$elMSka GLASILO krščanskega delovnega ljudstva S T E V. 14 LJUBLJANA, DNE 1. APRILA 1957 LETO X. Dr. Jože Pokorn: Kolektivne pogodbe in mezdni spori po novi uredbi O kolektivnih pogodbah je doslej govoril samo § 209 obrtnega zakona. Nova uredba o minimalnih mezdah itd. v glavnem ponavlja to, kar je določeno v navedenem §-u obrtnega zakona. Nove določbe so te-le: Po obrtnem zakonu je mogel z delavskimi organizacijami sklepati kolektivno pogodbo ali podjetnik sam za svoje podjetje ali pa svobodna podjetniška organizacija tiste stroke. Prisilna združenja, v katerih morajo biti vsi trgovci, obrtniki in industrijci po določbah obrtnega zakona, vsak v svoji stroki, organizirani, po obrtnem zakonu kolektivnih pogodb niso smela sklepati, po novi uredbi bodo tudi ta združenja lahko sklepala kolektivne pogodbe z delavskimi organizacijami, vendar samo kjer ni svobodnih delodajalskih organizacij. Ta določba bo pospeševala sklepanje kolektivnih pogodb, ker dosti obrtniških strok je pač organiziranih v obrtni zadrugi za svojo stroko, ker tako zadrugo po obrtnem zakonu morajo imeti, še posebnega prostovoljnega društva pa nimajo. Zato oslej v taki stroki za vso stroko ni bilo mogoče skleniti kolektivne pogodbe, temveč samo s posameznimi podjetniki, po novi uredbi bo pa pri sklepanju kolektivne pogodbe lahko stroko zastopala tudi prisilna obrtna zadruga tiste stroke in se bo tedaj odslej lahko kolektivna pogodba sklepala za celo stroko v vseh strokah. Nova uredba nadalje določa — česar po obrtnem zakonu ni bilo —, da itna ban pravico, sklenjeno kolektivno Pogodbo razširiti na vso banovino glede tiste stroke, če že sklenjena kolektivna pogodba obsega več kot polovico podjetij tiste stroke in če imajo la podjetja zaposlenih vsaj polovico delavcev tiste stroke. Tudi ta določba je dobra tako za podjetnika kot za delavca, ker je gospodarsko in socialno pravično, da za vso banovino v eni stroki veljajo isti delovni pogoji in da so ti delovni pogoji taki, kot jih hoče večina, (če ima kje kako podjetje ali posameznik boljše pogoje kot ta splošna kolektivna pogodba, veljajo itak ti boljši pogoji, zato to posplošenje kolektivne pogodbe more samo koristiti ne pa škodovati.) Isti pomen, da se ustvarijo enotni delovni pogoji v kaki stroki za vso banovino, ima nadaljnja določba nove uredbe, ki pravi, da ima ban pravico pozvati stranki, da naj skleneta kolektivno pogodbo, če to zahteva več kot Polovica delavcev tiste stroke ali več kot polovica podjetij tiste stroke, v katerih je zaposlena vsaj polovica delavcev stroke. Če na tak banov poziv po-foni ne pride do sklenitve pogodbe, cnta ban sam pravico predpisati obvez-no tarifno lestvico mezd za tisto stroko. Kaj več novega od § 209 obrtnega zakona nova uredba ne pove. Nova uredba omejuje nadalje nekoliko stavke, če nastane med podjetnikom in delavci mezdni spor, ne smejo delavci takoj stopiti v'stavko, tudi jih Podjetnik ne sme takoj izpreti. Naj- prvo morata stranki naznaniti spor okrajnemu glavarstvu, ki razpiše poravnalno obravnavo (v važnejših sporih odstopi okrajni glavar spor banovini). Če na tej obravnavi ne pride do sporazuma, se razpiše ponovna obravnava. Če tudi tedaj ne pride do sporazuma, potem šele imata stranki pravico do stavke oziroma do izprtja. če se pa stranki na eni teh obravnav sporazumeta, se ta sporazum napiše in ta sporazum velja nato toliko časa, dokler sta to stranki določili. Če pa nista glede trajanja sporazuma nič določili, traja šest mesecev, po šestih mesecih ga pa lahko vsaka stranka z enomesečnim odpovednim rokom odpove. Ko sta obe obravnavi na glavarstvu (ozir. v važnejših primerih na banovini) potekli brez uspeha, imata obe stranki pravico do stavke oz. do izprtja, kot smo že rekli. Namesto tega se pa sporni stranki lahko tudi zedinita na razsodišče. Stranki določita natančno sporne točke, o katerih naj razsodišče razsoja in nato imenuje vsaka stranka dva razsodnika. Predsednik tega razsodišča je pa državni uradnik, ki ga imenuje ban. Razsodišče sme veljavno odločati samo o tistih spornih točkah, glede katerih sta se stranki predhodno sporazumeli, da naj jih raz- sodišče odloči. Razsodišče odloča z večino glasov. Praktično pomeni to, da odloča uradnik, ki ga je postavil ban, ker bo verjetno od ostalih razsodnikov potegnil vsak s svojo stranko. Razsodba razsodišča nato velja obvezno za obe stranki in se objavi tudi v uradnem listu. Pritožbe proti razsodbi ni nobene. Razsodba velja za čas, za katerega je v razsodbi določeno. Razsodba nadomestuje nato za tisti čas kolektivno pogodbo iz tiste točke kolektivne pogodbe, zaradi katerih je nastal spor in glede katerih se je razsojalo. Sporni stranki še lahko zmenita na razsodišče tudi že predno sta pristopili k spravnim poravnavam na glavarstvu. V državnih, samoupravnih in občinskih podjetjih so ta razsodišča v mezdnih sporih obvezna in so tam stavke prepovedane. Koristnost teh določb za delavstvo je v naprej težko presoditi. Pokazala bo to šele praksa. Gotovo je, da je ž niimi oana državni oblasti večja moč pri uravnavanju mezdnega razmerja in ou naklonjenosti državnih organov eni ali drugi stranki bo odvisno, katera stranka bo od teh določb imela večje koristi. Važna anketa o vajeniškem vprašanju V sedanjem času je prav posebne važnosti vajeniško vprašanje, ki nedvomno tako z gospodarskega, socialnega IrT kulturnega vidika spada v krog širše javnosti. Do 11.000 mladih fantov v naši domovini je danes med vajenci, ki iščejo svoje izobrazbe v najrazličnejših strokah. To vprašanje je skoraj docela nerešeno in se redkokdo še posebej zanima za to našo mladino, ki je na milost in nemilost izročena posameznim mojstrom. In vendar ni vseeno, kako se ta mladina vzgaja bodisi poklicno v stroki, bodisi duhovno v letih, ki so za človeka najvažnejša. Od 14.—17. leta je mladina najbolj sprejemljiva za vsa osnovna vprašanja. In kar v teh treh ali štirih letih sprejme mlad človek v svojo dušo, celo življenje črpa potem iz te duhovne zakladnice. Prav iz teh važnih nagibov je Delavska zbornica pretekli četrtek, dne 25 marca, sklicala anketo vseh najbolj Poklicanih faktorjev, tako iz delodajal-k i 'Z ctelojemalske strani. Temu vabilu so se prizadeti tudi v velikem številu odzvali in so bile zastopane domala vse organizacije. Jugoslovansko strokovno zvezo je zastopal tovariš Rozman Joško. Za to anketo je Delavska zbornica že pred časom naprosila g. dr. Trtnika, ki je pripravil poročilo o socialno-me-dicinskem razmotrivanju o vajeniškem vprašanju, nadalje g. ing. Kregar Rado o izpopolnitvi strokovne vzgoje vajeniškega vprašanja, g. Filip Uratnik je izdelal poročilo o možnosti zaposlitve naših vajencev in končno g. dr. Reis-man o vprašanju vajencev v naši socialni zakonodaji. Vsa ta poročila, ki so bila skrbno in stvarno pripravljena, so posamezne organizciaje že poprej dobile v študij. Anketo je s pojasnilom o njeni važnosti in s kratkim izvlečkom iz poročil otvoril in vodil gosp. Ivan Tavčar, uradnik Delavske zbornice. Z žalostjo pa moramo ob tej priliki ugotoviti to, česar so se prireditelji bali, da bo ta važna anketa trpela na svojem važnem pomenu in tudi končala brez pričakovanega pozitivnega uspeha. Prvi go- vornik g. Ogrin, zastopnik TOI, je takoj v uvodu nakazal smer ankete, ko je v svojem kratkem govoru odločno izjavil, da je vajensko vprašanje zadeva zgolj Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in da se nima nihče drugi vtikati v to vprašanje. Sledil mu je tajnik Zbornice TOI g. dr. Pretnar, ki pa je v dolgem govoru branil delodajalce in spodbijal važnost pripravljenih poročil. Tema dvema gospodoma je v istem duhu sledil tudi g. Rebek, ki je tudi napadal prav vehementno vse, ki se v to vprašanje vtikajo, predvsem delavske strokovne organizacije, češ, da uprizarjajo hujskaško gonjo med vajeniško mladino in poudaril, da je vajenec od vstopa do dneva izučitve zgolj last delodajalca in nikogar drugega. ~S temi tremi govori je bila vsa anketa iz svojega začrtanega programa prav za prav presukana v vprašanje, kdo ima pravico govoriti o vajenskem vprašanju. Jasno je, da je anketa na ta način po zaslugi delodajalcev zgubila svoj pomen in da tako niso prišla do svojega pravega učinka niti pripravljena poročila, niti poročevalci, pač pa se je zasukala v nekako bojno razpoloženje med delodajalci in zastopniki delavcev. Za delodajalci so govorili zastopniki delavcev, ki so v svojih govorih dokazovali, da to vprašanje gledajo malo drugače, kot gospodje mojstri. Prav dobro je očrtal pojem vajenskega vprašanja iz delojematske strani tov. Rozman Joško, ki je poudaril, da vajenec ni zgolj last mojstra, ki ga bolj ali manj rabi zgolj zase, ampak zadeva to vprašanje tudi njegove starše, prav tako pa tudi širšo javnost, za katero ni vseeno, kako je vajenec izučen v svoji stroki, niti kakšno duhovno vzgojo je v tej dobi črpal z verskega ali vzgojnega stališča. Istočasno je prečita! in kratko utemeljil nekatere predloge o tem vprašanju v imenu JSZ in MZ. Te predloge priobčimo prihodnjič. O važnosti vajeniškega vprašanja so govorili in utemeljevali njegov pomen tudi drugi zastopniki delavskih organizacij. Koliko sadu bo rodila ta anketa, je danes težko reči. Jasno je, da so delodajalci v tem vprašanju docela trdovratni in nesprejemljivi za kakšno važnejšo njegovo korekturo. Vendarle pa vprašanje obstoja in je iz dneva v dan bolj pereče. Potrebno bi bilo, da v to zadevo odločno poseže tretji, t. j. oblast, ki nai podpre čimprej vse tiste, ki naši mladini in vsemu narodu hočejo srečnejšo bodočnost. 10 letnica Rafaelove družbe TORD — Rafaelova družba v Ljubljani je na svoji seji sklenila, da proslavi v nedeljo, 22. avgusta t. 1., obletnico svojega desetletnega obstoja in delovanja z velikimi cerkvenimi slovesnostmi na Brezjah, zvečer istega dne s slavnostno akademijo v Unionu v Ljubljani ter z drugim izseljenskim kongresom v ponedeljek ves dan. V avgustu bodo še Amerikanki doma, v istem mesecu pa imajo najavljen obisk domovine tudi izseljeaiei iz zapadne Evrope, iz Belgije, Holandije, Francije lin Nemčije. (Družba sv. Rafaela hoče sebi in javnosti položiti račun desetletnega dela in ugotoviti uspehe, oziroma neuspehe svoje borbe, razviti pa hoče tudi delovni načrt za bodoči decenij. Izseljence smo opozorili na to proslavo in jih prosili, da porabijo to priliko za obisk domovine. Opozarjamo in prosimo pa tudi domovino, ves narod, da se na obisk svečano pripravi. Podroben program objavimo pravočasno. Širite in čitajte »Delavsko pravico«! Volitve delavskih obratnih zaupnikov za leto 1937 Pregled zaupn kov po obraMi, izvoren h na usti JSZ Rudarji Trbovlje: Občni zbor skupine JSZ se bo vršil 18. aprila t. J. ob 10 dqpoldne V pisarni na Vodah z običajnim dnevnim redom. Vsi tovariši boste dobili dostavljena vabila pravočasno v roke. Udeležite se ga vsi do zadnjega. — Odbor. Trbovlje. Podpisani se čutim dolžnega, da na naslov g. Pliberška kot deflavskega zaupnika in na vso njegovo mržnjo do mene odgovorim sledeče: iKo je bilo na listi JfSZ izvoljenih pri zadnjih volitvah v bratovsko skladnico 24 delegatov, 6e je oglasil »pri meni v bolnišnici, kjer ležim bolan že en mesec dni, g. Pliberšek z željo, da naj kot predsednik strokovne organizacije JSZ uredim pri izvoljenih delegatih, da nastopamo za splofi-ne koristi članov brat. skladnice enotno. Kakor sem bil vedno na stališžu, da se delavstvu pomaga in ščiti njegove pravice, sem bil tudi tokrat vse storili za skupno delovanje v bratovski skladnici. Za nedeljo, dne 21. marca t. 1., popoldne je želel g. Pliberšek, da sie ponovno sestane z našimi delegati v pisarni skupine JSZ, da se z vsemi soodgovornimi faktorji s prejšnjim dogovorom z menoj končnoveljavno sporazume. Pri tem raz--govoru je bil tudi podpredsednik naše skupine. Na tem sestanku je zopet poudarjal enoten nastop delegatov in da naj se pozabi na vsa nesoglasja, ki so' bila zadnji čas med organizacijama. 'Naši delegati, ki so 'bili in bodo vedno, kadar se je šlo za obči blagor delavstva, vedno pripravljeni nesebično in stvarno zagovarjati delavske interese, so v dobri veri pristali na Pliberškovo besedo za enoten nastop na skupščini. Na tem sestanku je g. Pliberšek prebrali doslovno vse predloge, ki so jih eocijalisti imeli za skupščino. Ravnotako so bili prečitani tudi naši predlogi. G. Pliberšek je rekel, da naj mi ne nasprotujemo njihovim, oni pa, da ne bodo našim predlogom ugovarjali, skratka rečeno, da glasujemo vsi za obojestranske predloge. Končno je še izjavili, da želi, da 'bi bodoči krajevni odbor, ki bi sestojal iz obeh strok, organizacij delal sporazumno tako, da ibi se pred sejami kraj. brat; skladnice zedinil na vse predstoječe delo. Tudi proti temu niso naši delegati ugovarjali, tako da je bil g. Pliberšek popolnoma zadovoljen. Naši delegati so se potem še med seboj posvetovali in se končno dogovorili, da se drugi dan 22. marca vsi udeležijo skupščine. Kako pametno so storili, da so se 90% udeležili skupščine, se je videlo pozneje. iKaj pa je na skupščini počenjal g. Pliberšek. Predlogi Zveze rudarjev Jugoslavije, ki jih je prečital na skupščini, so biili brez V6ake pripombe delegatskega zibora v celoti sprejeti. Ko je naš delegat tov. Heniko M. prečital in stvarno obrazložil naSe predloge, katere je potem izroči! podpredsedniku krajevne bratovske skladnice g. Hrušo-varju s prošnjo, da da predloge na glasovanje. Toda socialisti niso držali besede in so izglasovanje onemogočili. Naši delegati so takoj opazili, kakšno je ozadje. Dalje ni bilo všeč g. Pliberšku, da sem bil izvoljen od na'ših delegatov v kraj. odbor bratovske skladnice, ter je proti moji izvolitvi nastopil, češ, da ne morem biti izvoljen zato, ker nisem bil osebno navzoč na skupščini. Po sklepu skupinskega sestanka izjavljam, da se naša skupina oficijelno z H. rudarsko skupino ali Zvezo Rud. Jugoslavije po naših zastopnikih ne bo v bodoče z g. Pliberškom v nikaki zadevi več raz-govarjala. Njegovih izjav ni mogoče smatrati za resne. Osebno psi se čudim, zakaj pri takih važnih stvareh toliko osebnega nasprotovanja. — Križnik Filip, t. č. predsednik. Trbovlje: Pred nekaj leti je kupila krajevna bratovska skladnica v Trbovljah v Gaberskem hišo s posestvom, da prostor preuredi za okrevališče tuberkuloznih članov brat. skladnice. Od nakupa je minilo 12 let in hiša služi še vedno za stanovanje ene ali dveh strank. Bratovska skladnica daje vsako leto člane na sveži zrak na deželo s podporo 600 Din. Mnogokrat ni kontrole, če je dotični res bil tu in tam in 6e zdravil. Če bi se uredilo okrevališče, bi bila lahka kontrola in bi se bolnik ob skupni hrani zdravil za 600 dinarjev več nego 'tri tedne. Tudi na skupščini brat. skladnice se je o tem govorilo. Nekateri soc. demokrati so ugovarjali, da krajani primeren. iMenda zato ne, ker v tej hiši trenutno stanujeta dva soc. demokrata. Na predsedstvo bratovske skladnice apeliramo, da se ugotovi, ali je posestvo v Gaberskem primerno za okrevališče na pljučih bolnih članov ali ne, da se stvar premakne enkrat z mrtve točke. Lekarna Mr. M. Rauch Kranj, Mestni trg KiID Jesenice, Javornik..................3 »Jugobruna«, Kranj.......................6 »Jugočeška«, Kranj.......................4 »Lnteks«, Kranj..........................3 »Standarde, Kranj ................................4 »Semperit«, Kranj........................1 »Sešir«, Škofja Loka...............................7 škofjeloška predilnica...................3 Lesna industrija Heinrihar .... 3 Kamniška korporacija.....................5 Tovarna »Titan«, Kamnik..................3 Tovarna Remec, Duplica...................5 Lesno podjetje Stare, Preserje ... 3 Tovarna platnenih izdelkov, Jarše . . 6 Papirnica Bonač, Količevo................6 Tovarna lakov Marx, Količevo ... 1 Tovarna obvezil Kocjančič, Vir ... 3 Združene tovarne klob. in slamnikov, Domžale..............................4 Tovarna »Zmaj«, Ljubljana .... 4 Parna žaga Trobec, Kozarje .... 1 Tovarna '»Štora«, Št. Vid n. Ljubljano (3 Tovarna »Štora«, Gameljne .... 3 Tekstilna tov. :Beer-Hribernik, Tacen 2 Dravska radionica, Ljubljana .... 1 Tekstilna tovarna Bergman, Celje . . 5 Stermeoki, Celje.........................3 Vehovar, Celje...........................1 Tovarna podpetnikov, Rimeke Toplice 4 Tovarna »Peko«, Tržič....................4 Tekstilna tovarna Erlich, Maribor . . 3 Tekstilca tovarna Toma Karl, Maribor 3 Tekst, tovarna Hutter in drug, Maribor 2 Podjetje Benčina, Maribor................3 Lesna industrija »Drava«, Maribor . . 3 Doctor in drug, Maribor..................6 Mestno avtobusno podjetje, Maribor . 3 Mestna elektrarna, Maribor .... 3 V Begunjah pri Cerknici so ee na parni žagi A. in V. Meden zaiposleni delavci pred meseci organizirali v Jugoslovanski strokovni zvezi. Delavci, zaposleni v omenjenem podjetju, so bili 6ilno izkoriščani. Plača je bila 2 Din na uro. 'V poletnem času so morali po končanem šihitu delati še razna dela na posestvu lastnikov podjetja, posebno ob času košnje in drugih kmečkih del; isto so morale delati tudi žene — in to vse brezplačno. Socijalna zakonodaja se pri tem podjetju sploh ni izvajala. Tako je ipred kratkim revizija QUZ(D ugotovila, da podjetje svojih delavcev ne prijavlja po zakonu in jih celo sploh ne prijavlja. Zato mora sedaj podjetje plačati OUZD večje zneske. Jugoslovanska strokovna zveza se je ves čas odkar so še delavci organizirali z vso močjo prizadevala, da bi se razmere uredile. Zastopniki JISZ in Delavske zbornice so večkrat osebno zahtevali razpravo od solastnika, ki je v Ljubljani. 'Dvakrat se je vr&ila razprava v Begunjah, toda podjetje je ostalo gluho za vse prošnje delavcev in zastopnikov organizacije. Nekaterim delavcem je podjetje sicer obljubilo povišek 25 do 50 par na uro, pa Društva: ^Akcija za razširitev ljubljanske bolnišnice v Ljubljani«, »Zdravniška zbornica v Ljubljani« in »Društvo slovenskih zdravnikov v Ljubljani« so pred dnevi naslovili na predsedstvo kr. vlade v Belgradu spomenico, s katero apelirajo na kr. vlado, naj odobri potrebne kredite za pripravljalna dela nove bolnišnice v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti vse spomenice, pač pa objavljamo zaključek, iz katerega bodo bralci mogli videti, s kakimi težavami se l)ori slovenski narod in njegovi predstavniki za novo ljubljansko bolnišnico. Tako se glasi zaključek: * Naša dolžnost je, da kot predstavniki slovenskih zdravnikov, ki jim v prvi vrsti pripada naloga, da budno bdijo nad zdravjem ljudstva, da se sedaj obrafiamo na kr. vlado in ji sporočimo enodušno zahtevo vse slovenske javnosti, da državna uprava pieneha z dosedanjim zapostavljanjem slovenskih zdravstvenih interesov, ki je povzročilo, da so, zaradi pomanjkanja potrebnih denarnih dotacij, naše zdravstvene institucije v razsulu, ter da se nemudoma reši Mestni gradbeni urad, Maribor ... 1 Pogrebni zavod, Maribor....................1 Mestna plinarna, Maribor...................1 Tovarna bučnega olja, Slov. Bistrica . 3 Ormoška opekarna, Ormož .... 3 Tekst. tov. Oruiik-Milrovič, O ti tiki vrh 6 Jeklarna, Guštanj ........ 1 Zdravili&če Slatina Radenci . ... V Konfekcijska tovarna Lenart, Ptuj . . 3 Lesna industrija, Nazarje..................6 Apnenica TPD, Zagorje......................2 Tekstilna tovarna »Triglav«, Kočevje . 1 čevljar, podjetje Gantar in Zajc, Žiri 3 Kamnolom, Preserje.........................1 Združene papirnice, Vevče .... 4 Združene papirnice, Goričane ... 2 Mizarstvo Erhar & Arhar, Št. Vid nad 'Ljubljano.................................1 Pri valitvah v 11. skupino rudarske zadruge so bili na naši listi v Laškem izvoljeni 3 zaupniki. Skupaj je JSZ dobila pri volitvah obratnih zaupnikov 178 zaupnikov, v primeru, z letom 1936 nad 10 zaupnikov več. Ta seznam pa še ni popoln, ker nam manjka rezultatov volitev, ki so še sporni, odnosno nam še niso znani. Volitve zaupnikov za sezonska podjetja se bodo vršile v pričetku dela in bo tudi v teh podjetjih predvideno izvoljenih nad 20 zaupnikov na listi JSZ. Že iz sedanjega seznama pa je razvidno, da objavljeni rezultati, ki jih je izdala Delavska zbornica o številu zaupnikov, pripadajočih posameznim organizacijam, za JSZ v celoti ne odgovarjajo. tudi tega poviška so bili deležni samo nekateri delavci. Zastopnik podjetja je na razgovoru izjavil, da je 2 Din na uro dovolj velika plača in da tisti, ki se s tem ne zadovoljuje, lahko zapusti delo. Dalje je izjavil, da bo odpustil vse tiste delavce, za katere mora plačati naknadne prispevke zaradi nepravilnega zavarovanja. Zlasti pa da bo odpustil onega, ki sploh ni bil zavarovan in so prispevki narastli na preko 1000 Din. Ker so bila vsa prizadevanja, da se zadeva uredi, brezuerpešna in je podjetje namenoma odklanjalo in zavlačevalo ureditev upravičenih delavskih zahtev, delavstvo v svoji borbi za najosnovnejše človeške pravice ni imelo drugega sredstva kot da je 22. marca ustavilo delo. Delavstvo je podvzelo vse možnosti in pokazalo dovolj dobre volje, da bi se spor mirnim potom poravnal, medtem ko je podjetje s svojim zadržanjem naravnost izigravalo potrpežljivost delavstva in ga s tem namenoma sililo k ustavitvi dela. * JSZ je vso zadevo predložila banski upravi, da 6kliče razpravo. Člani JSZ bodo pa tovariše materijalno podprli, da bodo vzdržali do zmage! dokončno težki bolnični problem Ljubljane, na edino možen in edino mogoč način — z dograditvijo nove, moderne bolnišnice, opremljene in izgrajene tako, da bo v polni meri ^lužila tudi kliničnim svrham. Vsaka diuga rešitev tega vprašanja bi bila nezadostna in zato le provizorna, ki bi rešitev tega vprašanja le zavlekla, ne pa dokončno rešila, ter jo moramo kot tako odkloniti. Le popolna, klinično urejena bolnišnica v Ljubljani, bi odgovarjala tako zdravstvenim potrebam in kulturi slovenskega naroda, kakor tudi potrebam in zahtevam medicinske znanosti na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Zato predlagamo kraljevski vladi, da odobri potrebne kredite v znesku 500.000 Din, že v okviru državnega proračuna za leto 1937-38, odnosno v okviru svojih amandmajev k proračunu, ki naj bi jih ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje uporabilo za pripravljalna dela za novo bolnišnico v Ljubljani. Nujnost tega predloga ne utemeljujemo mi, saj je dovolj utemeljena v razmerah, ki vladajo v ljubljanski splošni drž. bolnišnici. Lesno delavstvo Stahovica: V nedeljo, dne 4. aprila 19&7 ob 2 popoldne ee bo vršil sestanek članov Meščanske korporacije in Kaolina . iz Črne v Stahovci. Kraj sestanka sporoči odbor in zaupniki. Na sestanku bomo napravili važne sklepe k vsein visečim in važnim vprašanjem obeh obratov, za katere delavstvo že dovolj dolgo čaka na rešitev. Dolžnost vsega delavstva je, da vsi pridejo na sestanek. Razpravljalo se bo o izboljšanju vašega položaja. Sklepi članov na sestanku bodo veljavni za vse delavstvo, zato še enkrat: gotovo pridite vsi! Za JSZ pride tovariš Marinček iz Ljubljane. Rimske Toplice. »Delavska fronta« poroča o ustanovitvi podružnice »(Združenih «v Rimskih Toplicah, seveda v tonu, kii ga »Fronta« vedno uporablja proti JSZ, to je, da napada zastopnika JSZ, zavoljo zadnjih pogajanj s podjetnikom. Da bodo pravi delavci videli, kakšni so voditelji podružnice Združenih v Rimskih Toplicah, je potrebno kratko pojasnilo. Pri poslabšanju delovnih prilik v lesni industriji je tudi tovarna podpetnikov v Gračnici morala zmanjšati obratovanje, in jasno, da je odbor skupine JSZ in obratni zaupniki vztrajal na tem, da gredo na dopust najprej ti6ti, ki imajo doma grunte in redijo tudi po 8 glav živine. Ti niso bili s tem zadovoljni in začela se je akcija za ustanovitev »Združenih«. Značajmoet ustanoviteljev podružnice ZZD pa dzpri-čuje dejstvo, da so ob času nacijonaluega režima ustanovili prav isti tudi podružnico Narodne strokovne zveze in to kljub temiu, da je bila že prej tam JSZ; toda delavci so šli nazaj v JSZ. Voditelji so začeli plašč zopet obračata, ko je začel veti drugačen veter. Kako so pa ti prijatelji delavcev dejansko kazali do njih ljubezen, ee je videlo ob zniževanju plač, ko je podjetje plače znižalo delavcem, ki so živeli samo od zaslužka v tovarni, ostala je pa plača zastopnikom, ki so pogajanja vodili, neizpremenjena. Pa bi gotovo tisti, ki ima doma grunt, laže prenesel znižanje kot drugi, ki nima nič. Ako ZZD obstoji iz takih voditeljev, ji bo delavstvo lahko zelo hvaležno za uspehe, ki mu jih bo priborila. Tekstilno delavstvo Brod pod šmarno goro. Na belo nedeljo, dne 4. aprila, ob |K>110 dopoldne ee bo vršil sestanek delavstva tovarne Beer in Hribernik v prostorih gostilne Košir v Tacnu. Na sestanek vabimo vse organizirane člane JSZ, kakor tudi one, ki želijo, da se organizirajo. 'Na sestanku se bo razpravljalo o aktnalniih vpraSanjvh delavstva v tovarni, zato naj na sestanku nikogar ne manjka. Poročal bo tudi zastopnik centrale. Celjsko okrožje Celje. V nedeljo, 4. aprila, ob devetih dopoldne bo občni zbor celjske skupine. Član, članica! Odtrgaj si nekaj ur za našo skupno delavsko zadevo! (Naj ne bo nihče t3'ko malomaren, da bi izostal breiz res upravičenega vzroka. Peki, šivilje, delavci od Westna in iz tekstilnih tovaren: Pridite polnoštevilno in točno. Posebno važno bo poročilo tudi za pekovske pomočnike glede kolektivne pogodbe! Na občnem zboru bo govoril tudi zastopnik iz Ljubljane. (z cenirate Naši vrli strokovničarji kamniškega okraja so sklenili, da naj naše članstvo kupuje blago onih tovarn, kjer je delavstvo organizirano in poseda ter kupuje samo v onih trgovinah, kjer vidijo oglas v »Delavski Pravici«. Na taki zavednosti naj jih sleherni posnema. Pokažimo povsod, da je denar, ki ga težko prislužimo in ga izdamo za naše življenjske potrebščine, vreden prav toliko, kot drugi. Spoznali bodo vsi inserenti v naših listih,_ da so oglasi pri nas najuspešnejši, ker se delavstvo pri nakupu zaveda, da je treba podpirati one tvrdke, ki oglašajo v "»Delavski Pravici«. Vsak član naj se pri nakupu sklicuje, da pride zato, ker je bat oglas v »Delavski Pravici«. Ako pa oglasa ni, povej da želilš, naj ga trgovec naroči. Vsi na Zakaj nismo krščanski socialisti:0 je napisal g. France Pernišek, osebno popolnoma nepoznana nam oseba. S knjigo vred smo prejeli tudi pismo, v katerem nas uredništvo /delavske knjižnice«, ki je izdala omenjeno knjižico, prosi, da priobčimo že kar v pismu priloženo pozitivno oceno te knjižice. Knjižica g. Perniška je napad na slovenske kršč. socialiste. Očita jim sprejemanje marksističnih zablod, neposlušnost avtoritativnega nauka Cerkve in papeških okrožnic, razbijanje katoliške skupnosti in pomežikovanje z marksisti. Knjižica g. Perniška nas ne more Prepričati, da so naši slovenski tovariši, ki s težkimi žrtvami vodijo edino krščansko delavsko organizacijo v Sloveniji, •Jugoslovansko strokovno zvezo, slednjič krenili s ipravega pota, opustili Krekov socializem, njegove ideje in njegova na-«ela komurkoli na ljubo. Iztrgani citati, jih navaja g. iPernišek, ne pomenijo j11«, ker bi z najmanj nekaj sto citati iz J*tih del in od istih piscev mogli dokazati globoko versko čustvovanje ljudi in giba-nl«, ki ga g. Pernišek kritizira. Če človek išče utvaro, jo more končno najti tudi v svetem pismu, posebno pri preroku Izaiju moreš dobiti vse polno citatov, kateri bi, iztrgani ljudem, ki bi jto hoteli, sijajno služili proti preroku. Treba je razumeti duha vsake stvari, treba je iti v globino, ne se pa oprijemati besed, vleči jih iz celotnega besedila in po svoje tolmačiti. G. 'Pernišek ima prav, da ni krščanski socialist. To on sploh biti ne more. Zakaj, kakor hitro bi se znašel v krščansko socialistični družbi nekdo, M bi se drznil trditi, da načelo, da je »kapitalizem po svoji notranji naravi nujno in bistveno oderuški, ni resnično,« kakor to dela pisec na 16. strani svoje knjižice, bi najmanj v 24 mrah letel iz vseh naših ustanov z jasnim priporočilom, naj gre take stvari pripovedovat kapitalistični družbi. Dr. Aleš Ušeničnik, o (katerem ni mogoče trditi, da je socialni prenapetež, Pravi v svoji knjigi »Socialno vprašanje« (11925., str. 40), da je »bistvo kapitalizma prav za prav oderuštvo«, a resolucija, sprejeta po njegovem predavanju na 1. socialnem dnevu 9. sept. 1028, dobesedno Poudarja: »Kapitalizem nam ni samo tehnično proizvajanje 6 stroji ali gospodareči 1cl.en?rr>im prometom, temveč gospodarski sistem, v katerem sta utelešena mamonizem in liberalizem, sistem, v katerem je dobiček vse, kateremu je človek-delavee stroj, samo 'toliko vreden, kolikor mu donasa^dobička, kateri zaradi dobička prezira božje zakone in človeške pravice. Ta sistem razdeljuje ljudi v dva sovražna tabora m tako z notranjo nujnostjo po-vzrocuje razredni boj. — Kapitalizem, tako razumljen, je protinaraven, protisocialen in protikrščanski; protinaraven, ker se protivi naravi, da mrtvi' kapital gospodari človeku; protisocialen, ker je protisocialno vse, kar povzroča razdor v človeški družbi; protikrščanski, ker je kr- ščanstvo vera ljubezni in pravice, a kapitalizem oboje tepta. — Človeštvo je torej dolžno, da v imenu naravnih zakonov, v imenu socialnega blagostanja ter v imenu krščanstva začne boj proti kapitalizmu.« — Jezuit Pesch ipa pravi, da je, treba popolnoma prekiniti s kapitalističnim sistemom, ker si »kapitalizem in krščanstvo stojita nasiproti kakor ogenj in voda«. Zvesti tem načelom, katera je Cerkev s svojim naukom o oderuštvu in obrestih od začetka poudarjala, ki gotovo ne predstavljajo nikalk Marksov monopol, ker jih je on mnogo stoletij pozneje ko Cerkev »iznašel«, gotovo ne moremo sedeti skupaj 6 tistimi, ki trdijo narobe. iNobene, tudi katoliške skupnosti ne more biti med zatiravci in zatiranimi, med katoličani-kapitalisti in katoličani-delavci v pogledu njihovega socialno-gospodarskega in političnega delovanja. To je gotovo vsako-mmr razumljivo, kajti kakšna bi bila skupnost tistega, ki se bori, da vse nagrabi zase, ki je plačo, ki jo je delavec zaslužil, kakor pravi sv. pismo, reduciral v svojo korist, kar vpije v nebo, kakor spet pravi sv. pismo — in tistega, ki ee bori za ohranitev golega življenja? Zato javkanje g. Perniška, da naši slovenski tovariši razbijajo katoliško skupnost, ne more prenesti nobene resne kritike, kakor nas tudi njegovo poudarjanje, da slovenski krščanski socialisti nastopajo z gesli razrednega boja, ne more prepričati o zavoženju naših slovenskih tovarišev od načela krščanske družabne ideologije. Razredni boj je dejstvo, ki ga ni niti izzvalo, niti želelo delovno ljudstvo. Vsiljen in podtaknjen je od strani kapitalistov ter je zato tudi s te strani nemoralen. Delovno ljudstvo je moralo sprejeti ta boj. Ali morda kdo misli, da ni bilo prisiljeno, da bi bolje naredilo, če bi se topoglavo podvrglo izrabljanju, stiskanju, gospodar- ski propasti, smrti? Ta boj za delavstvo pomeni samobrambo, boj za pravico, boj za pravi socialni ideal, nadrazredno prizadevanje, v katerem se od egoizma more najti samo prizadevanje za ohranitev življenja, če se temu sploh sme reči egoizem. Človek se brani pred vremenskimi nadlogami, brani se napadov divjih zveri, brani se, kadar je napaden od človeka, ki ga vodijo hudobni nagoni, namk Cerkve mu daje pravico za to obrambo — odkod naenkrat zaindkavanje pravice delavskemu razredu, da se kot razred bori, da varuje po naravnih in božjih zakonih priznane pravice? Nobene besede ne bomo več izgubljali v obrambo naše pravice, da vodimo boj s kapitalizmom, kapitalističnim razredom in njegovimi usitanovami. Ozreti se hočemo samo še na kritiziranje našega imena. G. Pernišek pravi, da je krščanski socializem, s katerim smo označili naš socialno-gosipodarski in politični program, protiven, nauku Cerkve in da je celo od njenega najvišjega predstavnika obsojen. Znano nam je, da je Cerkev obsodila materialistični socializem, znano nani je, da je okrožnica »Quadragesimo a n no« obsodila poskus, da se ta socializem prikaže kot nekaj takega, kar se ne zoperstavlja krščanstvu. Toda, ali nismo tega storili prav mi, krščanski socialisti? Ali nismo ravno mi neštetokrat poudarili, da ne uvidimo nikake potrebe, da l>i eu karkoli izposojali od materialističnega socializma, ker nain je vse, kar je dobrega in koristnega za socialno življenje, dalo krščanstvo, ker je ravno evangelij naš prvi in največji socialni zakonik! Ali nismo iz tega razvili svoj sooialno-gospo-darski in politični program in jasno zaznamovali temeljne razlike, ki nas dele od materialističnega socializma? ški poslanik protestiral, a mu je ameriški zunanji minister odgovoril, da velja v Ameriki demokracija in svoboda govora. 0 sporazumu s Hrvati je izjavil dr. Maček, da je dal on dosedaj na vse strani dosti poibud in da vsi dobro vedo, kaj hoče on in ves hrvatski narod ž njim, le da se te želje nezadostno razumevajo. Sedaj se je začela gibati spet opozicija. Voditelj srbske kmetske stranke iz Bosne dr. čubrilovič si je nadel nalogo, da ustvari konkreten sporazum med Hrvati in srbsko opozicijo s ciljem, da se pospešeno rešijo vsa naša notranjepolitična vprašanja. Zunanja politika srednjeevropskih držav je močno razgibana. To dokazujejo številna potovanja ministrov. Te dni se časopisje spet razpisuje o možnosti zbližan ja ožjega podonavskega bloka: Češkoslovaške, Avstrije in Madžarske. Zadnji dve državi nista zadnje čase nič kaj zadovoljni niti z Italijo niti z Nemčijo. Pomagati si skušata, kakor in kolikor si moreta. Avstrijski kancler Schuschnigg je bil v Budimpešti, po praznikih bo šel pa v 'Rim. — Romunski minister Tatarescu je bil v Pragi, kjer je bilo sklenjeno, da bo zanaprej Mala zveza še bolj odločna. Poleg politike pa je Tatarescu razpravljal tudi o dobavah orožja iz Škodovih tovarn za romunsko vojsko. Razgovori za novi »Locarno« se vrše, kakor je podoba, na celi črti in v širokem obsegu. Prizadete so tudi severne države. Danski kralj je bil v Berlinu pri Hitlerju, švedski zunanji minister pa je bil v Londonu in v Parizu. Seveda so s temi razgovori v tesni zvezi španske zadeve in nemške zahteve po novih kolonijah. Poleg tega vztraja Nemčija na tem, da se ji pustijo na vzhodu proti Rusiji in Češkoslovaški popolnoma svobodne roke. Belgija pa bi hotela doseči, da bi ji dali podobno nevtralnost, kot jo uživa Švica. To je hotel doseči kralj 'Leppold na obisku v Londonu. 0 možnosti nemškega vpada v Češkoslovaško in v Avstrijo (>oroča angleški časopis •»■Nevvs Cronicle< in pravi, da bi hilo to dosti lažje izvesti, kot pa zasesti dele Španije. General in predsednik nemškega »par-lamenta« Goring je govoril na proslavi druge obletnice, ko je Hitler razglasil obnovo splošne vojaške dolžnosti. Poudarjal je najprej, da je nemška vojska orodje miru v Evropi in da noče vojne. Pri kraju svojega govora pa je slovesno obljubil v imenu vse nemške vojske, da »bo šla, kamorkoli jo pošlje vodja«. Do krvavih spopadov je prišlo v pariškem predmestju €linehy-ju. Francoska socialna stranka, to je' fašisti, katere vodi upokojeni polkovnik de la Rocque, je priredila shod. V tem okraju ima ljudska fronta skoro vse volilce do zadnjega (okoli 24.