIT.
ZAČASNI PRORAČUNSKI PRIMANKLJAJ
Potrebe porabnikov proračuna v Sloveniji za drugo trimesečje 94 so kar precejšnje : 103,28 milijarde tolarjev.Vlada pričakuj e, da se bo vblagajninabra-lo 94,9 milijarde tolarjev in j e na tej podlagi izračunala začasni primanjkljaj proračuna v znesku 8,38 milijarde tolarjev.V bilanci proračunskih prihodkov je kar nekaj opaznih postavk:davčni prihodki(davek od dobička pravnih oseb,dohodnina,prometni davek,carine itd.),znašajo 90 milijard tolarjev .medtem ko nedavčni prihodki(registracijske takse,sodne takse itd.),znašajo nekaj manj kot 4,8 milijarde tolarjev.Pri tekočih odhodkih proračuna , so bistvene postavke namenjene	tako imenovanim
socialnim transferom, subvencijamjavnim zavodom ,in plačam.Pri investicijah in investicijskem vzdrževanju je največ denarja namenjeno za avtoce-ste:3,3 milijarde tolarjev.Vlada vstraja,da bi proračun Republike Slovenije ostal v začrtanih mejah 402 milijarde tolarjev.
KONEC GOSPODARSKE RECESIJE ?
Nekateri slovenski ekonomisti so prepričani,da je doseganje najnižjih gospodarskih točk že za nami in pričakujejo v prihodnjih mesecih ponovno oživitev proizvodnje in izvoza.Zlasti slednji nam povzroča skrbi,saj seje v prvih dveh mesecih letošnjega leta v primerjavi z lanskim enakim obdobjem zmanjšal za 7,9 odstotka.Turistični promet je dosegel 2-odstotno rast. Inflacija,ki seje po tihem vsi bojimo,ker njena pretirana rast destruktivno deluje na gospodarske odločitve, izgublja na moči.Aprilske podražitve jo bodo nekoliko potisnile navzgor,tako da je računati,da bo na koncu leta znašala precej več od načrtovanih 13 odstotkov . Doslej sije že nabrala toliko moči, da bi se do konca leta lahko mimo povzpela na 17 odstotkov.Kontrolirani obseg denarja v obtoku .uspešna sanacija bank in največjih igu-barjev ter zadrževanje pretirane rasti plač,pa tudi uspešna in hitra privatizacija dmžbenega kapitala, so med drugim porok,da bo slovenska ekonomija dohodkovno bolj uspešna.
IZJEMNO VELIKO ŠTEVILO DOKAPITALIZACIJ
Zeikon o gospodarskih dmžbah (Uradni list RS 30/93) za obstoječe družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), predpisuj e dokapitalizacijo do minimalne višine kapitala 1,5 milijona tolarjev oziroma novo organiziranost ter seveda uskladitev ustanovitvenih in drugih aktov z določili tega zako-na.Rok:31.maj 1994.Ocenjuje se, da bo takšnih dokapitalizacij kar 25 tisoč.Veliko dela za ponudnike in svetovalce,ki nekoliko bolje razumejo te zahtevne operacije.
EKSPLOZIJA PREBIVALSTVA
Ocenjujejo, da bo do leta 2100 na svetu živelo že 12 milijard ljudi,kar pomeni, da se bo do takrat število prebivalstva dejansko podvojilo.Samo v Afriki,kjer sedaj živi okoli 65o milijonov ljudi,naj bi jih bilo kar 2 milijardi.Vsekakor bo zemlja ,s sodobnimi agrotehničnimi prijemi, sposobna prehraniti tolikšno število človeških duš. Ker nas je na zemlji vedno več, hrane pa kljub vsemu vedno manj, bi se kazalo odreči mesu in mesni prehrani.S pravilno uravnoteženo vegatariansko prehrano bi že sedaj, brez posebnih težav, lahko živelo kar 2o milijard ljudi! Primer:za prirejo enega kilograma govedine porabimo kar 16 kilogramov žitaric.
PLITVICE SPET ZA TURIZEM
Prekrasna narava 16 plitvičkih jezer zaradi vojnih sovražnosti ni bila prizadeta. Tako je ugotovila posebna komisija za ocenjevanje naravne kulturne dediščine UNESCO.Tamkajšnji turistični delavci so pripravili vse nared za letošnje turistične obiske.
IZ SPOŠTOVANJA DO MARKE
Nemško gospodarstvo se srečuje z rahlimi težavami.Prihaja dan resnice,ko bodo tudi Nemci rekli:" nič ni več tako kot je bilo nekoč”. Skrbi jim povzročajo visoka brezposelnost (okoli 4 milijone ),štrajki,vedno večje zahteve za socialno pomoč, ki pa se realno zmanjšuj e, pa tudi izvozna prodornost ni več tako velika kot so je bili vajeni. Mnogi preprosti državljani vidijo grešnega kozla nedelavnosti in neučinkovitosti v delu gospodarstva nekdanje Vzhodne Nemčije. Nemška marka kljub temu ostaja vodilna evropska valuta in glavna usmerjevalka finančno- valutnih transakcij- tudi iz spoštovanja do njene (nekdanje) trdnosti.
Portorožan, visokošolski profesor japonščine
(nadaljevanje s 1. strani)
Nekdanji maturant koprske gimnazije pripoveduje, kako je ravnatelj, profesor francoščine g. Martinc pri pouku včasih komu šaljivo rekel, ko ni znal pravilne francoske izgovoijave besed, da govori japonsko. Morda gaje takrat že zanimalo, kakšen je zven japonskega jezika.
Na srednji, še bolj pa na visoki šoli je	^,
Andreja Bekeša pritegnila matematika. Po diplomi je dobil štipendijo za specializacijo in matematiko na univerzi v Osaki. Tuje magistriral. Med več kot dveletnim študijem pa je vzljubil japonščino, nadaljeval s študijem jezikoslovja in leta 1981. magistriral iz japonščine. Na univerzi Tsukubi je absolviral doktorski program iz japonskega jezikoslovja in dosegel doktorat znanosti iz japonskega jezika.
Po melodioznosti je japonščina glede vokalov podobna italijanščini, pripoveduje. Zelo težka pa je pisava. Za dnevno rabo je treba znati okoli 2000 besednih znakov - logogrifov. To dela preglavice domačinom, še bolj pa seveda tujcem. Vendarle pa na japonskih univerzah niso tako redki profesorji iz tujine. Na univerzi v Tsukubiju, kjer dr. Andrej Bekeš predava računalniško jezikoslovje, slovnico sodobnega japonskega jezika in sodeluje v raziskovalnem delu, sta še dva profesorja, ki nista z Japonske. Zanimiveje, da se zadnja leta te univerze čedalje bolj odpirajo. Seveda pa se vsak, ki skuša vstopiti v tak univerzitetni krog iz tujine, srečuje z močno konkurenco domačih kandidatov. S takšno konkurenco pa seveda skušajo doseči, da se med univerzitetne učitelje prebijejo le kvalitetni strokovnjaki.
Čeprav dr. Andrej Bekeš pravi, da mu je postala Japonska druga domovina, pa svoje življenje na zanimiv način povezuje s Slovenijo. Po doktoratu iz japonskega jezika leta 1986. seje vrnil domov, delal krajši čas v Iskri Delti, potem na inštitutu Jožef Stefan, na fakulteti za družbene vede. Leta 1990. seje vrnil na Japonsko in tam prevzel profesuro na univerzi v Tsukubiju. Razen predavanja japonščine se njegova znanstvena kariera poglablja pri sodelovanju na velikem raziskovalnem programu "možnosti posploševanja jezikovnih kategorij posameznih jezikov s posebnim ozirom na japonščino in primerjava s slovenščino." Morda je bila tudi ta tema vezni člen, da se je marca letos sicer vrnil na inštitut Jožef Stefan, toda japonski univerzi bo ostal zvest kot takoimenovani vabljeni profesor. Njegovo znanstveno delo računalniška obdelava jezika odpira nove strani sodobnega jazikoslo\ja. Jezik, ki kot svoje orodje ne bo imel take računalniške tehnologije, bo v sodobnem razvoju glede marsičesa ohromljen.
Njegova vrnitev v inštitut Jožef Stefan pa bo pomenila utiranje novih poti za povezovanje slovenščine in japonščine. V okviru slovenskega orientalističnega društva v Ljubljani imajo že dvanajsto leto seminarje japonščine. Zdaj so s svojim univerzitetnim učiteljem prišli k nam še štirje njegovi nekdanji učenci na japonski univerzi. To bo razširilo obseg zanimanja za japonščino, saj zdaj te tečaje obiskuje 18 udeležencev v začetnem in 10 v nadaljevalnem tečaju. Zanimanje za japonščino je zlasti med ljudmi, ki zaradi svojega strokovnega dela potrebujejo ta jezik pri prebiranju strokovnih del, že zdaj pa so vse bolj izdelani pogoji, da bi lahko japonščino tudi uvrstili v študijski program ustrezne fakultete ljubljanske univerze.
Dr. Andrej Bekeš pravi, da ga bo veselilo, če bo kdo izmed bralcev Primorskega utripa začutil, daje spoznavanje nam sicer daljnjega jezika, velika priložnost za jezikovno obogatitev, ki odpira v pogojih japonske razvitosti vrata na široko področje tehnično-komuni-kacijskega pretoka danes prepotrebnega znanja.
Gustav Guzej
SEJEM ROŽ
Tradicionalni sejem rož bo tudi letos v hangaiju Marine v Luciji Lin 2. maja od 9.00 do 19.00 ure. Organizator Hortikulturno društvo iz Portoroža si prizadeva, da bi tudi letos ponudili številnim obiskovalcem kar največ tegačemur je sejem tudi namenjen. Zato bodo imeli prednost prodajalci cvetja, lončnic, sadik, sadnega in okrasnega drevja, torej vrtnarji in cvetličarji, medtem ko bodo pa nudniki tako imenovanih spremljajočih dejavnosti vrtnarstva morali skozi izbirno sito, da se na letošnjem sejmu rož ne bi nabralo preveč krame. Organizator zbira prijave aktivnih udeležencev na sejmu do 10.aprila. Dodatne informacije lahko dobite tudi po telefonu 066/73-898 in sicer od 28.marca do 25.aprila ob ponedeljkih in petkih od 20.00 do 21.30 ure. Vsekakor sodi sejem rož med največje portoroške prireditve, kijo obiskuje množica ljudi. Ne nazadnje je tovrstna prireditev zanimiva tudi za tujce, ki se mirno sprehajajo po portoroški rivieri, ne da bi vedeli kaj zanimivega se tu dogaja.
primorski u
pironska iidoja
SPLOŠNA PLOVBA
Scenariji za vračilo dolgov
Nad portoroškim podjetjem Splošno plovbo se zgrinjajo viharni oblaki, ki bodo po sili razmer prevetrili že dolgo prisotno osnovno vprašanje, kdo, in predvsem kako, bo poravnal dvajset let stare zapadle dolgove?
Kdo so bili ljudje, kakšni rentabilitetni izračuni in motivi so jih takrat vodili k najemanju visokih deviznih kreditov, ustanavljanju tuje firme...?Tega verjetno nikoli ne bomo natančno spoznali,lahko le ugibamo kdo bo končni plačnik 89 milijonov dolaijev vrednega japonskega in 10 milijonov dolarjev španskega dolga.Bo-do to LB, koprska Splošna banka kot garant, ali pa se bo vse skupaj prelevilo v znano formolo javnega dolga,kar bi, glede na " pomorsko usmeritev" Slovenije, lahko tudi bila ena izmed možnih opcij. V tem primeru smo to mi,davkoplačevalci,ki lahko le od blizu in daleč opazujemo markantno stavbo .dobro situirane pomorščake,delavce, ki se jim zaradi predmetnega dolga na gmotno- socialnem področju, nič posebno hudega ni zgodilo. Čarobno formolo naj bi sedaj iznašla Tajnikarjeva strokovna skupina.
Negativna otvoritvena bilanca
Dejstvo je, da bi podjetje Splošna plovba ( ne glede na njegovo sedanjo zapleteno organiziranost),moralo v skladu z zakonom do 2o.3.94,izdelati otvoritveno bilanco, ki bi bila podlaga za lastninsko preoblikovanje podjetja z družbenim kapitalom.Ta bilanca je negativna. Negativna je tudi konsolidirana bilanca podjetij Splošne plovbe v tujini, vključno z znanim podjetjem Genshipping Corporation, kije lastnik ladij!
Dolgov ne morejo sanirati Obstoječih dolgov Splošna plovba sama ne more sanirati,saj za to nima niti finačnih možnosti.Zato tudi ni plačala prvega obroka, ki je zapadel 25. marca letos. Poravnala gaje LB d.d. in odtegnila z računa Plovbine-ga garanta- Splošne banke Koper.
Veriga stečajev?
Stečaj Splošne plovbe bi torej potegnil s seboj tudi stečaj Genshippinga. Klopčič bi se začel odvijati.S poravnavo ali stečajem Splošne plovbe namreč zapadejo takoj v celoti v plačilo vsi krediti tujih bank, ki so vezani na Splošno plovbo kot garanta za kredite Genshippinga kot posojilojemalca. Tuji kreditodajalci bi lahko ,ob poznavanju finančnega položaja Splošne plovbe, že sedaj ukrepali in sprožili postopek za ta-
kojšnje plačilo neodplačanih posojil. Ob morebitnem neplačilu bi lahko šli v sodno zaplembo in nato v razprodajo ladij, vendar v tukajšnjem podjetju upajo, da do tega ne bo prišlo in da se bo našla ustrezna rešitev. S prodajo ladij preko sodišča bi tako morda iztržili največ 60 odtstotkov. Ladje bi bile prodane pod sedanjo tržno ceno, tudi zato, ker so stare poprečno 13,8 let, njihova življenjska doba pa je 23 let. Pet tujih upnikov bi se poplačalo,Splošna plovba pa bi znameniti japonski in španski dolg,skupaj 99 milijonov dolaijev, v celoti prenesla na davkoplačevalce... Ce podjetju uspe v naslednjih štirih letih odplačati 75% hipotekarnih kreditov, bi tedaj znašala neto vrednost njene flote (tržna vrednost minus neodplačani krediti), 50 milijonov dolarjev in bi bila podana možnost, da bi z ladjami, ki niso obremenjene s krediti, sami odplačevali del japonskega in španskega dolga. Vprašanje je, kako postaviti to firmo na finančno zdrave noge.
Trije scenariji
Vodstvo Splošne plovbe je v prizadevanju, da bi razrešili vprašanje dolgov, pripravilo predlog treh možnih scenarijev:
Prvi govori o SANACIJI, nekakšni ureditvi vprašaja in sicer tako, da bi Splošna banka Koper d.d.,kot garant, zagotovila Agenciji za sanacijo bank in hranilnic, potrebna likvidna sredstva v višini, ki bi omogočila odkup reprogramiranih kreditov po ceni, ki znaša 25 odstotkov nominalne vrednosti. Nadaljnje servisiranje teh kreditov bi na osnovi prejetih sredstev prevzela LB d.d. oz. Agencija. Z 20 trgovskimi ladjami bi v naslednjih 4 letih toliko zaslužili,da bi lahko odplačali tri četrtine svojih hipotekarnih dolgov. Pri tem scenariju omenjajo resolucijo o pomorski usmeritvi Slovenije,ki pravi, da bo država zagotavljala pogoje za razvoj trgovskega ladjarstva, ki bo sposobno poslovati na svetovnem tržišču.
Drugi scenarij bi bil NEKONTROLIRANI STEČAJ. Udje bi bile zaplenjene in preko sodišč po bančnih nalogih prodane, veijetno pod tržno ceno, pač za toliko, kolikor znašajo krediti.Omenjajo posledice, da" Slovenija" izgubi 44 milijonov dolaijev premoženja,kar naj bi bila nekakšna razlika med ocenjeno in tržno vrednostjo ladij. Nadalje omenjajo, da Sloveniji ostanejo na plečih tudi dolgovi Splošne plovbe : 99 milijonov ameriških dolarjev.Ti dolgovi,kot smo doumeli, niso zavarovani s hipotekami in bi se jih lahko rešili brez izgube ladij.
Stečaj Splošne plovbe bi pomenil ukinitev ladjarske dejavnosti v Sloveniji in nezaposlenost njenih kadrov ter izničenje možnosti, da bi vsaj en del dolgov, garantiranih s strani domače banke, odplačevali s svojo dejavnostjo.
Tretji scenarij predstavlja KONTROLIRANI STEČAJ po katerem se išče kupec zapadlih teijatev... Slovenija odkupi od petih zahodnoevropskih hipotekarnih bank teijatve, morda celo po znižani (diskontni) ceni. Tako dobi v posest 143,5 milijonov ameriških dolarjev vredno Plovbino premoženje? Kateri od slabih scenarijev je zanimiv za državo- in če je ona pravi naslov- bomo šele videli.Znano je le to, da je devizni posojilni zalogaj prehud za podjetje in garanta Splošno banko Koper, konkretne rešitve pa še trenutno ni na obzorju.
FK
INVITA d.o.o.
Podjetje za promet z nepremičninami Lucija, Obala 105, 66320 Portorož Tel/Fax: 066/70-584
Prodajate, kupujete, oddajate ali najemate
HIŠE - STANOVANJA POSLOVNE PROSTORE LOKALE - ZEMLJIŠČA ?
Pokličite nas.
Uredimo tudi ustrezno dokumentacijo.
INVITA d.o.o.
MIKAVNOST IN PREKLETSTVO OBMORSKE LEPOTICE
____________________________________________________(nadaljevanje s 1. strani)
To naj bi komunalno opremilo prostor bodočega turističnega kraja (kanalizacija, čistilna naprava, ceste, vodovod, elektrika, PTT-naprave). Zračunali so, da bi celovita komunalna ureditev veljala okoli 9 milijonov nemških mark. Ker občina ni imela denarja, so sklenili pogodbo, po kateri naj bi se zgradilo komunalne naprave, hkrati pa pridobilo pravico zgraditi na okoli 15.0000 kv. metrih turistična poslopja za sindikalne domove. Prodaja teh poslopij naj bi pokrila stroške za graditev infrastrukture. Namesto počitniških domov so pozneje pri SCT sklenili graditi poslopja za poslovni turizem in jih prodati na tržišču.
Do srede leta 1990. je SCT zgradil približno 85 odstotkov komunalnih naprav, po neuradnih ocenah takrat vrednih 5,975.291 mark.
Ko so začeli pripravljati gradbišča, so posekali nekaj desetin borovih dreves. V javnosti se je dvignil vihar ogorčenja, češ da gre za barbarsko poseganje v naravo. Konec leta 1990. je občinska skupščina sklenila takoj ustaviti vso gradnjo v Fiesi. SCT pa je že prej ustavil vsa dela na dokončanju predvidene komunalne ureditve. Takrat se je začel prikrit in odkrit spopad: SCT je zahteval denar za že opravljeno komunalno ureditev, spopadati so se začeli različni pogledi na zazidavo Fiese. SCT je izračunal, da naj bi njegova teijatev konec leta 1993. znašala 12,815.432 mark. Na sodišču je nekaj že končanih, še vedno pa teče več tožb. Namesto iskanja izhoda se spopad bolj nagiba v politično merjenje moči. Ne glede, kako se bodo pravni in politični spopadi končali, pa je jasno, kot pravi Bo-
ris Kočevar, sedanji direktor piranskega zavoda za urbanistično načrtovanje: "To je zapitek, ki ga bo moral nekdo plačati."
Konec osemdesetih let se je v piranski skupščini izoblikovalo mnenje, naj bi iz Pirana in Portoroža preselili počitniške domove. Takoimenova-ni sindikalni turizem naj bi povezali v enem kraju. In to naj bi bila Fiesa. To je bila tudi osnova za izdelavo zazidalnega načrta, sprejetega leta 1983.
Na ta načrt je imel zavod za spomeniško varstvo, po besedah Toneta Mikelna, precej pripomb, ni pa jih upošteval izdelovalec načrta, niti skupščina. Tudi sicer so imeli tudi drugi takrat in pozneje mnogo kritičnih pripomb, češ da je zazidalni načrt bil slabo pripravljen, predvsem pa daje z zasnovo zazidave preveč obremenil celoten prostor.
Leta 1991. so začeli pripravljati izhodišča za spremembo zazidalnega načrta. Ta niso bila nikoli sprejeta. In še danes velja zazidalni načrt iz leta 1983.
Zadnjih pet let se je zaplet okoli Fiese neprestano stopnjeval. SCT je vložil več tožb. Glede odškodnine za že izgrajeno infrastrukturo je sodišče dalo prav SCT. Na upravno odločbo, da se SCT razveljavi lokacijsko in gradbeno dovoljenje, češ da ponudnik ni bil izbran na podlagi javnega razpisa, je sodišče na prvi in drugi stopnji razsodilo v prid občine Piran. Zdaj je na vrhovnem sodišču revizija razsodbe, kajti SCT dokazuje, daje za razpisano gradbeno zemljišče bilo več ponudnikov in daje bil SCT najugodnejši. Zadeva se vleče nekaj let, Fiesa kot biser obale
pa je zlasti poleti tarča mnogih kritik zaradi neurejenosti, zanemarjenosti. Okoli nje pa se lomijo različna kopja.
Zanimiveje, da navzlic vsej tej problematiki v tem času na sejo občinske skupščine ni nikoli prišla ta problematika. Pogodbo s SCT je sklenil sklad za urejanje prostora. Pravni predstavnik SCT Aleš Rojs je povedal, da so večkrat iskali možnost dogovarjanja, toda z druge strani niso nikoli imeli dovolj resnega in preudarnega sogovornika. Občinska skupščina je sicer izbrala komisijo za preučitev tega primera. Tudi to pa ni pomagalo, da bi problem Fiese, ki zna biti hudo breme za celotno občino, le prišlo na skupščinski dnevni red.
Pri prebiranju obširnega gradiva o "problemu" Fiese se razrašča vtis, da ni bilo doslej niti volje niti namena, da bi začelo zamotano klopko razpletati.
Iz vrste mnenj različnih ljudi o Fiesi je mogoče razbrati vsem skupno stališče, da bi bilo potrebno neodložljivo pripraviti strokovna izhodišča za ureditev Fiese v skladu z naravovarstvenimi načeli. Takoj pripraviti revizijo ali povsem nov zazidalni načrt, oceniti vrednost že zgrajene komunalne infrastrukture. Končno pa takoj začeti trezne razgovore s SCT in najti način za razrešitev obojestranskih obveznosti. Vsako nadaljnje odlašanje pomeni le kopičenje materialne škode, predvsem pa je to neodpu-sten greh do tega edinstvenega dela piranske obale.
Gustav Guzej
, O'
Načrti za postavitev vodnega parka skoraj nared:
"PORTOLANDIJA" PRED VRATI
Izvrtanje vrelcev bo odločilo o gradnji
PORTOROŽ
V bodočnost Portoroža zagledani načrtovalci (vsi v naselju mu le ne želijo slabo in prav vseh turizem ne moti) tudi te dni že zrejo proti praznemu prostoru pred avtokampom v Luciji, proti samemu avtokampu, proti nasutju pod polotokom in gledajo na edini slovenski otok na morju, na Krpanov otok.
Prepričanim v dejstvo, da turistična prestolnica Slovenija lahko prodaja samo turistične izdelke, krepi samozavest načrtovalcev hi-tro"približevanje" tople vode, na katero so naleteli že na 300 metrih (zdaj so nedvomno že globje). Prav zaradi "Acguarije" ne ali "Landi-je" so namreč začeli iskati vodo; oziroma drugače: do "Portorlandije" bi prišli lažje in ceneje, če bi izvrtali pravšnjo vodo. Ce jo bodo namreč v pričakovani izdatnosti in vsebnosti dokazali pred kanalom Fazan, bodo vrtalci posegali znova v globino na zemljišču pred avtokampom.
Čeprav se marsikaj zdi še kot lebdenje v zraku (v povezavi s "če-ji" in vodo), pa so lahko načrti hotelov Metropol in Igralnice (kot ustanoviteljev Acguarije) zelo hitro na mizi. Na 10 hektarjih površin (otoka je za 2 hektarja, nasutja pa je za kakšen poldrugi hektar) nameravajo postaviti niz bazenov, toboganov, skakalnic, bazenov za blatne kopeli, podvodne masaže in podobno (primer termalne riviere Čateških toplic je odmeven tudi ob morju). Pri tem ne mislijo na nove toplice, marveč na zabaviščno rekreativni del Portoroža, kjer bi množice lahko našle obilo dnevne zabave skozi vse leto. Na tak način bi spravili v življenje zdaj zapuščeno in neurejeno nasutje ob koncu avtokampa, pa tudi za edini otok na morju (pred marino) še niso pogruntali nobenega namena.
Turistična prestolnica Slovenije bi tako pogasila ognje očitkov, daje le nekakšno spalno naselje (kar niti približno ni res!). Načrtovalci sicer vedo, da so v tujini "landije" že nekaj let v modi in da z njimi na veliko kujejo cekine. (Upajmo, da tudi to dejstvo koga v Portorožu, kije že dobro založen z njimi, ne moti).
Končajmo z mislijo, da Portorož, razen v turizmu, zdaj nima drugih možnosti. Turistični delavci kraja bi zato morali iskati stike s tistimi prebivalci, ki turizem zavračajo, ki od njega, razen gneče, nimajo ničesar in zaradi katerega, razen v tihoti naselja, morejo stalno živeti na očeh srednjeevropskejavnosti.
Ena od mogočih potez bi po besedah vodje prodaje v hotelih Metropol, Ivana Siliča, lahko bila tudi odprtje plaž domačinom za brezplačno kopanje. Da vsej malce ublažjo to negativno plat turizma za domače prebivalce.
Če torej načrti ne bodo splavali po toplični vodi, utegne Portorož, po predolgih letih izginjanja v anonimno središče srednjega kakovostnega razreda, spet opozoriti nase. (V turizmu gre vendarle za ime!). Nekcj tistega cvenka, ki tako na veliko odteka v zvečine ita-Ijanske "...landje", bi v večjo korist lahko ostal doma.
Portorožani pa bi vsaj Slovencem spet začeli dokazovati, daje vsaj pri posnemanju tujih, dokazanih vzorov, vsaj za pol koraka pred kontinentalci. To vlogo je namreč svojčas že uspešno igral. In zdaj, ko ne živimo več v raju, je bitka za goste vedno boj neizprosna. Različne atrakeje lajšajo njen potek.
ZORAN DEBENJAK
SVEDRI NEUTRUDNO VRTAJO
Velika pričakovanja ,kaj se v resnici skriva v nedrih lucijske in portoroške zemlje,še bolj pa kaj naj bi kmalu bruhnilo na površino,sem ter tja popestrijo razno razna ugibanja in govorice.šale ,pri čemer tekmujejo tudi nekateri mediji.Bo privrela na površje nafta,termalna voda? Kmalu se bomo lahko prepričali o ocenah neprecenljivega bogastva,ki naj
bi v marsičem spremenilo življenje v tukajšnjih kraj ih. Morda pa iz vsega tega ne bo nič.Vrtalci so redkobesedni in pridno opravljajo svoje delo ... Za Palače hotelomfna sliki).vrtajo delavci češkega podjetja Artezia iz Prage.Doslej so dosegli globino kakšnih 25o metrov.Upa-jo.dase bo pri 500 metrih že prikazala na površju topla termalna voda. Za portoroški zdraviliški turizem bi to vsekakor bilo enkratno. Nič manj atraktivna ni vrtina v Luciji,kjer so doslej že za kakšnih sto metrov globje prodrli v podzemlje.Ocene,da je v spodnjih plasteh zares kaj tople vode,ki bi jo kazalo ekonomsko izkoriščati,se bodo morda že v kratkem uresničile.Sedaj občasno priteka iz vrtine mrzla voda.
Barometer meseca
7.	do 11. marca - MALO BOLJE KOT POD LIPO - V vseh kejevnih skupnostih so se zvrstili (slabo obiskani) zbori volivcev. Skoraj vsi udeleženci so bili za to, da sedanje občine ne bi parcelirali. Zalena luč za referendum: Kdo je za mestno občino in proti njej.
8.	marec - VODA JE LAHKO ZLATO Na
dveh koncih (v Portorožu in pri marini) so začeli prodirati v zemejsko nedrje. Najti tople vrelce v globini do tisoč metrov, bi pomenilo naleteti na turistično zlato žilo.
16. marca - REPUBLIŠKA ROKA SEGA V PIRAN - Republiški funkcionar Tone Anderlič je povedal, da so tudi piranski izvršni svet dali na seznam občin, kjer naj bi iskali sledi za domnevnimi nepravilnostmi. Baje v republiki (v občini pa tudi od zavisti zeleni ljudje) nejboj zmajujejo glave nad prodajo vile Rog.
16. marca - SEZAM ODPRI SE - Po nekajkratnih poskusih je poslopje nekdanje bolnišnice v Piranu le dobilo lastnika z imenom. Za 1,9 miljona mark jo je kupilo podjetje J.P. Trade (Jelka in Janez Pečar, Borut Valenčič). Poslopje nameravajo preurediti v sodobno zasebno kliniko z dializo. Po načrtih naj bi klinika ob letu že odprla svoje sodobno zasnovana vrata.
19. marca - ŽE NASTOP JE PRIZNANJE
- V okviru jubilejne 25. slovenske rev je Primorska poje, seje na uvodnem koncertu v Postojnski jami predstavil moški pevski zbor Pergola iz Šentpetra. Zbor vodi znana kulturna delavka Rožana Grbec.
19.	marca - MNOGE POTI VODIJO V PIRAN - Z obiska v Drammenu (Norveška) seje vrnila Alenka Aškerc - Mikeln, ravnateljica osnovne šole Ciril Kosmač. Udeležila seje strokovnega srečanja ter seminarja v Komhaugu na državnem Mirovnem centru. Udeleženci so bili iz Moskve, Luganskaga, New Yorka, Cansas Cgtja, Švedske, Danske, Hrvaške in Slovenje.
20.	marca - DAN X BREZ RAZJASNITVE - Do tega dne naj bi bilo jasno, ali se bo republika vkjučila v reševarje nasedlega broda Splošne plovbe. Objube so vprašanje nekoliko odmaknile, rešitve pa še ni.
24. marca - SCIPIONOVE ZVIJAČE -
Občinska skupščina z dokaj obsežnim dnevnim redom tudi tokrat ni bila sklepčna. Nekatere, ki so se opravičili z nujno potjo v Ljubljano, so ob istem času videli v sosedrji kavarnici.
PROMET
Z MEPREMltmriAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovih
Trjj padlih 6 GOS 1 O IZOI^A tel./fax 006/03-2 ! 1
STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA____________________
naiz molj z

Morski rudninski zakladi (2)
Že od nekdaj so pridobivali sol s preprostim izhlapevanjem in izparevanjem morske vode "do suhega". V principu pridobivamo na ta način sol tudi dandanes, le tehnološki postopek seje izpopolnjeval Na mnogih koncih sveta pa j e ta proces za nas napravila narava: iz ostankov moija, ki so se posušila, je nastala kamena sol; kopljejo jo kot rudnino. Morja niso enako slana, tako je Rdeče moije izredno slano, v sto kilogramov vode ima 4.1 kg soli, Jadranjih ima 3.8 kg, Črno morje je pol tako slano, a Baltiško morje ima le en odstotek soli Vsebnost solije seveda odvisna od bližine dotoka kopenskih voda pa je tako moije v Tržaškem zalivu za dve promili manj slano kot južni Jadran. Povprečno ima tona morske vode 30 kg kuhinjske soli, 4 kg magnezijevega klorida, 2 kg magnezijevega sulfata, kije poznan kot grenka sol, 1.5 kg kalcijevega sulfata, itd. Kuhinjsko sol uporablja najraznovrstne-jša industrija. Kvaliteta soli zavist od vsebnosti vlage in odstotka natrijevega klorida, kije v čistem stanju nehigroskopičen in torej neobčutljiv na vlago. Kuhinjska - industrijska sol Pridobivanje soli so poznali že Sumerci. Na Kitajskem so pridobivali sol z izparitvijo. že pred več tisočletji. Tudi antični Grki in Rimljani so za to dejavnost uporabljali sonce in ogenj.
Mrtvo morje (jordanski Buhagrat Lutjje prej slano jezero kot morje. Ima predvsem kloride natrija, magnezija in kalcija, manj sulfatov a celokupna vsebnost je do osem krat večja kot druga morja.
Čeprav je osnovno načelo postopka pridobivanja kuhinjske soli iz moija v bistvu enostavno, je tehnologija pridobivanja razmeroma zapletena. Obalne grada ali bazene zalivajo z moijem po dovodnih kanalih. Pod soncem in vetrom morska voda polagoma izhlap-ni, dokler ne doseže primerne gostote; tako dobljeno slanico spuste nato v kristalizacijske bazene, kjer sol kristalizira. Dno bazenov je večinoma prekrito z gojeno "petolo", ki nastaja s spajanjem mikroskopsko ma-
Slovensko morje in zaledje
Po kratkotrajnem izhajanju zbornika "Slo vensko morje in zaledje" v letih 1977 do 1984 je vzniknila pr primorskih kulturnikih pobuda za izdajanje zbornika ANNALES kot nekakšno nadaljevanje prejšnjega. Pobuda je naletela na plodna tla predvsem z ustanovitvijo nekaterih regionalnih društev ter živahne kulturne dejavnosti (knjižnice, muzeji, gledališča, znanstvene inštitucije, klub Istra, itd.)
Zbornik posega na področja humanističnih, družboslovnih in naravoslovnih ved na širšem področju našega Primorja, tržaške pokrajine in deloma hrvaške Istre. Posebno pozornost posveča vprašanjem morja, pomorski problematiki in ekologiji.
Doslej so izšli trije letniki, vsak z mnogoterimi samostojnimi prispevki. V zadnjem let niku sta za naše morje zanimivi deli: Dr. V. Malačič - Pregled oceanografskih meritev in raziskav v priobalnih vodah Slovenije in v Tržaškem zalivu. Delaje pomembno za razumevanje dinamike vodne mase v našem akvatoriju, zlasti pa pomen te znanosti pri reševanju ustreznih tehničnih problemov ob naši obali (gradnja in drugo). L. Lipej in B. Krgstufek poročata o pojavljanju kitov, ki so deloma tudi nasedli na obalah v severozahodnem Jadranu iznad 45 stopinj severne širine, tj. od delte reke Pada, preko Trsta, naše obale do Brionov. To so štiri vrste pliskavk ali delfinov (veliki, navadni, progasti in okrogloglav), mrka pliskavka, zobati kit glavač in hrbtopluti ali brazdasti kit. Slednja dva kita spadata med večje (nasedli primerki so merili 10 in več metrov).
M.Z.
jhnih alg s kalcijevim karbonatom in tako izolira nastajajočo solno plast od prstenega dna. Betonsko dno bazenov se ni pokazalo preveč prime: no.
Izpopolnjeni tehnološki postopki kombinirajo prirodno izhlapevanje z umetnim izparevanjem, centrifugiranjem in sušenjem soli. Ta način ni odvisen od padavin, ki lahko občutno znižajo samo proizvodnjo. Pred dvema desetletjema smo tako izboljšavo načrtovali, vendar do realizacije zaradi gmotnih in naravovarstvenih razlogov ni prišlo.
Neslanost "slane” zgodbe
V Sloveniji porabijo letno okoli 15.000 ton soli za posipanje cest, ki so pod republiško upravo za ceste. Taje lanske jeseni razpisala natečaj za dobavo soli pod najugodnejšimi pogoji. Nanj so se prijavila tri podjetja: ljubljansko, ki uvaža egiptovsko morsko sol, mariborsko, ki prodaja kameno sol podjetja Salinen iz Avstrije ter portoroška Droga.
Po ceni je nudilo najugodnejše pogoje ljubljansko podjetje, takoj za njim pa seje uvrstila Droga. Da bi bil volk sit in koza cela, je republiška uprava za ceste po tem natečaju razdelila kvoto: 7.000 ton naj bi dobavilo ljubljansko podjetje, po 4.000 ton pa Droga in mariborsko podjetje za avstrijsko Salinen. Določili so tudi, katerim cestnim podjetjem naj bi posipno sol dobavljal posameznik udeleženec natečaja. Portoroški Drogi so dodelili območje cestnih podjetij Koper, Gorica, Kranj.
Še pred začetkom zimske sezone seje začela zadeva zapletati in razgaljati vso poslovno nesolidnost. Drugi dve podjetji sta začeli ponujati svojo sol tudi cestnim podjetjem, ki so bila določena portoroški Drogi. Ta prvi korak nelojalne konkurence so podaljšali še za drugega. Obe podjetji sta ponujali posipno sol po nižji ceni. S tem sta hoteli izriniti Drogo iz tega ne tako majhnega posla.
Drogi ni prestalo drugega, kot daje tudi sama znižala dogovorjeno ceno. Ponudila pa jo je tudi različnim komunalnim podjetjem, ki potrebujejo še za dodatnih 5 do 6000 ton po-sipne soli.
Zgodovina našega solarstva
Pričetek je 13. stoletje; sol so pridobivali v področju Pirana, Sečovelj) Izole, Kopra, pri Žavljah in Miljah. Tedaj je bilo pridobivanje soli prosto, zemljišča so bila javna, a lastniki so plačevali občini davek in sedmino pridelka
Najugodnejše pogoje je imel Piran na ozemlju ob Dragonji; tedaj so tam zgradili sistem dovodnih kanalov in bazenov z nasipi, podobno današnjim in sicer na obeh obalah Dragonje. To so bile sečoveljske soline, nastale pa so tudi v Luciji in Strunjanu. Ti kraji so v 15. stoletju prišli pod Benetke, kije razvoj našega so-linarstva zaviralo predvsem zaradi konkurence s svo jimi solinami (Chioggia, Ravena, pa tudi zaradi im-porta iz mediteranskega področja); prizadet je bil predvsem transport soli po morskih poteh. Zaradi nezaupanja do dobave soli iz hrvaških solin so uničili razvoj solinarstva na Pagu, pri Zadru in na Krku, medtem pa ponovno omogočili razcvet piranskega so linarstva, kije uspešno tekmooalo s tistim iz Tržaškega zaliva. Razvila se je velika trgovina soli in tiho tapstvo, o čemer je že svoje povedal naš Martin Krpan. Tudi tedanja Avstrijaje pospeševala svoje solar-stvo pod Skednjem in v Žavljah ter zato tudi strogo nadzorovala poti proti Miljam in Kopru. Med tema dvema tekmecemaje prišlo celo do strelnega obračunavanja. Po padcu benečanske republike je Avstrija spočetka obnavljala solarstvopri nas, vendar je zaradi poznejših političnih teritorialnih sprememb in posledično nastale konkurence z lastnimi rudniki kamene soli pričela zatirati solarstvo na Rabu, Pagu in Kopru. Piran je sicer še naprej deloval, vendar seje pa lagoma spreminjala struktura solinarjev. Pol-meščanski element se je oprijemal donosnejših poslov, prihajal je kmečki živelj iz notranjosti, ki je dnevno odhajal v svoje domove v notranjost in puščal "romantične" solinarske hišice propadanju.
Žetev soli niha
Po zadnji vojni je solinska površina ostala ista kot pod Italijo ob levem in desnem bregu Dragonje. Vendar je danes v pogonu manj "obdelovalne" površine. Zaradi spreminjajočih se klimatskih razmer proizvodnja precej koleba, v zadnjih 70 letih od 10 do 40 tisoč ton, pri tem so vštete tudi soline v Strunjanu in bivše v Luciji. Deževno poletje 1988je dalo le 250 ton soli! V zadnjih letih proizvodnja raste tako 8000 ton 1992, in že 12000 ton v lanskem letu. V načrtuje dvig proizvodnje na 30000 ton in sicer z razširitvijo izparilnih površin in povečanjem kristalizacijskih bazenov. Solarstvo pričenja obetavno pod vodstvom g. P. Držka v podjetju Droga; tu delajo za bolj mehanizirano proizvodnjo v sodelovanju z italijanskim podjetjem IDECO. Slovenija mora uvažati dosti soli, preko 18000 ton za samo industrijo (predvsem Hrastnik), 15000 ton za ceste (zima), 3-5 tisoč ton za gospodinjstvo. Tehničnih in ekonomskih problemov je nič koliko, pridružujejo se jim tudi 'Zeleni1'in "Varstvo" ptic, ki naseljujejo to področje kot izredna posebnost naše favne. . pamet in sol!
V	ljudskem izročilu je sol povezana s pametjo. Stari Latini so se držali modrosti "cum grano salis", kar pomeni "s pametjo" ali dobesedno "z zrncem soli", ali pa previdno in preudarno. Kaj pa naš "pojdi se solit", ki ga Balkanci spolno zasolijo. Po učinku pa meni pojdi k vragu, sicer pa, da ti manjka nekoliko soli (pameti) pa se zato malo "nasoli", saj ti je potrebno nekoliko soli.
V	ozadnju vse te zgodbe je seveda nič kaj etično poslovanje.
V	njej se odraža tudi nenačelna politika do domačega proizvajalca. Odgovornim je prav malo mar, če Droga z izkupičkom za prodano sol ne bo mogla zbrati denarja za dokaj drago vzdrževanje solin kot naravnega parka. Ce bomo hoteli ta naravni park obdržati, bo proračun moral odpreti svojo mošnjo. Z uvozom dumpinške soli pa omogoča tujim podjetjem prodajo svoje soli, ki jo doma ne morejo prodati. Mogoče pa se bodo od zimske neslane zgodbe le kaj naučili?!
P.P.
O-
april 1994	primorski utHp	stran 6
(■>£- -- piransko izdaja	|___ .
Naše vzporednice - Naše vzporednice - Naše vzporednice
TUDI PREPOVEDANO JE DOVOLJENO
V starem Piranu, je tudi prepovedano dovoljeno. Nikar ne mislite, daje to povezano s kako super demokracijo. Prej bi rekel, daje to posledica anarhičnega odnosa do okolja.
Pred približno dvema letoma postavljena javna razsvetljava v Adamičevi ulici (pri cerkvi), je že do zadnje svetilke razbita. Na vseh pločnikih za pešce, nekaznovano parkirajo avtomobili, pešci pa na cesto. V Piranu smo še, vsaj po manirah sodeč, daleč na Balkanu, tudi glede prometne ureditve. Zaporo določenih delov mesta urejamo s cestnimi zapornicami, ki so zaklenjene. "Dobro vzgojeni" vozniki, pretežno domačini, potem s svojimi vozili še zablokirajo rampo. Če je nuja, tudi ključ nič ne pomaga. Še posebno velja to za nočne ure, ko ni v celem Piranu nikogar, ki bi skrbel za red in varnost v mestu.
Problem zase so valobrani iz skalovja. Ta svojevrstna značilnost našega mesta, je postala odlagališče odpadnega gradbenega materiala in ostankov cemetne malte ter betona. Tako so zamašili že dobršen del lukenj med skalovjem. Ob valovanju morja voda ne more odteči. Na cesti nastajajo mlakuže, v zamašenih vdolbinah med skalovjem se razen vode nabirajo še drugi odpadki, ki tu trohnijo in povzročajo smrad, da o estetski podobi tako oskrunjenega valobrana, niti ne govorimo.
Vse navedeno je v Piranu prepovedano, a tudi dovoljeno. Če naštejemo še nekatere stvari,
da bo .............. neurejeni dohodi do
morja, polomljenimi oprijemniki ob stopnicah, nerazsvetljen del obale, od svetilnika naprej, kije zaradi okvare na napeljavi, že od rane jeseni v temi, nesankcionirana prehitra in preglasna vožnja, nekaterih sicer maloštevilnih, zato pa tembolj objestnih voznikov, po mestu, izginjanje, lomljenje in mazanje še preostalih javnih klopi. In kar še najbolj bode v oči. zanemariene in od nasiih iztrebkov onesnažene ulice in trgi. V Piranu ni nič posebnega, če kadilec odvrže prazno škatlico na tla. Ali če otrok vpričo staršev, vrže na tla ob-grizek ali bananin olupek itd.
In kaj naj napišem za konec. Piran rabi dobre gospodarje in redarje.
Žarko Žbogar
Ali poznate Piran?
Piran skriva številne zgodovinske, stavbarske in kulturne znamenitosti. Mimo mnogih hodimo vsak dan, ne da bi vedeli, kaj pomenijo oboki, portali, zasnove posla Pij-
Tudi med domačini bi redkokdo vedel, kje je v Piranu Shakespearejeva hiša. Ustavimo se pred poslopjem z mogočnim portalom ter baročnim balkonom nad njim v Savudrijski ulici št. 9.
Hišo je dal postaviti benečanski operni pevec, ki se je proslavil po vlogi u Shakespearjevem Othelu. Mogočen portal je oblikovan, kot vhod na cerkvi Santa Maria del-la salute na Canalu grande v Benetkah. Sredi portala je izklesana mogočna glava, v kateri je lahko prepoznati Shakespearja. Na baročni balkon vodi dvoje renesančnih vrat, nad njima pa sta iz kamna kot portret velikega pesnika izklesani glavi (Desdemone - bele nesrečne lepotice) in Othela (ljubosumnegačmca).
Risbo in razlago nam je ljubeznivo posredoval veliki poznavalec piranskih znamenitosti arhitekt ing. Igor Blumenau.
Zanimanje za piransko gimnazijo
Na informativnem sestanku osnovnošolcev in njihovih staršev glede vpisa na piransko gimnazijo v prihodnjem letu, se je zvrstilo presenetljivo veliko interesentov. Kar precej tudi iz Izole in Kopra. Predstavitev gimnazije in načrtov razviti v sodobno srednjo šolo, je torej naletela na precejšen odmev. Ne le mladi, tudi starši si želijo sodoben hram učenosti, prežet s sodobnimi vzgojnimi metodami.
Po informativnem sestanku ni nobenega dvoma, da bo novo zaživela piranska gimnazija imela dovolj učencev. Uresničevanje zastavljenih pedagoških smotrov pa bo v prihodnosti zelo jasno pokazalo, daje nekdanja, Piranu potrebna srednja šola, morala presahniti, ker po svoji vsebini ni bila dovolj zakoreninjena v zahtevnih sodobnih pedagoških tokovih.
Emil Barle
Blišč in beda piranske sprejemnice
S končanjem del na ureditvi hotela Tartini je piranska sprejemnica, kot pravijo Tartinijevemu trgu, dobila tudi zunanje celovito obnovljeno podobo. Zdaj pa se izrazito kaže, daje tej z lupino obnovljenih poslopij, treba dati tudi ustrezno vsebinsko funkcijo.
Življenje, ki se spontano odvija na ovalni ploščadi, je del te vsebine. V močnem kontrastu z njo, pa je vse tisto kopičenje pločevine, parkiranju in prevozu namenjene površine. Na eni strani sproščenost, okoli nje pa razrvana nagnetenost, ki para živce voznikom in obiskovalcem te sprejemnice.
Piranski sprejemni salon je zdaj dvoživka, vsebina življenja v njem je kljub ozaljšani obrobni podobi ostala nedorečena.
Kaj narediti, bi se lahko spraševali s Hamletom.
Marina
Tu smo - vaši smo
KLUB ŠTUDENTOV OBČINE PIRAN
(CLUB DEGLI ŠTUDENTI DEL COMUNE Dl PIRANO)
KŠOP-CSCP smo ustanovili 16. 10. 1992 na VPPŠ Piran. Na ustanovni seji smo študentje VPPŠ in študentje stanujoči v piranski občini sklenili organizirati:
-	klub študentov, ki bo združeval tako študente VPPŠ kot vse študente in dijake stanujoče v občini,
-	sodelovanje študentov in mladine pri reševanju problemov mladih v občini in v državi,
-	sodelovanje pri ustanovitvi Študentske organizacije Slovenije,
-	ustanovitev lokalnega odbora "AIESEC",
-	ustanovitev oddaje radia Študent Piran, omogočanje mladim oglašanje v medijih,
-	prehrano študentov,
-	informacijski center in info točke v občini,
-	ustanovitev študentskega servisa za zaposlovanje študentov in dijakov, s tem da se dijakom srednjih šol v občini o mogoči enakopravno upravljanje in razpolaganje s sredstvi v skladu z namenom za katerega so bila pridobljena,
-	sprožitev postopka o morebitni zlorabi sred-
stev ti. "mladinskega servisa Piran", ter zlo-m bi prostorov bivše ZSMS,
-	organizirati pomoč mladim v stiski,
-	organizacija prireditev in dejavnosti na vseh področjih, ki so v interesu mladih,
-	približati študentsko in dijaško populacijo okolju, v katerem se šolajo, predvsem pa približati okolje njim,
-	pridobitev primernih prostorov za dejavnosti študentov in mladine nasploh.
Izpeljali smo večino od začrtanih smernic, vendar pa bi še posebej omenili nedavno sprejet predlog zakona o "SKUPNOSTI ŠTUDENTOV' ki smo ga sprejeli vsi klubi študentov po Sloveniji, parlament ŠOU v Ljubljani in ŠOU v Mariboru.
Prodajo bonov za prehrano študentov smo organizirali na VPPS v študentski sobi (v kratkem tudi na servisu). V tekuje priprava oddaje radia Študent, ki bo delovala v sklopu radia Tartini. Ustanovili smo lokalni odbor AIESEC, ki omogoča študentom opravljanje študentskih praks v tujini. V končni fazi pa je opremljanje
računalniške učilnice infoto laboratorija. Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam vlivali pogum se iskreno zahvaljujemo. Še posebej naj omenim mag. Zdravka Klaska, prof. soc. Danijela Božiča in ostale profesorje ter zaposlene na VPPŠ Piran, SO Piran (Izvršni svet), italijansko skupnost "Giuseppe Tartini" Piran, vse srednje in osnovne šole v občini Piran, ŠOU v Ljubljani, študente in dijake, kakor tudi tistim, ki nam mečejo polena pod no ge. (ps. niet)
Vabimo vse, ki ste nam pripravljeni na kakršenkoli način pomagati in z nami sodelovati, še posebno mlade, da se nam oglasite. Prostore imamo v ti. Obrambnem domu v ulici IX. Korpusa v Piranu, "ŠTUDENTSKI SERVIS -CONSORZIO STUDENTESCO SERVIZI" pa na Župančičevi 14 v 3. nadstr. v Piranu. Tel. 73-868. Vsi ki imate novinarsko žilico, pišite in oblikujte našo študentsko stran v "Primorskem utripu".
za KŠOP-CSCP predsednik DAVORIN PETAROS
o
Z zakonom nad majhnost?
"Laser Karaoke", 'Pioner", "Cocktail, Winland", 'Pat shoop", "Natura shop", "Artus", "Blue bar", "Alsmer", "Botique Ascara", "Antinea", to je le nekaj napisov in obvestil, kijih lahko na hitro preberemo na poslopju lucijskega trgovskega središča.
Usoda pritožb prebivalcev Ukmarjeve ulice v Luciji:
"VALOVANJE VETRA!"
Življenje v temi je koristno za varčevanje z žarnicami LUCIJA
Kakšnih 14 let že, od postavitve zadnjega stanovanjskega stolpiča, več kot 200 prebivalcev Ukmarjeve ulice v Luciji (tista ulica tik za marketom ob glavnem mestnem križišču) opozarja inšpektorje, policiste, prizadevne občinske uradnike, člane sklada stavbnih zemljišč in druge, daje ta del mesta v popolni temi. Ta se jim sicer zdi idilična in sanjska, tako, kot tistim, ki tam vlamljajo v kakšno skladišče, v kakšno trgovino, v kakšen avtomobil.
Zaman so peticije, pisne in ustne pritožbe, omembe in drugo, saj ta bivša današnja družba očitno, razen za prisluškovanje (op. pisca) nima pravih ušes. V pišmeuhu časa so vse pritožbe uspešno zadele koše za smeti. Nihče se, razen za metanja pritožb stran, ne čuti poklicanega ali dolžnega, da osvetli Ukmarjevo ulico v Luciji.
Na občini pravijo (več klicev smo imeli v zvezi s tem tudi na Radio Koper) da spada osvetlitev v dolg nekdanjih gradbincev; lastniki stanovanj premorejo natisnjene odločbe, kjer piše, da bo razsvetljavo postavila občina; na skladu porečejo, da se ne vidijo ven iz načrtov za komunalno opremljanje in da jim celo za nove, ne pa za stare gradbene dolgove zmanjkuje denarja. In tako se sklene krog. "Nič ne bo!" so rekli na občini, inšpektor pa nič. Pravzaprav ima ta, v temo noči zavita zgodba, kar nekaj možnih razpletov. Eden od teh je, da merodajni (kar naenkrat se bodo čutili poklicane), "zatežijo" novinarju, ki tako piše. (V starih, rdečih časih, so novinarja napravili za nemogočega, jezikovnega in zlobnega, problem pa so razpletli).
Druga možnost je, da se "Ukmarja" vseeno lotijo in bodo prebivalci tega predela Lucije, še pred razpadom stolpičev, le pričakali razsvetljavo. Je pa še svetla plat vsega dogajanja: mestni občini Piran ni v Ukmarjevi ulici, v vseh teh letih, crknila še niti ena žarnica, kar je z varčevalnega vidika zelo lepo. Saj, nekaj pa je le treba napraviti za prebivalce!
Zoran Debenjak, novinar radia Koper
Človek bi si lahko o njihovih avtoijih marsikaj mislil Predvsem, da se jim zdi imenitno vse, kar zveni tuje. Ne zavedajo se, daje znameniti ekonomist Keynes rekel, daje za poslovni uspeh važen najprej topel poslovni odnos do ljudi, kvaliteta blaga, ki ga ponujamo, pa seveda cena.
Nič o tem, da bo že samo ime koga pritegnilo. Odraža le kompleks ljudi, ki bi se radi predstavljali s tujo besedo, češ, kerje trije je boljše.
Skupina slavistov je predlagala državnemu zboru, da je treba s predpisom zavarovati rabo slovenščine pri imenih podjetij, izdelkov, napisov. Morda bi tudi to malo pomagalo. Premalo pa za spremembo primitivnega ponosa.
Predstavljanje s tujimi imeni, nazivi, označbami izdelkov nas dreza v nos na vsakem koraku. Nekateri pravijo, da je to znak, da stopamo v Evropo. Toda brez ponosa, kaj pomeni materina beseda.
Ivo Likar
Spotakljiva prodaja od vrat do vrat
V zadnjemčasu se, kot drugod, tudi v Luciji razvija posebne vrste trgovina od vrat do vrat. Potujoči prodajalci gredo od stanovanja do stanovanja in ponujajo različno blago, lahko bi rekli, da včasih tudi sumljivega izvora.
Če je taka ponudba blaga kar dobra M.J.
Nastaja lucijski obrtni center
Načrti za razširitev obrtnega centra v Luciji se uresničujejo zelo počasi. Delavci Splošno gradbenega podjetja Koper so te dni postavili prvo proizvodno skladiščno halo v izmeri 12oo kvadratnih metrov ,po projektu pa na bi na tem mestu zgradili še dve enakih velikosti. Predvideno je centralno gretje na plin. Kot nam je sporočil Steljo Laganes iz SGP Koper, so že prodali nekaj čez polovico prostora. V njej bo skladišče Pivovarne Laško,svoje mesto pa so si rezervirali tudi nekateri obrtniki. S prodajo niso najbolj zadovoljni, čeprav cena 9oo DEM za kvadratni meter za IV.gradbeno fazo, ni videti kdove kako pretirana. Hala( na sliki) bo dokončana do junija letos, do izgradnje ostalih dveh predvidenih pa bo prišlo, ko bo dovolj zanimanja.
došla, pa se neredko sprevrže v neprijetno nadlegovanje. V Ukmarjevi ulici seje nedavno celo ob 22. uri pa javil prodajalec pred stanovanjem starejše občanke. Ker mu ni odprla vrat, je zvonil še in še. Seveda je to stanovalki vzbudilo strah, saj je taka pozna ura tudi neprimerna za trgovanje.
Nič čudnega, če zdaj tudi sosedje ne marajo odpreti vrat, če se pojavi pred vrati neznan človek. Morda bi bilo prav, če bi pristojni organi poostrili nadzor nad takimi oblikami prodaje. Za njo se lahko skrivajo tudi poskusi ugotoviti, če je stanovanje prazno ali če so morda primerne okoliščine za vlomne tatvine.
IICSCT do.o. Portorož
ekonomsko svetovanje in ocenjevonje
Rešet d.o.o. Portorož ekonomsko svetovanje in ocenjevanje Seča 194/ b, 66320 Portorož Tel. & fax: 066/ 71- 756
Obveščamo cenjene stranke in poslovne partnerje, da smo se preselili v Lucijo, Seča 194/ b (nasproti diskonta Degro).
Hkrati smo razširili svojo dejavnost in opravljamo naslednje storitve po konkurenčnih cenah:
Strokovna pomoč v procesu
lastninskega preblikovanja podjetij;
★
Ocenjevanje podjetij;
*
Knjigovodski servis;
*
Davčno svetovanje;
*
Storitve s področja informatike.
Uradne ure: vsak delavnik od 9.00 do 12. 00 ure.
Sečo 194/b, Portorož tel/faz: 066/71756
TANTADRUJ
Zbira in komentira
-	Dan upora proti okupatorju
27.	aprila naj bi nadomestil z 10. aprilom v spomin na odhod prostovoljcev v vojsko Kraljevine Jugoslavije. (Stanko Klep, Slovenec 26. feb. 94).
-	Tantadruj soglaša s Klepovim klepanjem in predlaga, da bi 17. aprila proglasili za Dan zmage v spomin na podpis kapitulacije Kraljevine Jugoslavije.
-	Srbi trdijo, da zbiti avioni
28.	februarja v Bosni, niso njihovi. (Poročila srbskih medijev).
-	Strinjam se s Srbi, da niso njihovi, saj smo jih v glavnem plačali mi Slovenci.
Kunstelj, šef kabineta zunanjega ministra, je na očitke, da nima ustrezne izobrazbe za diplomatsko službo (lesni inžinir) odgovoril, da tako kadrujejo povsod v realsocia-lizmu. (TV Studio City, 7. marec 94).
-	Sedaj pa ne vem ali gremo v realsocializem ali je gospod Kunstelj s to izjavo le potrdil, da res ne sodi v diplomacijo.
-	V aferi Fanelli Aldo ali Cico-relli Luigi, povezano z igralnicami, je poslanec Ivo Hvalica izjavil: Vem, da se poznata s tovarišem Dolancem, ne vem pa, kaj več. (TV tednik 17. marec '94).
-	Jaz pa poznam tovariša, par-don gospoda Hvalico, ne vem pa kaj več.
-	Izid seje o javnem dolgu ni poraz opozicije, temveč poraz vseh državljanov (J. Pučnik, Slovenske novice, 19.3.1994).
-	Je to uvod za ustanovitev parlamentarne komisije komisij, plačali bomo pa tako vsi.
primorski u
pironcko izdaja
Ne zavedajo se, da bo ta kuga vzela še veliko življenj
ZADNJA STRAN PRAVLJICE
Noč, na velikonočno nedeljo, je vzela še ena mlado življenje. Zjutraj meje zbudil telefon. Specialni pedagog MIHA ROTAR, moj prijatelj in predvsem prijatelj mnogih fantov in deklet, mi je povedal žalostno novico.
"Ob treh zjutraj sem bil še pri njemu v bolnišnici.. Klical je moje ime... stiskal mi je roko..."je trgal iz sebe spomin na prečuto noč." Potem sem izvedel,daje kmalu zatem umrl. Kaj bo moje življenje res vedno zgolj bolečina?" Bo!
Bolečina in le malo veselja vmes. Ker sije izbral poklic, kjer so mlada življenja vedno na preizkušnji in ker ima te fante in dekleta resnično rad. Sedaj EDEN izmed njih manjka! Ostale so le besede, izrečene med njima, nič kolikokrat izmenjane besede stisk, dvomov, upanja, obljub. Sedaj je le spomin, na fanta, s kodrastimi lasmi!
Nekdo drug je imel srečo! Za tiste, ki se igrajo z ruleto droge, je preživeti, SREČA. Ne tista sreča z napuhom, o kateri filozofiramo in hočemo imeti celo kupljeno za denar. To je SREČA rojstva. Radost, da ŽIVIŠ!
Kdaj si se odločil, da dokončno prenehaš z jemanjem heroina?
"Ob pogledu v ogledalo sem se zdrznil, saj se nisem več prepoznal. Hkrati pa se mi je upiralo vsakodnevno lovljenje denarja, nato HEROINA, nato pa zopet vse od začetka. Prvi "šus" te samo pozdravi, za pravo zadetost pa rabiš veliko več! Skratka, takšno življenje se mije uprlo!"
Kakšno pomoč si pričakoval od zdravnikov?
" Zgolj pomoč pri prebroditvi krize. To sta heptanon in apaurin. Nasvetov ne iščem, saj je to moja pot!"
Je pot v normalno življenje težka?
" Zelo! Saj družba težko verjame, da si resnično zunaj droge!"
Koliko tvojih prijateljev je umrlo zaradi droge?
" Preveč, da bi jih poimensko našteval!" Zakaj starostna meja narkomanov upada?
" Zaradi vse večje popularnosti drog, katere smo z zamudo dobili ob vstopu v Evropo. Drugi razlog pa je v tem, da preprodajalci najlažje prodajo slabo mamilo otroku. Policisti pa v temi lovijo samo " velike ribe ", na male pa pozabljajo, razen ob posredovanju ogroženih staršev."
Kako pride mladina do droge? Kje dobijo denar?
" Droga se jim ponuja v diskotekah, šolah, na domačih zabavah itd. Denar dobijo od staršev s pretvezo, da potrebujejo denar za šolske izlete, disko, obleko in z drugimi raznovrstnimi nakladanji!"
Kdaj se narkomani prvič soočijo z zlom droge?
" Kakor kdo! Mislim,da ob prvi močnejši potrebi po drogi (KRIZI), ko nimajo možnosti, da bi prišli do denarja in s tem do droge. Takrat ponavadi prodajo kakšno svojo vrednejšo stvar ali pa preprosto okradejo najbližje." Kako skrivajo pred starši? Kaj naj bi starši naredili?
" Z raznimi lažmi, katere pa starši vse prerodi sprejemajo, zaradi strahu pred resnico! Starši bi morali pogledati dejanskemu stanju
v oči, ne pa, da delajo napake in jih še finančno podpirajo. Sicer pa džanki prej ali slej proda vse!"
Kako ukrepa policija?
" Nikakor! Policija lovi prekupčevalce, ni pa socialna služba. Celo zdravstveno nadomestilo (HEPTANON) ,vse prerada odvzame z direktnim namenom. Izvedeti hoče ime preprodajalca drog."
Je družba soočena s to kugo današnjega časa?
"Mislim, da se ne zaveda, da bo ta kuga vzela še veliko življenj, preden se bodo zganila razna ministrstva, ki so za to odgovorna. (Ministrstvo za notranje zadeve, za zdravstvo, šolstvo, socialo itd.)
Si prebral dokumentarno knjižico POSTAJA DEATH? Kaj misliš o njej?
" Prebral sem jo takoj ob izidu, saj so v njej izvlečki iz dejanskega življenja narkomanov, hkrati pa lahko ta knjižica pripomore pri marsikateremu otroku ali mladostniku, da bo odraščal z odporom do drog, NE GLEDE V KAKŠNI DRUŽBI SE GIBLJE! Vedno se lahko reče NE, ko pa enkrat rečeš drogi DA, je po tebi, saj je odstotek ozdravljenih narkomanov zelo majhen, skoraj zanemarljiv! Zase upam, da sem se izvlekel! Z DROGO SVA SI POVEDALA VSE, KAR SVA SI IMELA POVEDATI! Morda mi bo po prebranem članku sledil še kdo!"
Si imel motivacijo?
" Brez motivacije ne gre! Tudi brez ciljev ne.
Ne smeš imeti lažnih iluzij. To te lahko stre."
Marinka Fritz- Kunc
Zanimivo ogledalo	pesem o morju
Knjižničarsko informacijski klub na piranski osnovni šali izdaja svoje zelo lično izdelano šolsko glasilo "Čvekač". Pod vodstvom mentorice Majde Čelik učenci predstavljajo svoje vtise in spoznanja iz življenja v šoli. Seveda ne manjka različnih pesniških poskusov. Tudi tehnično ze-lo sodobna oprema dokazuje, daje glasilo svojevrstno ogledalo šolskega življenja. Iz pestre vsebine smo izbrali naslednji pesniški prispevek:
Morje,
ki tako lepo valoviš, zakaj danes žalostno šumiš?
Kaj ne bi bilo žalostno, ko pa me onesnažujejo. Vame mečejo smeti, nevarne kemične snovi. Nafta se vame cedi, moje drage ribice mori.
Če se ljudje ne bodo spremenili, bodo namesto rib le še smeti lovili.
Amanda Lukič, 4.b
'	# rf
V
GAUDEAMUSIGITUR
52 bodočih zdravstvenih delavcev, učencev 4. a in 4. b razreda Srednje zdravstvene šole Piran seje na sobotnem (9.4.) maturantskem plesu v hotelu Bernardin, skupaj s starši, veselilo skorajšnjega konca šolanja in vstopa v novo življenjsko obdobje. Zrelost je pač doživetje, ki se zgodi le enkrat v življenju in zato je veselje ob takšnem dogodku razumljivo.
NEL d.o.o.
SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z ELEKTROINSTALACIJSKIM MATERIALOM
ELEKTRO STORITVE
GOSPODINJSKI APARATI - rezervni deli
TELEVIZORJI - SELEČO - GOLDSTAR
ELEKTRIČNO ORODJE ISKRA rezervni deli
TELEFONSKI APARATI ISKRA
Trgovina Lucija
Tel.: 066/ 70- 900 Obiščite nas, smo nasproti Diskonta DEGRO v Luciji.
Ste utrujeni,imate slabo cirkulacijo, vas mučijo glavobol, migrena, nespečnost, tesnobnost, celulitis. Vibromasažna grelna blazina SUPRAMED ALKOMAT vam olajša težave in pomaga ohraniti formo. Informacije: 066/ 75- 286
. o
Kaj moramo vedeti o lokalni samoupravi?
Druga najvažnejša stopnica do demokratične države Slovenije je po osamosvojitvi nedvomno reorganizacija lokalne samouprave. Tako kot smo se za osamosvojitev vsi neposredno odločali, tako bomo tudi na referendumu vsi neposredno sodelovali v kakšni obliki lokalne samouprave kako naj bi v prihodnje živeli in kakšne naj bi bile demokratične svoboščine za čim neposrednejšo udeležbo vseh ljudi pri upravljanju lokalnih javnih zadev.
Evropska listina o lokalni samoupravi postavlja pravico državljanov do opravljanja javnih zadev kot enega ključnih demokratičnih načel. To pravico je mogoče najbolj neposredno uresničevati na lokalni ravni.
V letošnjem letu naj bi spravili v življenje zamisli o naši bodoči lokalni samoupravi. Ker je to ne le pravica, temveč tudi v interesu slehernega izmed nas, bi morali dosti več vedeti, kako je zamišljena lokalna samouprava, kako naj bi delovala, predvsem pa, kakšne bodo pravice in dolžnosti slehernega izmed nas v njej.
Ne podaljšek države
Kakšen je smisel nove organiziranosti lokalne samouprave, saj imamo že zdaj občine in v njih krajevne skupnosti, porečete. Res je, tudi že vrsto let imamo lokalno samoupravo, kije dala tudi nekatere dobre sadove. Po raziskavah je občina okoli 85 % svoje dejavnosti opravljala kot državni organ. Nekateri so rekli, da je občina (komuna) pravzaprav državni v malem. Temeljna razlika med sedanjim komunalnim sistemom in novo zasnovano lokalno samoupravo je v tem, da naj bi prihodnja občina ne imela državnih pristojnosti. Izjemoma naj bi opravljala nekatere. ki Uh bo nanio prenesla država.
Iz tega izvirata dve nevarnosti: da bo na oddaljeno državo prešla tudi pristojnost v zadevah, ki jih morajo državljani urejati vsak dan. Po drugi strani pa je nevarnost, da na urejanje državnih zadev lokalnega pomena državljani ne bodo imeli kaj prida vpliva. Preobrazba dosedanjega komunalnega sistema v sistem lokalne samouprave prinaša seveda vrsto sprememb glede položaja nalog in pooblastil lokalne skupnosti. Tudi organizacija opravljanja lokalne skupnosti se bistveno razlikuje od sedanje.
Kaj naj bo občina
Ker naj ne bi imela več državnih pooblastil, bolj ali fmanj ne bi imela oblastvene pristojnosti. Rekli bi lahko, daje razmejitev pristojnosti med državo in lokalno skupnostjo prva pomembna značilnost lokalne samouprave. Druga značilnost pa je, da naj bi bila tako organizirana, da bi lahko v njej ob čim nepos-rednejši udeležbi občanov urejali vse temeljne zadeve, pomembne za življenje vsakega prebivalca.«
Skladno z drugo nalogo mora biti občina taka lokalna skupnosti, v kateri so prebivalcem zagotovljeni osnovni pogoji za življenje: osnovna preskrba z življenjskimi potrebščinami, zdravniška in socialna oskrba, osnovno šolanje, minimalni komunalni in stanovanjsko - prostorski pogoji za bivanje, osnovne prometne in komunikacijske povezave, možnosti za denarni promet ter prostori za izvajanje upravnih in političnih dejavnosti. Pri tem ni odveč poudarjati, da bo kot lokalna skupnost zaživela samo občina, oblikovana v skladu z interesi prebivalcev. Kjer bodo pri ustanavljanju občine prevladovali
birokratski elementi, se bo slejkoprej pokazalo, da vsebinsko ne more resnično zaživeti.
Raznolike spremenjene pristojnosti
S posebnim zakonom bodo v postopku preobrazbe občine porazdelili upravne pristojnosti med občinami in državo. Seveda po načelu, da bi glede na velikost in učinkovitost lahko nekatere pristojnosti ostale občini.
Temeljna področja nalog in pristojnosti občin pa naj bi bile po zakonu naslednje: upravljanje občinskega premoženja, ustvarjanje pogojev za gospodarski razvoj občine, za gradnjo stanovanj, za lokalne javne službe, socialno skrbstvo, predšolsko otroško varstvo, skrb za socialno ogrožene, invalide in ostarele, varstvo zraka, tal, vodnih virov, zbiranje in odlaganje odpadkov (temu bi lahko rekli skrb za okolje.) Seveda naj bo v pristojnosti občine tudi vzdrževanje vodovodnih in energetsko komunalnih naprav, v zakonu zelo posplošeno določeno pospeševanje vzgojno izobraževalne, informacijsko dokumentacijske, društvene, turistične in kulturne dejavnosti, razvijanje športa in rekreacije. Nerazdružljivo z lokalno samoupravo je seveda tudi skrb za krajevne ceste, rekreacijske in druge površine, nadzor nadjavnimi prireditvami, komunalno redarstvena služba in skrb za red v občini. V neposrednem intersu občanov je tudi organizirana požarna varnost, pomoč pri elementarnih nesrečah, kot tudi pokopališka in pogrebna služba. Poseben del pristojnosti pa bodo sprejem statuta, organiziranje občinske uprave, pa tudi služba, ki bo sankcionirala kršitve n.pr. odločanje o prekrških.
Kaj pa mestna občina?
Glede na velikost, geografske posebnosti, zgodovinske, narodnostne, kulturne in gospodarske ter socialne povezanosti posameznih območij, bodo v okviru nove lokalne samouprave nekatere občine lahko imele poseben položaj mestne občine. Pristojnosti in tudi naloge in delno tudi organiziranost teh oblik lokalne samouprave bodo seveda nekoliko drugačne. Razen bolj raznolikih pristojnosti bodo imele tudi več upravnih nalog, oziroma imele bodo tudi več pristojnosti oblastveno državnega značaja.
Na zborih volivcev prejšnji mesec seje tudi v naši občini večina udeležencev odločila, naj bi sedanje občinsko območje ostalo v pogojih nove lokalne samouprave neokrnjeno in naj bi v bodoče bila piranska občina mestna občina. O tem se bomo odločali na referendumu.
Po zakonu naj bi bila mestna občina geografsko, gospodarsko, kulturno in gravitacijsko zaključeno območje, ki naj bi imelo najmanj 10.000 prebivalcev. Na tem območju naj bi zagotavljali skupno urbanistično in komunalno politiko. V naši občini je že pripravljeno gradivo, ki utemeljuje, zakaj naj bi imeli v bodoče status mestne občine. Razlogi za to so mestna zaokroženost, od Pirana do Lucije je bolj ali manj pozidano strnjeno mestno naselje, k njemu gravitira tako gospodarsko, kulturno, prometno, takoime-novano primestje (Strunjan, Sečovlje, [ent-peter, Nova vas, Padna). Tu je še izredno važen razlog večnacionalnosti, a tudi obmejna lega. Ne nazadnje pa je na celotnem območju enotna tudi gospodarska razčlenjenost ter kulturna povezanost.
Kako z denarjem?
V vseh dosedanjih razpravah je visela v zra-k temeljna pripomba: od denarnih virov bo odvisno, ali bo lahko nova lokalna samouprava zaživela ali ne.
Po zakonu naj bi imele občine svoje vire pridobivanja denaija n sicer z davki in drugimi dajatvami in od dohodkov od občinskega premoženja. Občine naj bi v celoti ali delno dobivale denar od davka na premoženje, na dediščine in darila, na dobitke od iger na srečo, na promet nepremičnin in od drugih z zakonom določenih davkov. Seveda pa je odvisno od razvitosti posameznih občin, koliko denarja bodo lahko od tega zbrale za financiranje svojih lokalnih potreb. Pri tem je zanimivo določilo, da mora država občinam zagotoviti toliko denaija, da bo javna poraba v sleherni občini najmanj 90 % poprečne porabe na prebivalca v Sloveniji. To praktično pomeni, da naj bi nekatere občine dobivale nekaj denaija iz republiškega proračuna.
Ko bodo nove lokalne skupnosti dejansko zaživele, bo življenje odprlo še vrsto drugih vprašanj. Ob raznoliki razvitosti Slovenije bo to gotovo trd oreh pri uveljavljanju lokalne samouprave.
Postaje do uresničevanja
Že maja bo "padla" prva odločitev o bodoči formalni podobi naših občin. Na referendumu se bomo odločali o geografski podobi novih občin.
Novembra naj bi bile volitve v organe lokalne samouprave. Ti naj bi bili občinski svet, župan, po potrebi eden ali več občinskih odborov in nadzorni odbor. Najvišji organ odločanja bo svet. Njega in župana naj bi volili neposredno; tako svet in župan pa bodo odgovorni neposredno volilcem.
S 1.1.1995 naj bi občine zaživele kot nove oblike lokalne samouprave. Po njihovem konstituiranju se bo začel tudi proces povezovanja v pokrajine. Do 1 .januarja 1995 pa naj bi začeli delovati tudi organi državne uprave z vsemi njihovimi podaljški do posameznih upravnih območij.
Povzetek po republiškem gradivu
OBČINA PIRAN SKUPŠČINA OBČINE IZVRŠNI SVET
SEKRETARIAT ZA UPRAVNE ZADEVE
OBVESTILO
Zaradi prildjučitve na novo telefonsko centralo v Portorožu,ki omogoča hitrejše in kakovostnejše povezave,smo 31. marca zamenjali telefonske in telefaks številke.
NOVA ŠTEVILKA HIŠNE CENTRALE: 066/746-201 (stara 73-641) TELEFAKS: 066/746-204 TELEFAKS: 066/746-2o5
Predsednik skupščine 066/746-206
Predsednik izvršnega sveta: 066/746-286
april 1994
ŠPORTNI UTRIP
NAGRADE IN
PRIZNANJA ŠPORTNIKOM
Športna zveza Piran bo v sodelovanju s klubi /društvi v sobo-to,23.aprila 1994 ob 19.00 uri, organizirala v Športni dvorani v Luciji ŠPORTNO ZABAVNO PRI REDITEV,na kateri bo podelila nagrade in priznanja posameznim športnikom,športnim ekipam,trenerjem in klubom . Po odločitvi Strokovnega sveta pri predsedstvu Športne zveze Piran sta najboljša športnika v letu 1993 plavalca .člana Plavalnega kluba Biser Piran TOMAŽ SLAPERNIK in ROBI ZEKANOVIČ, Najboljša športnica pa je strelka,članica Strelske družine Portorož RENATA ORAŽEM. Vsi trije športniki (nosilci naslovov državnih prvakov ter stalni člani slovenska državne reprezentance), so se udeležili Sredozemskih iger v Franciji ,kjer je Renata Oražem z malokalibrsko puško v disciplini 3 x 20, dobila bronasto medaljo.
Plaketo in priznanja bodo prejeli tudi vsi nosilci naslova državnega prvaka v posamezni športni panogi; članice ekipe RK M - DEGRO Piran za napredovanje v višji rang tekmovanja .
Športna zveza Piran bo izdala tudi bilten s podatki -seznami vseh nagrajencev.
Vida Murovec
SEZONA VESLAŠKIH REGAT
Letošnja veslaška regata bo 30.
aprila na progi Marina- Bernardin
Veslaški šport ima na Obali bogato tradicijo, ki sega nazaj v osemdeste-ta leta prejšnjega stoletja.Veslaški klub Argo iz Izole in Nautilus iz Kopra, neprekinjeno uspešno deluje ta od ustanovitve, kar pa ne velja za piranskega,čeprav je bil ustanovljen kot eden prvih klubov na

zahodni istrski obali leta 1887. Svoj je delovanje je moral večkrat prekini-ti.Večlet-na prekinitev ak-tivnosti je | nastala
zaradi, ko so porušili čolnarno v Piranu in na tem mestu zgradili hotel Piran.Dodelili so mu začasne prostore v takratni Ladjedelnici Piran. Po osmih letih uspešnega dela so se morali so se morali umakniti.ker so začeli tam graditi turistično naselje Bernardin. Pred štirimi leti so z dovoljenjem solinarjev v sečoveljskih solinah na obali kanala postavili čolnarno,kjer so zelo ugodni pogoji za učenje in vadbo veslanja- skoraj v vseh vremenskih pogojih. Lani so poleg čolnarne postavili leseno konstrukcijo, ki služi za telovadnico. Prostorje zaradi oddadljenosti od ceste, zdravega okolja, izredno primeren in varen za otroke.To je med drugim tudi pripomoglo k dobrim rezultatom veslačev na dosedanjih regatah.Rezultati so pomembni za delovni elan veslačev in uveljavljanje kluba v slovenskem prostoru, pa tudi zunaj naših meja. Osnovni cilj vodstva je,da bi se večina otrok v naši občini naučila veslati preko šole veslanja,ki je organizirana dvakrat letno v dogovoru z osnovnimi šolami.To se nam zdi zelo pomembno,saj šport odtegne otroka od ulice in škodljivega vpliva alkohola in droge.Ves-lanje je izredno zdrav šport. Poleg odraslih, se letno usposablja v poznavanju veslaških veščin tudi po 12o otrok, od tegajih redno sodelu-
je na regatah od 40 do 50. Maja la-ni j bila regata v portoroškem zalivu z mednarodno ude-B ležbo.Od dru-
gih se razliku-gŽj e tudi po ♦-.v-	..	tem,ker smo
■	ponovno uve-
fpSc dli podeljevanje lovorovih vencev zmagovalcem. Najverjetneje bodo med nosilci venčkov tudi naši veslači: Nataša Žerjal, Iva Djukič, Lea Sorgo, Elvis Bradaš, Aleksander Hrvatin, Aleš Lapajne, Tilen Gustinčič in drugi.
Podpredsednica VK Piran Dr. Mirana Male
Šahovski turnir
Od sobote, 9. do 17. aprila, poteka v kristalni dvorani Palače hotela v Portorožu III. Odprti mednarodni šahovski turinir. Zanimiva kraljevska igra - organiozator je Šahovsko društvo Alpe- Adria Portorož, predsednik organizacijskega odbora je Lenart Šetinc - je pritegnila tudi nekaj vrhunskih mojstrov.
Nočno kopanje
V bazenu portoroških term že nekaj mesecev poteka ob sobotah od 21.00 ure dalje nočno kopanje.V ceni je poleg plavanja v bazenu, vključeno tudi koriščenje finske savne, vibromasaže in solarija. Nedvomno, da je zanimivost ponudbe tudi v tem, da bi omogočili več druženja med ljudmi- cehovskimi kolegi- in pridobivanje na psihofizični kondiciji.
KOLESARSKI MARATON
XI.tradicionalni mednarodni kolesarski maraton Gorica - Trst -Portorož bo v nedeljo,29. maja 94 .CILJ: center Portoroža na ploščadi pred GH palače.
Konec marca so se na sedežu Skupnosti Italijanov G. Tartini v Piranu, sestali predstavniki Kolesarskega kluba Portorož,Športne zveze Piran, Športnega društva Pira-no,Skupnosti Italijanov G. Tartini Piran ter predstavnik Kolesarskega kluba PEDALE GORIZIA in se dogovorili,da tudi v letu 1994 skupaj organizirajo že tradicionalno športno - turistično prireditev , tokrat že XI.Mednarodni kolesarski maraton GORICA - TRST - PORTORO®. Na tej zanimivi rekreativni kolesarski dirki običajno sodeluje okoli 300 do 400 kolesarjev, predvsem iz Italije. Spremlja jo prav tolikšno število ljubiteljev športa,prijateljev,sorodnikov. Večina udeležencev se za dan, dva ustavi v Portorožu. Prireditev ima poleg dobrega športnega in sosedskega sodelovanja, tudi značaj turistične prireditve.
Vida Murovec
KLUB MLADIH VABI
V Piranu so ustanovili Klub mladih v okviru katerega deluje tudi Mladinski servis,ki je v celoti prevzel poslovanje bivšega Mladinskega servisa.Kot so zapisali v vabilu za pristopne izjave,želi Klub povezati mlade v piranski občini pri obravnavanju in reševanju problematike s področja njihovega življenja in dela,delovati na kulturnem, športnem in vseh ostalih področjih,ki zanimajo mlade. Sedež kluba oz.Mladinskega servisa je v Župančičevi 14 v Piranu, tel. & fax:066/70-49o.Predsednik Kluba mladih Piran je Aleksij Tomljano-vič.
V teh dneh se je mudil v Piranu EMILIO RAVNIC, novinar RTV BiH, ki je bil ranjen na službeni dolžnosti na enem od sarajevskih bojišč. Iz Sarajeva mu je uspelo priti šele z novinarsko izkaznico PRESS UNPROFOR.
ZGODBA NEKEGA NESMISLA
"Za Sarajevsko televizijo sem moral pripraviti opis dogodkov iz Vogošca, bojišča blizu Šaraje-va, kjer je bila največja koncentracija srbske težke artilerije. Ko smo prišli še s tremi vojaki BiH na bojišče,je bila vidljivost komaj petdeset metrov. Vojaki so streljali na krave, ovce, ljudi, skratka na vse, kar se je premikalo. Čeprav ta teren nikoli ni bil okupiran, je bil vseeno izpostavljen stalnim napadom. Stal sem blizu prekrasne Džamije, ki pa sojo že leta 1992 porušili s petintridesetimi tankovskimi granatami. Džamija je bila zgrajena šele slaba tri leta prej, po najsodobnejših arhitektonskih načrtih in so verniki nanjo čakali že od leta 1945 dalje. Pri tem porušenem spomeniku so nas zadele granate. Nihče ni bil mrtev,eden izmed vojakov je bil ranjen in jaz sem dobil težke poškodbe glave in predvsem oči. V Sarajevu so me za silo pozdravili, potem pa meje čakala pot na zdravljenje v Ameriko ali pav Nemčijo, kamor so pošiljali ranjence. Prosil sem, da bi me poslali v bolnišnico na Hrvaško ali pa v Slovenijo. Uspelo mi je priti v Slovenijo in sicer na odlično očesno kliniko v Novem mestu, kjer meje operirala izvrstna zdravnica Vesna Morella. Ker me na Piran že od prej vežejo lepi spomini, sem se za kratek čas ustavil tukaj.
Vračam se v Sarajevo, vendar pa me čaka še ena operacija." Tako je za dalj časa utihnil umirjeni glas priljubljenega sarajevskega televi-
zijskega novinarja EMILA RAVNICA, ki je od prvega dne vojne v Bosni in Hercegovini dnevno poročal iz tamkajšnjih bojišč. Štiriindvajset ur vsak dan, ne da bi pomislil, da se morda iz bojišča oglaša zadnjič. In takrat, ko ga je zadela granata, bi se skoraj zgodilo.
"Najhujše je bilo spoznanje,da je zadelo nekoga, s katerim si se pogovarjal še malo prej. Bilje zdravnik. Osemindvajset let je imel.Poleg mene mu je granata odtrgala glavo. Večkrat sem se spraševal o nesmislu vojne. Nekdanji znanci, kolegi, lahko tudi prijatelji, so postali sovražniki v hribih nad nami in streljajo na nas."
EMILIO RAVNIC kot novinar ni pisal o gospodarstvu in tudi o politiki ne. Pripravljal je zabavne oddaje,večkrat tudi v sodelovanju s takratno RTV Ljubljana. Omenil je Lada Leskovarja, kije tudi delal na podobnih oddajah. "Ko je prišlo do vojne, za katero smo mnogi mislili, da do nje nikoli ne bo prišlo, je veliko novinaijev odšlo v razna mesta po Evropi, zato smo tisti, ki smo ostali zvesti hiši, poprijeli za vsa dela.
V glavnem smo bili poročevalci z bojišč. Ljudje so pokazali neverjetno iznajdljivost, da so nas poslušali. Še ob tako veliki nevarnosti, ko sem Sarajevčane opozarjal, naj gredo v zaklonišča, sem skušal zadržati optimistični ton. Morda so zato ljudje klicarili na RTV, kaj se mi je pripetilo,ali sem živ, predvsem." Po vojni bi se rad vrnil k športnemu komentatorstvu, saj je nogomet njegov najljubši konjiček. Emilio Ravnil je rojen Sarajevčan. Prav tako njegova žena in hči. O svojem mestu govori z nostalgijo, kot, da bi obujal spomine na mesto, ki se je izgubilo. Del zgodovine je odšlo za zmeraj. In tudi ulice, kjer je Emilio preživljal leta svojega otroštva.
"In begunci?", sem ga vprašala. " Tisti krepki možakarji, ki na ulicah modrujejo o politiki?" "Želel sem o njih narediti reportažo, pa sem se premislil," je sklonil glavo namesto njih. Saj! Umrl je skoraj za domovino in veliko drugih!
MARINKA FRITZ- KUNC
Jlotek^ofti <)A(t*ot\OH\fke pogubit' tjottiiča ’ Hufanki hfOfftH ‘ pHmoHki hfet\u
Prijaznost in vljudnost na prvem mestu
Po izbirni akciji Slovenskih novic je v Ajdovšč ini	pred
nedavnim padla odločitev: Nej natakarica za Primorsko je DANICA FUKS, zaposlena v Restavraciji ZLATO SIDRO v Portorožu. Izbirno tekmovanje oz. finale za Nej natakarico Slovenje oz. odločitev o tem, bo na letošnjem Gostinsko turističnem zborujeseni v Mariboru.
'Ponosni smo nanjo je v kratkem pogovoru za Primorski
utrip povedal Franc Jakob, direktor firme Zlato sidro d.o.o.Portorož. Prijazna,vedno nasmejana, hitra in pozna svoje delo. Vse goste ima rada,domačini so ji ncjlju-bši. Gostinsko šolo je končala v Izoli, pri nas dela že dobro leto in prepričan sem, da je tudi rjeno prizadevanje za kakovostno postrežbo, doprineslo k slovesu Restavracje Zlato sidro. Veseli smo,da se gosje k nam radi vračajo."
RESTAVRACIJA
SOlDi®
Ponudba restavracije v samem središču Portoroža (pri Splošni plovbi) z lepo teraso in čudovitim pogledom na morje,temelji predvsem na domačih ,hisnih specialitetah. Naj naštejemo le nekatere: Motovunski steak, Telečji medaljon z jurčki, Mesna plošča Sidro... po želji pripravijo gostom tudi prekmurske specialitete, n.pr. bograč golaž, ali pa tudi divjačinske specialitete. Morske ribe na žaru vseh vrst. Omenimo naj posebnost: da moči rezanci z grancevoli ali lososom. Za okusen posladek morda omleta Pohorje ali domači sirovi štruklji! K temu sodi odličen rumeni muškat.Sicer pa imajo kar pestro izbiro žlahtne kapljice. Prijetno okolje tudi za poročna kosila in priložnostna družabna srečanja. Rezervacije sprejemajo po telefonu: 066/ 73- 894.
Menu za danes
Piranska ribiška juha
*
Puranji ražnjiči Pečeni krompir v pečici
Radič primavera
*
Istrski zavitek
TURIZEM
Istra in Portorož
enotni geografski pojem, dve usodi?
Izenačevanje geografskega pojma ISTRA - PORTOROŽ v preteklosti .zlasti pri tujcih , je našemu turističnemu mestecu leta dolgo prinašalo lepe koristi. Številni avtobusni turistični prevozniki in agencije so na naslovnih straneh svojih prospektov in v potovalnih programih, pridajali ISTRI precejšen pomen.Portorož so vključevali kot nekakšno preddestinacijo " na vratih Istre".Ogromen usip turističnega obiska v hrvaški Istri v zadnjih dveh vojnih letih,se vsekakor pozna tudi v Portorožu.S turističnimi avtobusi,ki so vozili goste v Poreč,in jih sedaj ni več,so izginili tudi turisti,ki bi sicer radi prišli v Portorož,če bi bilo več organiziranih potovanj. Individualni turizem sicer spet dobiva na pomenu,vendar je zelo nepredvidljiv. Na Hrvaškem so lani dosegli nekoliko boljše rezultate,vendar še vedno le 30 odstotkov turističnega prometa iz leta 1990. V Sloveniji je ta podatek veliko bolj optimističen, saj smo lani dosegli že skoraj 70 odstotkov turističnega prometa v primerjavi z letom 1990.Naša turistična promocijska politika,če smo jo sploh kdaj imelije vedno nekoliko sramežljivo poudarjala ime Slovenska Istra,Slovenska riviera ali Portorož kot enotni prepoznavni turistični prostor na katerem bi gradili celotno turistično ponudbo slovenskega obmorskega turizma.Sele v najnovejših prospektih je moč zaslediti bolj marketinško zastavljen predstavitveni red naše turistične ponudbe:država,regija,kraj,hotel...Redno se pojavlja tudi novejši logotip Portoroža. .Ali se bo "prijelo" ime Slovenska riviera,bomo lahko ocenjevali šele čez nekaj ča-sa.Vsekakor pa turistična promocija,ki si jo vsi nekako zastavljajo,zahteva bolj enotno in dolgoročno zatavljene akcije.
Nagrade podeljene
V prejšnji številki smo vam zastavili nagradno uganko katera dva, danes znana slovenska kulturna delavca, sta svoje prve umetniške korake začela ob šolanju na piranski srednji pomorski šoli?
Pravilen odgovor: Boris Cavazza in Lado Leskovar. Žreb je določil tri nagrajence: To so Matjaž Kmetec, Ranko Djokič in Bruno Čendak, vsi iz Pirana.
Vsak od nagrajencev prejme mlinčka za poper in sol GUZZINI, darilo firme Intermarket d.o.o. iz Portoroža in brezplačno letno naročnino.
Nagrade boste prejeli po pošti.
Čestitamo!
■ TnC
primorski u¥p
piranska izdaja	I
nov časnik za nove čase
OGLASI, RAZPISI IN DRUGE OBJAVE tel./fax.: 066 / 70-185
KMALU !
posebna utripova priloga
IZVLEČEK TELEFONSKEGA IMENIKA 94 ZA OBMOČJE PIRANSKE OBČINE
z ažuriranimi podatki o telefonskih naročnikih_
Vabimo k sodelovanju
Želite preizkusiti svoje pero?
Postanite dopisnik(ca) Primorskega utripa.
Tel.: 066 / 74-005
Piranska ribiška juha: juha iz škampov, škojk, sip, z dodatkom masla, kruha in parmezana.
Istrski zavitek: jabolčni zavitek z dodatkom orehov ali lešnikov.
NAGRADNO VPRAŠANJE v prejšnji številki seje glasilo kdo je bil Angliste Escojjier in kako se imenuje njegovo znamenito delo s področja kulinarike? Očino je bilo vprašanje malce pretežko, saj nismo prejeli pravilnih odgovorov. Auguste Escofierf 1847 - 1935 ), dolgoletni vodja kuhinje v Carlton hotelu v Londonu. Reformator umetnosti kuhanja. Napisalje znamenito svetovno znano delo-Vodnik umetnosti kuhanja. NOVO NAGRADNO VPRAŠANJE: Kako se v francoskem originalu imenuje jed DVOJNI BIFTEK? Odgovore pošljite do 30. aprila. Nagrada: darilni bon za večerjo v restavraciji BIVIJ v Dekanih v vrednosti 4.000 Sit.
Ime in priimek___________________
Točen naslov_____________________
Pošta (št.) _____________________
Letno naročnino 600 Sit bomo poravnali v 8 dneh po prejemu položnice - računa.
Datum_______________ Podpis______
Naročilnico pošljite na naslov:
INFORMA Portorož, \Liminjanska 91, 66320 Portorož
primorski uVta
| ve-r-f- piranska izdajo	I
zavarovalnica triglav a.a.
POSLOVNA ENOTA KOPER
PREDSTAVNIŠTVO LUCIJA
Obala 114 Tel.: 066/ 70- 930 Tel. & fax: 70- 961
Od avgusta 93 opravljamo vse vrste zavarovanj za potrebe občanov in podjetij tudi v našem Predstavništvu v novem Trgovsko poslovnem centru, Obala 114 v Luciji.
NIČ NI TAKO VARNO, DA NE BI POTREBOVALO ZAVAROVANJA
Obiščite nas,ali pa nas pokličite po telefonu.
Naši zastopniki vas bodo po dogovoru radi obiskali tudi na terenu, na domu,delovnem mestu.
zavarovalnica triglav d.a.
POSLOVNA ENOTA KOPER
NOV URNIK POSLOVANJA SPLOŠNE BANKE KOPER
V okviru programa pojodabijanja in racionalizacije podlovanja uvajamo v S plod ni banki Koper deljeni delovni čad. Od 28. marca 1994 lahko Vade denarne zadeve urejate:
Od ponedeljka do petka:
8,30-12.00 in od 15,00-17,00 dobo ta:	8,30-12,00
Različne oblike brezgotovinskega podlovanja Vam omogočajo opravljanje finančnih podlov tudi v čadu, ko do nača bančna okenca
zaprta.
OBIŠČITE NAJBLIŽJO ENOTO SPLOŠNE BANKE KOPER!
Z vedeljem Vod bomo deznanili z možnimi oblikami podlovanja in dkupajpoidkali najprimernejše za Vod.
splošna banka koper
NO V O! NO V O! NO V O!
SPLOŠNA BANKA KOPER je razdirila dvojo mrežo BANKOMATOV. Odd lej lahko dvigujete gotovino tudi na novem bankomatu v TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU V LUCIJI.
PONOČI IN PODNEVI- VEDNO V SLUŽBI BANKOMATI SPLOŠNE BANKE KOPER
Menedžersko srečanje
Letošnje spomladansko srečanje Združenja manager bo 21. in 22. aprila v portoroškem Avditoriju. Po občnem zboru ob 17.30, je predviden pogovor s predsednikom RS Milanom Kučanom o aktualnih političnih vprašanjih v Sloveniji. 22. aprila ob 9.30, bo strokovni posvet na temo Stroški države in njen prispevek k gospodarskemu razvoju.Uvodne besede bodo podali naši vidni strokovnjaki s področja gospodarstva in financ,Dagmar Šuster, Janez Kopač, dr. Ivo Banič, Dušan Šešok in drugi.
V	kanalizacijo vdira morska voda
V	piranskem OKOLJU se srečuje-
jo z resnim problemom saniranja kanalizacije, kajti ugotavljajo, da na območju Bernardina že nekaj časa v kanalizacijo vdira morska voda.Posledice:	prevelika vseb-
nost morske vode v fekalnih odplakah zvišuje stroške energije, postopno uničuje naprave zaradi korozije, problemi pa nastajajo tudi z biološko razgradnjo vode oz. fekalij. Projekt analiziranja stanja na glavnih kolektoijih, vsebnosti morske vode, v fekalnih odplakah ter sanacijo ,vodi mag. Andrej Avčin, pomočnik direktorja Sektorja komunalnih dejavnosti Okolja.
Razstava psov
V soboto, 7. maja bo na prostoru minigolfa v Luciji državna razstava avtohtonih psov iz Slovenije. Videli bomo lahko prave lepotce, kraške ovčarje, lovske pse- goniče in nekatere druge znane pasme, kijih bodo na razstavi pokazali njihovi lastniki.
VZDRŽEVANJE OBJEKTOV, POSREDOVANJE PRI PRODAJI IN NAKUPU NEPREMIČNIN
IZ KNJIGE MODROSTI
Slab jezdec se boji tudi najbolj pohlevnega konja.
( \LIGHT JZASTOPANJUPOSRED
v ■^111	•+StonMA Savno* If/ftu: (C
U.O.O.
'TOPANJE-mSREDOVANJE TRGOVINA
M	W. Iftl t062mUH,7, MM0 Marmor
Projektiranje in inženiring
Profesionalna razsvetljava in notranja oprema za night clube, diskoteke, restavracije, trgovine...
*
svetlobni napisi in reklame
«
interierska razsvetljava
*
reklamne table, tende, senčniki. Pokličite nas,storitve opravljamo hitro, kakovostno in po ugodnih cenah.
FAL- CO d. o. o. Maribor
primorski u^p
Ustanovitelj In izdajatelj
Tržno komuniciranje In Informiranje Portorož, Tel.& Fax.: 066/70-185 Opr.prigl.št. 40-4/93 Rep. uprava za javne prihodke izpostava Piran / Franc Krajnc s.p.
ŽR št.: 51400-620-63-05-1202111-6502/85 SB Koper, PE Piran
Glavni in odgovorni urednik: Gustav Guzej /
Uredništvo: 066/74-005
Časopisni svet: dr. Llvij Jakomin (predsednik),
dr. Mirana Male, Stefano Luša, Janez Dereggi, Nino
Spinelli
Elektronska obdelava in prelom: Grafflt Line Izola
d.o.o. / Tisk: Tiskarna VEK Koper
List izhaja mesečno, cena za izvod 50 Sit.
Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-889/93-23/288 Je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tar. št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.