Časopis s podobami za slovensko mladost. 
Štev. 5.
V Ljubljani 1. maja 1872.
Leto II.
Tica in cvetlica
ica poje, koj utihne, Premišljuje žalostno, Nedovoljna serčno vzdihne, Razodene tožbo to: ,,Kaj pomaga, 6e znam peti, Pa obleko slabo 'mam! Moje petje, kdo če vzeti ? Za obleko mu ga daml"
Oetka ^ gredi se pomaja, Solze toči tihoma, Lepo si podobo graja, Ker glasiti se ne zna. ,,Kaj je moja ta lnpota! Mutasta le tu stojim, Svet je zame le pustota, Žalostna na njem živim."
Stvamik pa obe umiri, Tako jima razloži: ,,Nehajo, da ti prepiri, Osrečujta mi ljudi! Tica ti prepevaj tailo, Cvetka pa razcritaj cvet, To obema bo teknilo, Cislal vaji bode svefc."
A. P.