Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
VeU«. za vse leto - - -Za pol leta .... * Za New York <?elo leto -Za inozemstvo celo leto



Listrsloveriskih .delavcev v Ameriki«
i The largest Slovenian Daily to' the United States.
-a Issued every day except Sundays |	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: OORTLAyDT^2ft76
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 229. — ŠTEV.

NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 30, 1926. — SREDA, 30. SEPTEMBRA 1925.
VOLUME XXXTn. — LETNIK XXXTEL
FRANCOSKI NEUSPEHI V MAROKU
Maršal Lyautey je odstopil kot civilni governer v Maroku. — Resignacija je bila odposlana z aero-planom v Pariz, in kabinet jo bo sprejel. — Sledil mu bo maršal Petain. — Deževje je ustavilo francoske operacije, a Rifci ne počivajo.
Sovjetska Rusija in evropske zadeve.
PARIZ, Francija, 29. septembra. — Resigna-cija maršala Lyautey-ja kot rezidenčnega maršala v Maroku je dospela semkaj včeraj popoldne z aeroplansko pošto iz Rabata. Kabinet se bo danes sestal, da razpravlja o tem, vendar pa je skoro gotovo, da bo resignacija sprejeta.
Glasi se, da ni namen vlade imenovati takoj naslednika, pač pa pustiti maršala Petaina kot vrhovnega poveljnika, dokler ne bodo zaključene vojaške operacije. Po uveljavljenju miru pa bo imenovan civilist na mesto rezidenčnega governer ja.
V svojem pismu navaja maršal Lyautey slabo zdravstveno stanje kot vzrok, odstopa. Dostavlja, da je vložil slično prošnjo leta 1 923 in 1 924, da pa je ostal na svojem mestu vsled vznemirljivega položaja med Rifci.
— Nevarnost je bilo odstranjena in položaj v protektoratu je zopet tak kot je bil zadnjega aprila, — pise maršal Lyautey. Izjavlja, da se mu zdi povsem primerno privoščiti si počitek, do katerega je upravičen vsled svoje starosti. Maršal je star eno in sedemdeset let.
FEZ, Francoski Maroko, 29. septembra. — Neprestano deževje na francoski fronti v Maroku je tako zmehčalo ceste, da ne morejo voziti po njih tovorni avtomobili. Pretrgane so bile tudi brzojavne in telefonske zveze med Fezom in Tazo, na iztočnem delu fronte. Vse kaže, da je deževje ustavilo operacije na francoski strani.
Rifci pa so vprizorili protinaskoke v sektorju Kele-Loun. Vprizorili so tudi odločen napad na francoske pozicije pri Bibane, v centralnem delu fronte. Poroča pa se, da so bili njih napadi zavrnjeni s strojnimi puškami ter artilerijskim ognjem.
BEIRUT, Sirija, 29. septembra. — Francozi trdijo, da znašajo njih izgube manj kot trideset mož tekom tri dni trajajočih operacij, ki so imele za posledico oproščenje zajete francoske posadke v trd njavi Suedia.
Bolne in ranjene so prevedli iz trdnjave, in sveža kolona je zavzela pozicije v Messei Frey okraju vsled popolnega pomanjkanja vode za čete v Suedia.
ŽENEVA, Švica, 29. septembra. — Svet lige narodov je zaključil včeraj svoje pet in trideseto zasedanje, potem ko je imenoval estonskega generala Laidonera svojim zastopnikom, kojega na-)oga je odpotovati v Mosul ter preiskati tamošnji položaj. Člani sveta Lige so izjavili včeraj zvečer, da bo dala Turčija odposlancu Lige dovoljenje, da obišče turški del Mosula ter zagotovi s tem obširno in nepristransko preiskavo. Nadaljna naloga generala je preprečiti dogodke, ki bi ogrožali ^ir, dokler bi ne bila definitivno odločena suverenost nad Mosulom.
General Laidoner je bil prej vrhovni poveljnik estonske armade. , Odpotoval bo takoj v sporno o-zemlje, da preišče angleške obdolži t ve glede de-portacij kristijanov ter turške proti-obdolžitve, cja so angleške čete navalile na del Mosula, ker so Turki izza konference v Bruselju.
General Laidoner je član estonske poslanske zbornice ter načelnik komitejev za zunanje zadeve in narodno obrambo.
Svet Lige se bo zopet sestal tukaj decembra meseca.
Precejšnje vznemirjenje je povzročilo včeraj vprašanje Memela. Mr. Galvanauskas, prejšnji litvinski ministrski predsednik in sedanji poslanik v Angliji, je udaril s pestjo po mizi, izzval Ligo ter jezno odšel iz dvorane. Svet je razpravljal o^ konvenciji, da se definira stališče Memel ozemlja, katero je sestavil Norman Davis, prejšnji ameriški
Ruski minister za zunanje zadeve, ki namerava priti v Švico "iz zdravstvenih razlogov" bo najbrž skušal vplivati na nemške zastop-
Angleži trepečejo pred "rdečo" nevarnostjo.
Rdeča nevarnost je baj^ paralizirala angleško parobrodstvo. — Paro-brodne družbe so obja-nike. — Sovjetska Ru-® ^ svaril°> ko se je tisi ja skuša baje prepre-1 soč delegatov zbralo v
čiti sklenitev varnost« nih dogovorov, ki bi zmanjšali njen vpliv, i
Liverpoolu na konferenco angleške -delavske stranke.
tov na 'konfei1.tn.eo .-'trajike, ki bo naijbr/. priča (preizkušnje inoeš
LONDON. Anglija. 29. sopt. - ' L0ND0N- ^^ ^ ~ U avtoritativnega vira se je izve, K° se *	zve^r zbiraJo v
tlele- včeraj, tla bo tiajbi* ]>ri<el I Ll™*poolu več kot tisoč deleča
prihodaiji teden v Švico in-ki so vjet>ki niir.Ls.ter -za zunanje za.de- j ve, ČieorLm na v M rno Lz zlrav- mcd k'vim in deslliin krilom straM" t vcnili nalogov. To je čas. do-1 kc" ** mogoče presoditi rednost ločen za (konferenco angleških,iod,pora Ptrofti sta-nijši-m strokovno iiancoskili, h<4<rijskih, ita-I i jaii-in ucni.škiii zastopnikov itUhU* var-
Izjava polkovnika Edw. M. House-a.
Polkovnik House, znani privatni svetov a 1 e c predsednika Wilsona, ki se je vrnil s potovanja po Evropi, pravi, da bo slabo, če se bodo izjalovila podaja n j a
;i<- t'iie|ra doirov-ora.
Vrjetfno.st. da 'bo prevzel rus&i li inister vlogo "opa.'zovaV'a" na konferenci, povdarja važnost, ka
lEnij.skim 'voditeljem iz ugotovila, katero .•>.'; objavile parobrodiie družbe.
Informira]] j so > voje potnike ter prevaževalce blaijra. tla počiva joseninajst parnikov v Južni Afr:-
r ro prepisujejo sovjeti e!borova-lki.ter ^ hl	v Avstra-
n ju. ki lx.-. za slftičaj. da bo ti-pesno *rlede svojih ciljev, iizdataio zmanjšalo prilike ftu •».'<>, da se po-sluzi v svojo lastne s vrhe vzneni i>r-j<*nili in skaljenih voda evropske palit.ke.
Visoko u-posoJ)ljeni opazovalci p: ■'aiAiijeijov da ho in>, i1.a ta ko lifer; Jica -za »jxv-iledico celo c.mr^žje argltracijskih pogodb po-lcg docro-vora glede Porens^ke in da bodo te pogodbe v veliki meri prispevali k utrjenju miru A" Evropi.
Tak n<]> ili bi oovv!ihno zmanj-Nein-čiju ter
vpliv sovjetov v
bi 'pn-pefil prepolno "Szoiira-rge so vjetov. Iz tejra izvirajo obupni j napori ('iče?<ina. da u-it vari pml-f-'od're glede izdelokov uravnave v Locarno. Tukaj -o mnenja, da bo * na glavnih ovih uwpeha kouiterene. pririsk, katerega bodo naj-)•:•■/. lahko izvedli sovjeti ma nemško politiko.
Angleški uradni krogi >x) zadovoljni z oračjem. v katerem se bo sestala (konferenca. Prav pe-ebno jili veseli, da s<o dobili nemški poslanik Seli am er in njegovi tovariši iz drugih glavnih me.=tt navodila. maj pi/ellože brezpogojni -■prejren povafhila na -konferenco, r; kar se bo prcipirsli'o u<tmenim pojasnilom očiščenje deliikatne.ira stališč* na 'katerem se nrfhaja
li.ji radi neodobrene stavke, llaz-veutega ne bo moglo več k< it ducat parnikov odpluti iz Anglije }>roti j užno-afriskim in avstralskim pristaniščem.
To ugotovilo je bilo objavljeno »b«-5 ob ca<u. iko se je iizkrcal v Plymouth Haiveloek Wilson, veteranski voduteij National Sailor*-and Firemen's 1'nion. proti kojega poveljem je bila 'uveljavljena stavka moimarj n% v Angliji ici domiuijili. Wilson se je vrnil z daljšega potovaoija i>o Canadi.
— K o main i-it i so povzročitelji parobroduie stavke, — je rekel \\ Htsoii, ko se je izkrcal. — Rdeči ogrožajo dolbif)fbit 'naroda m <ji-ganizirano delo. To sem pridigal celih šesft let ibroz pr -.tativka, dokler me niso tpričeli imenovati pe» simista. a ikljmb temu je nevarnost ro nična.
KomUinistično strašilo bo predstavljeno deflegatom n.a konferenci d ilavcsike stranke v Liverpoolu, ki -ie bo pričela danes. (Atpra-v pričakujejo obupnega boja med radi-kalci in zmernimi glede vprašanja pripmta rdečih v vrste delavske str a like, gi bilo pretirano reči. da bi -se 'komunisti polastili kontrole stranikj-v če ibi zmagali radikale i, to je, če bi se jim dove'! ilo Mstaop v delavska stranko.
nemška vlada vsled naeijonalistič- Komun^nega vprašanja se jt-ne re:'kci"e.	j pc-ilužilo levo ikrllo «bramTke
K r je prišel setlaj konec dalj- Hjučno le v .naporu, da porazi
se dobe izmenjave 'anic. so tukaj prepričani, da si lako Nemčija kot Fraaicija odkritosrčno želita skleniti <1 »govor. Ceiprav so si nemški in francoski nazoii še Tedno nasprotni v številnih ozi-^rib. so tukaj vendar mnenja, da bodo težkoec kot je napi-imer pra-viea tujih črit. tla prekoračijo nemško ozemlje, izdatno zmanjšane v prijateljskem ozračju, v katerem se bo sestala konferenca. I Konferenca bo pričela delovati I brez vsakega poslovnika, z izjemo osnutka, katerega so pred kratkim sestavili v Londonu angleški in nemški juri-ti. ki pa ni obvezen ne za ito. ne za ono stranko. £Jla.si se. da bo pn*otna razprava strogo omejjena na poren^ki dogovor. Ko bo do-eaen dogovor de te točke vprašanja. ?5e bo pri-č"Jio razpravljati o iztočnih arbi-traeij-'kih jrogodbah.
Ra-msey MacDonaUla in druge j/m orne delavske voditelje.
X zadovoljstvo z zadnjo delavsko vlado radi nene boječe in pre-v clne politike je bilo potisnjeno na -itraai ma kotafore-nci ttlkom lanskega leta v-^pričo splošnih voli-^ v. ki so se bližale takrat, kajti radikalei v stranki niso hoteli spraviti v- zadreg svojih nominalnih voditeljev. Letos pa bo preložena kritika bruhnila na dan r, podvojeno 4lo. Raarmtega pa matrajo člaaii levega krila ofici-jelni prognam stranke, kot ga je sestavil kzvrševalni odbor ter sra predložil d< llegaitiom, oportn ni etičnim, ker miu baje manja življenja.
O poteku konference bomo*po-roeali.
iFo^kovnJk Edward M. House, prejšnji svetovalec predsednika Wilsona ter taJkazvani "'molčeči n >.ž " je dt pol v Ni av York k Evrope iter izijavil. da -sta mir in Stabilnost. Evrojx- oxlvr^na o.I var-r.'o-'Miega dogovora In da je Nemčija ve bol željna uveljaviti tak dogovor kot pa Francija. Po?kov-nik lloui-e je bil bolj /govoren kot je -icer njegova navada.
—	C se bo varnostni dogovor Izjalovil. — je rtke.?.. — se lahko pr'.peti \ v-e mogoče, kajti to bo že četrtič, da se je Franciji ponudilo vaiinost. in v.^jfki pot se je ]>ri-petiš-o nekaj, (kar je varnost preprečilo. I>olkiler nfc- bo imela Francija varnosti, ne more biti v Evropi >tabiiirosti.
—	(V ne ibo dobila Francija varnosti. — je nadaljeval. — bo njeno eikonoaiis-ko Mta<nje izsililo radikalne odredbe Nemčija je bolj interesiraua pri tem. da s{? zadovolji Francijo glede bodoče varnosti kot pa Fraicija sama.
PREMOGARJI IN BARONI SE
BODO ZAČELI FOGAJATI
Trgovska zbornica v Scrantonu bo posredovala,
da se obnovi obratovanje v antracit nih rovih._
Unija je ustavila nakladanje. — Zapretila je, da bo pozvala na stavko vse vzdrževalne delavce v Mount Carmel premogovniku.
PHILADELPHIA, Pa., 29. septembra. — Na-glede varnostnega do-idalj no gibanje za obnovitev pogajanj med premo-govora.	garji in delodajalci glede novega mezdnega kon-
trakta, ki naj bi končal že štiri tedne trajajoče pre-kinjenje obratovanja v antracitnih poljih, se je pričelo včeraj v Scrantonu.
Trgovska zbornica v Scrantonu je sprejela resolucijo, ki obžaluje izjalovi j en je, da se doseže uravnavo. Obenem pa se zavzema za princip posredovanja in arbitracije.
Trgovska zbornica je imenovala R. E. Weeksa, R. Amermanna ter E. Lynetta v komitej, ki naj bi sodeloval pri poskusu, da se obnovi pogajanja. Sprejeta je bila tudi resolucija, ki določa, da naj se od sedaj naprej v slučaju nesporazuma med pre-mogarji in delodajalci, predloži diference arbitra-ciji terjJa naj se obratuje rove tekom pogajanj.
Uradniki United Mine Workers so ustavili nalaganja premoga v Natalie Colliery, Madeira Hill Company, v bližini Mount Carmel in sicer s pomočjo pretnje, da bodo pozvali na stavko vzdrževalno moštvo v premogovniku.
Kompanija je zavzela stališče, da je bil premog iz^°pan in plačan pred prekinjen jem obratovanja, — Francija niana finamčnili vi- da je del tega premoga že prodan, da ga pa ni bilo
mogoče odposlati ga radi prenapolnjenih premogovnih jardov. Premogarji pa trdijo, da bo zavlačeval premog, katerega pošiljajo sedaj na trg, uravnavo spora med delavci ter delodajalci.
Premogarji in trgovci v poljih antracitnega premoga, so že pričeli špekulirati o dolžini štrajka. Pogoste so tudi govorice o uravnavi.
PITTSBURGH, Pa., 29. septembra. — John L. Lewis, mednarodni predsednik United Mine Workers, je izjavil včeraj zvečer, "da je doživela Pittsburgh Coal Company klavrn poraz v svojem poskusu, da obratuje rove na ne-unijski način, potem ko je zavrnila mezdni dogovor z unijo."
—	Unija, — je rekel, — je opazila s presenečenjem poskus nekaterih članov trgovske zbornice v Pittsburghu, da podpro Pittsburgh Coal Co. v njenem neupravičljivem obnašanju ter sodelujejo s to kompanijo p^i izvedenju politike, ki je moralno onegavna.
—	Moj tukajšnji obisk mi je razodel popolno solidarnost premogarjev v zapadni Pennsylvaniji,
— je rekel Lewis. — Proizvajanje premoga je neznatno ter se vrši z velikanskimi stroški.
La Follette ima večino.
MILWAUKEE. Wia. 29. sept. Po zadnjih poročilih frlede izida Yoli$ev je e&Irpaiti, da jn dobil La FoJIetfcov sin veliko -večino. Dobil je več glasov kot v&i njegovi pro-
Akcija portugalske vlade.
LIZBONA. Pointiiga^ko, 29. s ep. Portugalske oblasti so izvedete, da je dospelo v d-eželo par francoskih agitatorjev, bojih namen je pranagartn domačim komunist01»
rov. da hi mogla nadaljevati z vzdržani jem velike armade in zrae-ntga brodovja i/11 da bi še nadalje ■podpirala manjše prijateljske na-rode. da vzdrže prjjnAtrne armade, ki naj bi priskočile Franciji na ponioe v rihičaju side.
Poi'krwnik jie opoizoril na dej-/ Ivo. da *ta se laJVko taiko Anglija krt Amerika demobilizirali po sklenitvi miru, .ker se jima ni bilo "treba »bait>i ničesar. Vsled tega jima je bila omogcvciia \ira\Tna-va proračuniov. nakar sta se lahko posvutili not\-i zgraditvi svoje trgovine. Za Fratncijlo ipa bi pome-njalo 'blaiznOist, če bi ^ledirla njrh izgledu, kajti s teftn bi se dr'reki -110 izzvalo po vrače valine odredbe /. aiemške str am i.
—	Varnost Fraineije jin se<laj ter je bila že q>reje težišče evropske-«ra položaja, prav izza sklenitve premirja. To sta prignala v Parizu Wilson in Iiloyd Oeorge in pound en ji je bil varnostni dogovor. Ver.saiHsdca kom terene a pa s:-je odgodila in dve pogodbi, o katerih je pričaikovala Francija, da bosta odobremi, namreč med Francijo in Zdmižeinimi državami ter Fraiici.70 in Anglijo, nista biK ratificirani.
—	Nafo se je predlasrani varnostmi dogovor izjalovil. Preteklo leto je bil 1psrtilaga.11 protokol, in Ij^ameija ga je sprejela, ker se ji je -zdeli zadovoljiv. Tudi ta protokol se je izjalovil. Sedaj pa prihaja novi vairmoMtni doigovor, *ki je v stadiju razvoja. Naši ljudje pa ne spo-z.navajo položaja in isto velja irledc Anglež v in ra date ga mora biti Francija milit w i stična.
Glede m e<ip ari amenta me kon-i'erence v Wats-hingtonu je rekel l^olko^iik House, da smatra mednarodne sestanki za "sijajno idejo v pravi «meri" in da jo je treba po**peševa.t\i.
Na svojem potto v am ju je našel, da kaže Evropa razveseljive znake okrevamja, razvem v Angliji, kjer povcaroea dek) Itfžkoče im kjer je dosti nezaposleno^ i.
Z istim parnilSbm se je vrnil tudi Henry P. Fleitcher, ameriški poslaniik v Italiji. Ko so ga vprašali, če je prišel spremljat rtalijan
stranoglavit-i vlado. Oblasti so ske delegate v Washington, je re mredle obširno preiskavo tor aro-Jked, da je 4rik> efkrapno potovanje itMe yo6 ttiMub flumani^ov, pov**m dočam,
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
. a	Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $18^80 2000 Din. —$37.40 5000 Din. — $93.00
Pri ««k>»ilih. ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej.; 15 centov zrn poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50
300 lir .......... $13.80 1000 lir..........$44.00
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 Ur, računamo po 15 centov za poštnine in droge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna bankaf v Trstu.
Za pofiiljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČf
LIH dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej; računam« po ceni tistega dne, ko nam pride poslan! denar v roke.
P0Š1LJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Denar nam Je poslati najbolje po Doamtie Postal Hooey Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Dortlaadt Street	Ne* York, K. Y.
Talephono: Oortlindt 4687


-r—a
•■■•-■ ■■■■f hirfwjjtti awia ^-nl
[ —-"
' "MiriVril'illiiaiiift V1
I
V	- - -	• ..	-	• • •

r-C
GLAS NARODA,-30. SEP. 1925.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
DEVETA POŠUJATEV ZA "DOM SLEPCEV" V LJUBLJANI
v	Owned and PubUthed by
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Fi*nk Sataer, president__Lopi« Bandik, trwwrfr
Plaoe of businew of the corporation and addresses of above officers ft£ Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. 1
"GLAS NARODA"
___"Voice of the People"_
____Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Z a eelo leta velja list ta Ameriko
t* Kanado_____$6.00
ta pol leta _______$3.00
Za četrt leta________$1.50
Za New York ta celo Iste — $7.0<
Za pol leta_______ $J.3<
Za niozemstva ta eelo lete _ $7.0* Za pol leta_________$3.3*
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Olat Narodal* izhaja vsaki dan izvzem&i nedelj in pmisftot.
Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujej^- Denar naj m blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-prosimo, da se nam tudi prejinje bivaliiče namani, da hitreje najdemo naslovnika. *
GLAS NABOD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
HAOFSj j ^[ČOUHC ~
HVALA PREMOGARSKEGA KAPITALA
1M Ih
N n.;ka >troko\no delav-ka delegacija, ki je bila poslana.v A' • : v ». i;o krnili iri!'!a priliko <i>ozna.ti delovanje ameriške de-lip-i^ui-ij-. I\ed>edn:k l*nit"d Mine Workers of America, repuljli-ki I »'»J a t >r prijatelj Calvin Coolidga, .John Lewis, je bil s šti-iiu« .. ! mi različnimi iL.*lavni*iu povelji zadržan vmešavati se v jk>-iui i-ii .j. mehki jj.-t premoga". On ne sme govoriti v AVest Vir-- '.i'- " t , je lii prijatelj kapitala in kapitalističnih inogotcetv -l > uav.nien k'uimni-st. Preti se mu z aretacijo in l;o lahko vtisel. če , ii<* h.» n;. »'»v pri jat.-Ij iz Walesa. delavski tajnik Davis, depor-1:iv na S kot-ko i ali hujskanja te»r k a j /n ja mini.
>'tv; p jr de.ia.n-ki prav tako interesantna kot je komična. Stav !;.i \ pr.-:no«jivnikib lideg.i ptrinoga traja seulaj že Mkoro šturi ted-•■. i'i« hini., : k; baroni niso mignili niti z mazineeon,- da napravijo >' tej - -:\t.i tir tudi ni-o v;:ji< mirjali >tavkarjvv. Sem pat a m .i' r,i ' v I;" '"'iti pretnje proti st.rajkarj<-m. soglasno s katnrimi se jih l"> t'. _uaio :/. Konspanij-kili hiš ter jih prisililo nastaniti se v šo ,M	t I doča I!<i običj j v divjaški West Virginjji. Dohoda.
, ,» J1 o-!ab, pri pielnjah. Ni kdo ni .-mat ial telh pretenj resnim ^ -k i • 11« tir. i* vedel. da je prišla ta -stavka podji mikom ka; i r,: '•]..<». Premogu j«* bilo zadosti 'na razpolago. — ikajti cene pre-iiu'.'U >o ii-koni zadnjih pai m<-eeev tako' narasle, da <e j" po-i i	;š"n dobit- k /a pre:nogar-ke balone an prodajalce. Nitk
"	i« «»ril trli d«» ti ga. da -o bili }*odjetniki d^bro pripravtjeiv
n '<• m je prišla -!a\ka k.:j prilično.
lii-.\entrga pa j«- zavzela pi-eniogarska organizacija skrajno l<,,:" • .;•'• '!'••«» *' ali-«•«•. \liH-štvo pri ^»sa likali je pustih) v rovih S: 1/1 • 'i: >! «*iii >«» lioltili o.| unije izrecno dovoljeaije. da sm-jr, : v r :!i. V goto\ih premogovnikih so dobili direktno oil uniji i: .	!i.(n-.|j(. o-t;.ti na delu. Lastnino korpraeij se je zavarovalo
v luo/.ne na«":ue. (.o^i>ndi ^ ni bilo trefba bati ničesar. Ravno . : -.'». /.:•/..!.;:li >o \ -panje v pn (pričanju, da je use dobro 1,1	iliv -.lemli' v 1 • m lilu stavke višje kot so bile ketlaj |>oprej
' ' »..lito pa >o lili tudi v trm slučaju jmpiLstijivi i ti spravljivi <. .i\.i o^tii/.eni bneki. Laslniki antraečtaiib premogovnikov so
" ! z li-Muki premogovnikov mi hke«ra [»remoga «a napad _
i' i pop;;-:' ivo pirmo^arsko »irgamizaeijo. Sklenili so <logovor. 'k n.i! i omo-o ii obema ri.zunijonii-ati	prnmogovno industrijo
N I ii no/.:ur ni-'hk«»«.*a p.ri mo^a naj l>i st- o<tdalo zn znižano ceno • '	antrar ' <_.i i»remo«ra in sklenilo naj bi se -varnost jk
M " : : • /v •*/•■ o!»i»b skupin. Z dobavami mehkega premoga na, " i ; ' ' s< \ .mla taki .it. ko bi pošle veli;ke na.gmmadeue z<\-K'j »nira.vtne^a preiaogn.
J«- '•» 1 a!a - veda po-; či v-nn-s I'nitcd Mine Worikfirs orga jfl. črpra\ j,- bilo Lr\v -ti in njeigov ni tovarišem skrajno težko -'•••il: Jo. Skl-nili torej n 1- 'pozvati na Mt«\iko premoga rje v |>o !iii n«riik. ;ra |>n motrri. ti m	?udi uvcNti energično orgajiizaeij-
-k » I., inpanio. Ta kampanja .ij lii se ]>ričela j»ret«-J<lo soboto.
Ko p t ljubi Hog pregledal iKj^zroči-nio ško.to, je brio takoj na •• ii m - a nebroj u-taA nih povelj in John Lewis, — udani'sl.nž+bniTv » tj.;- ,!;,. — moral odjadrati z dolgim im«*mi trir >e zado\x>Ijiti s
par pihalnimi dogm'orirki	i
i
t i v;»a povelja n»u p repo voilti je jo vsako " iinieševtuije". Pre-p«^' iuj'jo nu poplavljanje piketov in nagovarja ne onih. ki so pripravljeni d« lati Prepov «lujejo mu vsiuko upi i vanje "z govorv«n'» .iii pi-ano »r>.-,io"\ s tem .j. seveda st.rogo zabranjeno rse razširjanj letr.'hov.
!Mž>.vd We-t Virgin i ja j" la~t promogarskih Corpora ei j! To je ivi. vi- a i. if.-A r.kiat nei/pt' mamljiva jvMatu te države. 1'nited >!i::e Workers organizacije nr br'-«rajo ra/mere tam zaposlenih pre moua r.;e v. V«'ed t-.ga je tudi <!obil Lewis I reo. katei-o je v po ki i me i i :• »<- u/il. ZaLim«.* pa it. nll>cuti posebno močno.
Niri» 'žni j^reuiogarji bo<lo morali nositn ter jih nosijo že M*daj I" i' tiiee ka.pita!i-"e..:n prijazne ' delavske" .politike predsednika i i n 1 M ne, ^Vorkers of America. .John Le\vi>a :n njigo\ili tovarišev.
To j, nrpobii.no de>4.vo. kat^r.ga ni mogoče izspremeiwti!
To jKiIiljatev tvortljo sledeči darovi: Prank Raizmfeor, Ca rte 11, Mnan., nabral Frank Šti le, Chicago, 11L Agnes C'i»kovicli J>o. Bctt.ii le h eni. Pa. l>r. št v. 77. -J. S. K. J.. Grecn>«burg, Pa, Ma tija Pekla j, Bx 110. Magadore7 O., nabral John Knaiitss. Box 3, Mast on, Pa , France Šuštar. fiJ?Nt Helena, Mont. France IlacUa. D.:.st Helena, iMont.

5.00 2.00 2.00 10.00 14.50 200 5.00 5.00
Skup-«j $ 45.50 ali D. Verraj'nji seznam izkazuje « letni foml temu je prišteti ši': Sixlmo poši.1 j<ttrr\-Osmo pošiljatev
2.502.00 154.543.05 2 437.00 17,930.00
Torej do da.nes skiv>no P. Ii7.412.05 Opomba: 0;xiiz:li	da se ^vota po.l rubriko "*l'e't>tni f« nu
cnaša torej z<la,le'' v vu rajanjem ipcroeiitii ne vjeira. če >r"te;emo Minačene svote. Zato smo mnenja, da je v tej -iv< ti tudi všteto 1>. IVI 50 za obresti do 1. septembra. O tem bomo poročali, ko do bimo itz Ljubljane pojasnilo.
UREDNllTVO.
DuO p i s i.
Peter
Zgaga |
REŠKA VOJNA INDUSTRIJA1 NEMIRI V SIRIJI
Prisrčen sprejem Čičerina.
..VARŠAVA. P<j*ka, 29. **pt. Včeraj iloe^Kd sem itn ki zuna*
nji m'mister C'ieerin ter je bil na
kolodboru navdušeno sprejet.
V imenu pr.ljske ^ade ga je
pozdravil trjoanji minister .Skr-zviiskv.
ZASTAVE
SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAiKE
REOALUE, PREKORAMNICE, TRO-BOJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD
Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠKK,
»1 GREEVE ST, CONEMAUGH. PA.
Duluth, M nn.
/
Priložimo Vam jKKŠiljam tri do-srje za poli itno naročnino. ZiTšT1' o se že začn i dolgi vtčeri. ii. tež,ko bi mi bilo broz vašega l.sta Jlas Naroda najrajši čltam. po jb.no pa roman "Brigita". Vsi iosedanji romani so bili lepi im animivo, žili se mi pa. da bo "Br! rita" v-=e prekosila. Dragi rojati. naročajte se na CJia.s Naroda. 'OsiJe vxi fli. da vam ne bo žai Posebno sedaj jeseni in j vozim -am .bo prav prišel. Tis-ti. ki dru-e.ga tr? morejo, skušajo dokaza-i. da Gitas Naroda vero napada, laz sem naaij že petindva jset lel a ročen, pa nisem še vid 1 v n jc/m iapada, niti čez vero. uiti čez eer-ceV. Ako ^e pa Peter Zgaga ve asi »ošali s Kovcrto. i*1 to njegova tvar. Znana stvar je pa. da res-:iea v oči bode. .Pri rtej pri!*«lci mi »rihaja na m»v i do<rod;biea o ne-;cin jxiportniku!. ki je prosil preno-•išča. pa ga baš vsled tega ni do-il, ker j<» vedno resnico govoril. Nazadnje prule v kmeoko hišo. Na km-rtfovo \"prašanje, zakaj si ni li u«;oil iskal prctaočišča. je odvr-II r l.- kail sem ga. pa ga nis-m doni, ker govorim resnico. — No. -a iv.tanlte pri nas. — mu je reda žena — kajti mi ljubimo res aieo. — Povečerjali so. po večerji nu pa reče kmet: — Prej ste r_*-\li, ila sauno resnico govorite. To ej povejte nam resnico. — Popotnik odvrne: — Oe vam resnico povem, me lK.*4te vrgli iz hiš;. Možak je pa tako dolgo silil va.nj. !a je poveila.1 resnico. V hiši >.r-bili namreč kmet, kmetica in mač-":a. In v.-ii trije so brii slepi na'desno eko. Ko je pojwtnik to pove dal. sn se tako nsctogotili. ila so ja vngli iz hiše. Tako j • t.i*li s te '»oj. Petor Zjra^ra. Ce bi jim laira1 n se lvl in3_ bi te radi imel i, kei pa re-nico govoriš, te nekateri m morejo trpeti. Pozdrav!
Vaš stari naročnik.
Barberton, Ohio
Klic na ipomoč kateresra je raz ro-lalo lirka.jšnje Samostojno Podpocno Društvo Dojiiovina m. v-a s'.ove:t-!ka braiska društ\-a z; Dom st ipecv v <tari domovini, jt imel ponolen uispeh. Odzvala so s< v-a hn-z i/.;*eane, raajvt po šti vi 1«. <les<».t -'o venski h rn čno hrvat ko.
Na seji onlbomikov ^.kupiil drrrtev se je so^la^mo skleni'o. d; v'"H rlništiva prrede sktnvio ve«e ' -o. C*i-ti preo^ta.n ik se daruje ^ klad za Doon slepcev.
Tukaj se zopet vidi tisi a dobr? ?tran na1*?^ naroda, da kadar gre za splošno dobro narodno •tvar. taikrajt stopijo v ozadje vsi s-trankarNike malenkosti, če jih je o-tptoh kaj.
Navdušenje za veselico jtt sploš-r<>. Kako tudi ne. iko «e gre vendar za taiko dobro in pie!nie»nito stvar. Ta prireditev foo nekaj velikega. č«<ar luikaj še ni bilo.
Dvomom, ee bo sploh kd-ij raia dru^tP-v .skupaj. AJco se le polovica. članstn'3 udeleži. «Ih) že nekaj naroda, če pomislimo, da sa-mio š*tiri veeja društva štegejo preko 600 članov, ostala pa'tudi v«a-|'ko prrtko 50. Zato upamo, da <*e
Rojaki, naročajte se na "Gla» Naroda", največji L, te Tfse,ioe ^^ „„ slovenski dnevnik v Združenih državah. -	dn rojak, posebno, ke* je čisti
»reostainck namenjen tako pkme-it: -tvari. <.>d:jor h- bo pot-mdii la bo pre vkrb -l a se kar najbolj-e. lin bo veselica 'kar najlepše >adia.
Igra' a bo znana -' Orkester god-
• ,	r-
'h" pod vodstvom ^Ir. An.lre;a i3ombača, nastopila bosta tudi »ha tukajšnja ]Kvvs)ka zbora pKl voilstvom našega vrftciga pevovo-Ije Mir. Bolik i te.r proizvajala krasne umettjie slovenske pesmi, katere jI i Mr. pevoVodja odbra! na'ašč zato prLrediitev.
Zategadelj, od'bnr 'na^/uljtrdnejc va lii vse ittKka jSnje ro.Ta.ke i ii ro iaikinje, 'kakor tudi one iz bi iž^ njih naselbin, Akron, Kenmore Ritm^n i.Ul.. da se te v He Lice kai v največjem štev:lti udeV'.i. Na-Ijamo tedi nekaj rojakov v/ ^Pžnjega i'levelarda.
Pridite vsi, ka-.iti talk duševn: •ižitek se vam gotovo, vsaj v l»!i-ž nji frodoenc-flti ne bo v tč muli! S tem. da se udeležite, imrtc pri :etuo zave i. da ^-rti • storili svoje ia.ro« In o Uit- bratisko dolžnost !ia pram smo.tkmu bližnjemu.
Veselica se bo vrnila v sobi»to. "?4. ektebra v dvorani društva " Domovina", katero je za to pri •editev dvorano 'brez]>>JČaio od-topilo. S«' enkrat : Odpri rffke. Odpri ^rce. otiraj bratovske soVi !
Za od-bor: —Jožef Ivi-kšan. pn—l-i l<n»k. •Ta-ob Šabec. tajnik.
Jolm liintal. blagajnik.
Kr\rava ljubezenska drama v Avstriji.
Te dni i zjutraj se je odigrala na IJuersrerkogliu med Gradwernoin :i Juiioiidorfom iw Zg. Stajer-kem krvava lju'bezenska drama ci je vzbudi.ia veliko pozornost 'orou ini gozdar Feuz iz Ni/.jc-rv.-trij^kejfa. oče treh otrok, je i ue:l ratzme-rje z prospo Koietvjevo očeno ženo znlravnika iz S^dmo -raške. Ker >-Tta ljuibljenca videla :a njihovo ri&mierje a« more več laJje trajsuti. sta se odločila za • onee. Feuz je najprej ustrelil 'em in p^>l leta starega sina 1 juice. Belo, potem pa še njegovo •lati r nakar je stekel ^kozi gozl i izaklieai ljudem na polju, n^ okličejo orornifk"?. ker sta nr «ribu dva lortva. Fonz je ]>ot<'»i! opet izgtjn'r. v	in se sajn
•e ustrelil. Nesrečna človeka red svojim čio< m p^1 l»la oi->ii aikom pi-nio. v katerem jim spo-očata kaj na.im ravata napravi i. in jih prosita, naj vse tri po ioplje.jo v skup nam grobu.
Jeruzalemska tin'verza.
Prihodnje dni se vrši v Mana-, 'covein si |ja. kuratorija jeruizalem -»kega vseučilišča, na katoni se b' razpravljalo o vprašanju asč:>eg}. sisleona in o viprašanju poenmoii'i t ve fakultet.
POPRAVEK.
Pri zadnjem dopisu o zaibavi slov. pev. društva t^lovj n. se j< vrinila dopiNniiku pomo,ta glede ilatnma. Gladiti hi se moralo, da s -ho Slovainm-a zftbava obhajala na Mant.inorb soboto Trrečer 14. novembra na 196 Wilson Ave.
V bližini liostona je trčil pot-ni'ki pari ilk v ameriški sub:nari-n ter ga j>ctopil.
Trije mornarji so se lMŠili, štiriintrideset jih je 'pa umi'lo >.trašne smili sto (trideset čevljev pod morski gladino.
Do včeraj zvečer so reševalci spravili ma suho dva ponesrečen-cajsn n-j bodo niiirovaili, dokler •ne spravijo vsah.
To j<e v kratkem raizdobju \ Ameriki že tiret ja nesreča, ki jo j, povzročilo moderno tehnično izboljšanje vojni.li s-.ed.Mtnv.
Mornari.ški aeivsplan, ki je bil poslan Lk San Fra-ncisea proti Iia-vai-skemu otočju, se j-k izgubil n-t Pacifiku.
Le malo je manjkalo, pa bi bila vsa posadka žrtev 'ponesrečenega poskusa.
Skoro istočasno se je razklala zračna ladja Shemaaidoah na »roje, in raizen paa- letalcev, so se \> i ubili.
V	peti k se je potopil suhniarin n ž njim vred štiriintrideset mornarjev.
Vse to je v tse^lanji dcJbi neizogibno.
Čudiio in grozo vzbujajoče bi oiI»j. če l)i šlo vse glailko iii vs-j posreči.
*
V	Philadelpiji je umrl btrtlegar ter zapiiMtil svoj.' auu liečaiku milijon dolarjev.
Nečak lahko 'blaig.ruje ameriško vlado, ki mu j-• s .5\ ojo ^prepovedjo
ustvarila preanoženje.
*
Časopisje poroča, da je londonska policija odkrila obširno zaroto. koje naanen je bil u mirt iti angleškega. kralja.
Koliko resnic, je v tem poroT Ji u, ne ve razen londonske poli-•ijc nihče.
Kljub temu pa. zaslužijo anarhisti in za rotn iii i par besed v zagovor.
Najbrž niso toliko kratkovidni n toliko nespametni, da bi sana-ruli-anglevkega kralja odgovorile ga za vse. kar je slabega v An-gliji.
Vzroke nezadovoljstva je tre->a iskati vs. povso*} drugje kot 'pa ori kraljevski familiji.
Tudi v Ameriki aui direktna 1'oolidgeova krivda, če se majnar-ii.ni ,-labo gc.di. kot tudi ni dirikt-na Coolidgeova zasluga, ako se ameriški i'armerji lival.ijo s svojim j m »loža;j ni.
*
Maročani se bore za isvojo svo-rr.do Ln neodv isno'it pir:;r i Frar.teo-:^om. kateri jih hočejo še bolj za--užnjiti.
Ft nneoizoni je jiridruž io i.-td" leset ameriških letalcev.
In o toli aimiTL-iki.il letalcih pravijo zadnja ix>ročila. da so metali Somlx» na ne-i:.trj-*ne vasi maroških domačinov.
Kaj vst.se dandanašnji j>oene ■ znamenju eivilisca-ei-je in v zna-
n'*iiju človeškega dostojan tva. y.
Stjupaii Radič, nekdanji voditelj hrvatske -t 'ja-čke stra.nke in sedanji zaupnik jugoslovanske kraljev-ike vlatle, se nahaja v '/.'-vi ter se udeležuje sej Lig-* naro-lov. 5>tarokrajsko ča-o]>isje piv-ej pbš:rn<- poroča o n j m.
^enkrat še ni znano, če i:na udi tamburi-eo sse'boj in kol ko vina lahko popije vsaik da:i na državne stroške.
8 Pašičem sta se sami o enkrat -e>'tala. pa sta bila k mila drugI drugega sita.
*
V	Detroit.u živi G4-h.Htn\ Mdhae: Stavola. MožaJv je peha^ljen ter j»e že doltro let brez dela.
Te dni ise*je po*dužiil zadnjega •sredstva. Šel je v okrajno jetniš-nieo ter pimsil, naj ga za/pro. da bo vsak dan že vsaj etikrait sit. di bo oblečen 'im da bo spal }>od stroho.
Vodsftvo jetnišmio-. je pa za\T-nilo njegovo tprošnj<\
P ogla "vitn a nap a ik a sfarega Sta-vole je njegova 'poštenost. Ako bi naipravil kaik dosti vc'l'k zločin, "bi bil lahko vsak dan že	en-
krat sit. oMečeai bi bil tier bi spal pod streho.
jZ izredno skrbnostjo se j \Ti;la italijanska vlada pod predsedstvom Mu-vsoHniija na to. da zasi-gura reškeimu mestu in nrebival-
Deiele med Mezopotamijo in Kgij-trsm so hib dolga stoldtja naj živahnejši predel. Tod se je 1rgo-i-a'o kakor malokje. tod so p »-
stvf gospodarsko vstajenje. Lani vale karavane in prenašale naj-je likvidirala notranje spore med j tataiivr-it-irfjSc blago. In ni čuda. rečkim prebivala'.-om iu pokra ji- i >.akaj jCcrjpt in Mezopotamija sta no kraldvomaHo vtel. isila italijau- jl Mi najbogatejši, najkulti::* ie-•kemu kralje tvu. Nato <e je ita-1 najin: ^nltnejni deželi teJanj.-ga 'ijanska d'plomaeij'i spravila na -.veta Sirija Palestino, ležeči
ne Inarodaii ipromeU ki skuša sem i -red -i.lvi privabiti na Reko. V to svrho j»* že sklecii'.a z jugo-dovan-'ko d:vavo važne Ncttunske pogod'be. ki bodo >1 kori Reki i:> re'ikeonu pre'bivalstvu.
Pravkar j*1 rimska vlada dosegla za Re.ko velike gos|iod;ir-ke iepehe in dobavlja reški vojni industriji«. ki ima v tem me>.tn velike in moderno ojirejiiljime tvorni-ee. velike vojne liabaivke deloma za špansko deloma za ita:'ijan-*kr. mornarico. Italijanska vladi je
med njiir. i. <ta pa-ire^lovali med obema.
Pozneje, ko se je kulturni prede! razširil tja v južno in za pad-no 10Mropo na eni in tja do Indije na drugi -'rani. -o obdržal»> dežele nu id il-izopotamijo in Egiptom se Willio svojo gi> (|M>dovalno ulo-•_»o: tod so vodila najžiiva.hnejša trgov ka ]>r>t i vsega .tedanjega -vetii. Šele s prevlado Turkov in z odkritjem Amerike s- je -tvar -premenila : trgovina preko Sirije. Pal--tine. Arabije itd. je ne-
križaiko. ki ibo -tala 1(10 n*:lijo-nov l>r. S item dft'om je reški d itihilnfei /va-ignrana z iposlitev
slcozi tri krta. Končno namerava ital»'jan>ka vlada <ubvrnei.> nirati razme plovitbi . ki vzdržujejo zvezo - tem mestom.
Iz v-egu tega -e razvisli. ki k«, deluje italijanska vlada /. v-■» ro na to. da za«""jura mestu življenje in napredek. Pri te jt1 treba pomisliti, da gre zi podporo mo-lu. ki t rži nenaravno in gft-- poda.r ko^iln eksponiran^. ker ji 'ijern zaledje jugo^lova.n-ko m j spada me--to pravzaprav v ju go gOMTied"' r-'.ci sve*.
P(«hM'-ala pogodbo s Španijo gle- hala ^o^^ai-stvo je propadalo, de iia^vke torpedov, ki jih bo itz- ,.ojrastvn in blagostnnje je ginilo. de ovala reška tvorniea tor]>eulov. ,»f5(1 gospoda vom Turčije j- pro-Ore za n^bavko v višini 4.1 mili-j p.ulaV) vpn tiMk!(,r se iri<o najpn-jonov lir. Tvorna l»o s tem zsipo-|opd	po,jrr/.i,. v ono ne,kul-
>'taa riko«i dve loti. Italijanska f:ruo. v rno -krajno gospodarsko mornarica pa je v veliki ladje del-j h|	zao-talo-t, v kateri
niei re-fei -naročila 10.000 W^ko|jih je našla sv^ovna vojna.
\"e< p;-; d d med Per/.'jo in K-u i jvt (Mi; je prišel po. I vpliv evropskih dr."av Anigl/iie in Frwncijc, Poslod'c* 5-0 se kmalu p-ričele kazati. Sicer ' je evropski vpliv priee! u v el'jli vijaki že par de-etlo-jjj poprej. tod:i v majhni meri. Turčija je skušala paraliz: ni t i fra.nco-iki vjr^iv s tem. da .V* pričela graditi železnico iz ?»I;!le A-zij- mieio Daimaska in J"-ruza'e-m i )>a M rl' io :".i Muko. da - tem naveže J" kr;» ie na Ma'o Azijo in Carigrad. V t- i težnji jo je vneto :>o'a>"rala Nemčija, kateri je Ma politično - trgovska smer prijala v naj\e>čii in<'ri. prav tako'kakor ;e yn pri,4rVt."V Mezopotamije pomagala graditi bagdad-ko železnico. na j olajša Nemčiji dostop <lo Perv.ij^Iie.ga zaliva. Tako je pra-tarn. več»t:sočletn;i trgovska in prometna p<»f prevračala v novo -m r.
Toda izid svetovne vojne je u-nič.l v--' te načrte. S prevlado Fi :»ncije v Sia-i ji ter Anglije v Mezopotamiji. Pn!e-t;ni in obrabili A'-abi'je - • jt pričela obnavljati zopet prasjtara kulturna smer v l'*;-! In ji Aziji. Fratudja je iu*i-
uovan
1 Vi-
to ogrožene poz-'cije -e it n
:andka vi'aila triwli. da mu omogoči blage/taaii'i .proevitauje Mf i'o je v zadnjih 10 ) it'll i/redno trpelo in skoro poro1 noma propadlo.
Ko gledamo, k'ko neguje itaP-jan.-ilea vlad i svoje interese nn vzijodni stra.iii Ja<Iranskega m'or ja. moramo priznati, da smo .Jugoslovani naprnn toni gospodarskim stn-mljenjem -ila nemani'. nezavedni, r. prijiravlj.-ni in da j-vsd 'kar s o btg. vlade doslej >-to-"ibi za jng/slovan-ko dalinatin-ko obal in za jtigos'ovin-ke j#o-ivo dar*':;, intere-e na Jadranu, na i-avius- kapljica v morje. Trd:a bo temeljite pr?orijt ntaeije v na šili do-V/.nos.^ih do Jadranski g-: morja, ako nočemo, da na- bodo diru g: k ra.t'-•onialo p.re.gazili . . .
Celjski Slovcr.ec v Zagrebu po vožen.
Zase.bni uradnik Janko Ko'ar
iz Čl
W\
Z-igrebn pri*.!
" I^-n vačikim rogom" v I lici ol avtomobila pre.vož.-n v trenutku, ko je lioinl prekoračiti Ilieo. Zadobil j" preeej težke poškodbe na trla-vi in na mk-ih. Avtomobil se j., naglo odpeljal in je njegova šie-vilka neznana.
i i i v< .ikopnlezno ekonomsko milijo; organizirala je veliko k i-ravr'i:v-ko imiI Lz sir-kih jiri^tii-ui iz Beiruta j>reko I >a mask a •Jxoc notranjo Sirijo v ?Jezopr<ta-mi:o. ure lila je r ubio-potovalno ižbo potnike in blago, z av-'oiiiob.di. tako da je poslala ta • t 1 preko Sirije najk-ra j-a zvez-i m "d Trakom. Perzijo itd. ter južno Evropo. S te,m -e je promet V tem jvredelu -naravnal /op t v oim »-rasfi.ro >M-'igo. ki je bp a v funkciji -j^eb 'ja. In ker je ja—no. Ja i'-a'<a vse prednjeazij-ke dežele doba nagi -ga el^noni-kega iii pobi. Čn ga napredka, .je gotovo, da bo pomen te kulturne noti vedno bolj ravitcj. 1\ nil urni pomen franco1-k Sirije po-.taja vedno večji.
Naznanilo.
vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino.
DOLARSKA IZPLAČILA —
izvršujemo v vseli delih Jugoslavije za pristojbino 47$>, istotako v Italijo—zasedeno o-zemlje za pristojbino 37°. i
POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH —
izvršujemo najtočneje in po jako zmernih cenah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena.
DENARNE VLOGE prejemamo na
4'Special Interest Account** in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.


-J: iti •• .. •.': •
GLAS NABPDA, 30. SEP. 1925.
O. K. CHESTERTON:
ČETRTEK.
Poslovenil Oton Župančič.
(Nadaljevanje.)
Preveč osupel, da bi se ozrl nazaj ali sploh razmišljal, je mahnil nn slepo na eno malili dvorišč ob glavni cesti, kakor smukne kunec v luknjo. Prišla mu je napol nejasna misel, ee ga ta nepojmljivi stari vrag resnično zasleduje, da mu bo v tem labirintu majhnih stranskih ulic hitro zmešal sled. Smuknil je zdaj r to. zdaj v ono teh krivih ulic, ki so bile prej špranje nego prehodi: in ko je bil zavil okoli dvajsetih raznih oglov, in o-pisal neizraeunljiv mnogokotnik. sv je ustavil iu je prisluhnil. »— Najmanjšega šuma od nikoder; si-cer pa bi tudi težko kaj slišal, zakaj po uličeali je bilo nadebelo snega, ki je omiljal vsakoršen zvok. Nekje za dvorom Pri rdečem levu je mimogrede zapazil prostor, kjer j«- bil podjeten meščan odkidal snega v dolžini kakih dvajset korakov; tam se je svetil ruodri tlak. Takrat si ni pri tem ničesar mislil. samo hitro je zavil v drugo u-lieo. A ko je par sto metrov naprej zopet postal, da bi poslušal, mu je zastalo srce: s tistega mesta je odmevalo od kamenja ropotajoče bergljanje in naporno štork-ljanje one proklete pokveke.
Nebo je bilo zastrto z oblaki; na London je tiščala gosta tema. — prezgodnja za to uro. Stene na o-beh straneh ceste so bile sle|>e in brezlične: niti enoga okna. ničesar, kar bi gledalo. Svme je začutil iz-nova potrebo, uiti z tega ulnjaka in se vrniti na širšo, razsvetljeno cesto. Se dolgo je blodil križem kražem, predno je dospel do glavne ceste, in potem je videl, pri široki in prazni okroglini Ludgates-ki, da je zašel dalje, nego se, mu je bilo zdelo; zagledal je katedralo svetega Pavla, začrtano na nebu.
Najprej se jc začudil, da so te velike ceste tako prazne, kakor da je op ust oš i la mesto kuga. Potem pa je pomislil, da je to naravno: nevarni snežni zameti iu — ne-delja! Ko si je to besedo potihem izpregovoril. se je ugriznil v ustnico. Nedelja! To besedo je čutil posihmal kakor nedostojno glumo.
Pod belo snežno meglo, ki j* ■plavala visoko pod nebo. se je zavilo vse lue.sto v čudftio zelenkast somrak, kakor da se je po-• ^rr/inilo pod morje. V -omornom sf>lnčnem '/-hhodu za mračno ku-•p»lo svetega Pavla so se zlivale d mast e in zlohotne barve — bolt havo zobnika-'t i. mrtvo rdeči in medlo bronasti toni. od katerih se je ostro odražala krepka belini snega.
"Primi me, če moreš", ali neba j podobnega, potem pa beži čez beli široki trg. Skriti sp je bilo .sedaj iKimogoče,- ozrf se je preko rame in videl črno postavo starega gospoda kako se je pojavljala za njim z dolgimi, zajemajočimi ko-raiki — kot pri dirki. A glava nad tem pa-ikakujočiin telesom je bila še vedno bleda, resna, uč> aijaška — kakor hi nataknil harleki-nu slavo predavatelja.
Ta sramotna gonja je šla im-foo
I	ud g it s koga (trga na I/udigate -
II	ill. okoli katedrale svetega Pavla, oil) Oheaipsideu; Svmeu *o prihajale na mi* il vse more, ^ki
ga kedaj tilačile. Nato je Šv-lne zavil prfUti reki in se je -naposled ustavil pri ladjamah. — tZaglcdal je rumeno lile. ki je sijala -ikozi okna nizke gostilne: skočil je vaaijo in naročil piva. Bila je umazana beznica. polna tujih mornarjev, krčma, k ji r lahko da -so kadili opij in potezali nože.
Ti-e-notefe pozneje je stopil v sobo wormski profesor, je oprezno sedel in ukazal koizaree mleka.
OSMO POGLAVJE.
Profesor razloži svoje mnenje.
Ko je naposled Svme trdno sedel na sv<*jem prostoru, in naspre-t: njega profesor s privzdignjenimi obrvmi, (upirajoč vanj svoje itabrekle oči. ga j? zopet iprevzel ••'rsh. Ta nnpoj-mljivi mož. ki ga je spoznal na' divjem shodit, ga je po vsem tem brez dvoma zalezoval. Ce je mož hromeč in obenem t< ik.iie. ga je tri prWisdovna dvojna-; njegovega značaja delala dvakrat zanimivega, nikakor pa ne dvakrat prikujmega. Slaba tolažba je bila zanj, da pride lahko profesorju do živetra, 'ko pa je vedel. da lahko tudi profesor njega izpipa. Izpraznil je svoj vrčetk. pre lno se je profesor doteknil s v<-i oiga mleka.
Vonidar se je Svmeovo upanje, čeprav brezupno, oprijelo enr-inoTnosJi. Nemara pa to čudno zalezovanje ne «ma£i baš sumni-čenja proti njemu. Morda je to r<4;>k Hbieaj. Morda je to blatna gorja neke vrste prijateljsko zna-me ije. ki bi ga mora'1 Svmo razi meti, anarhističen obred? — M o <roče vsaikctga novoiqra (\it.rt.ka j-rreanji.>o ol) Oheapsiideu, kakor - prcrnJja jo prav onod novega Loid-Majorja. T£a.š je preudarjal. katko bi sp-is-žiil pogovor, kn mn nenadoma profesor nasproti kratko in malo prestr»%e besedo. — Jšymca je pri j io. da bi hotel str- j pn (1nf>	^^ Svme p„
gati temu plešočemu, skakajoče-	=e v-praša* s-tar; anarhij
1 i/nienada. kar brez uvoda: — Ste plieist ?
V BOJU PROTI AEROPLANOM
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Lan«u«fl« Information aorvlco. — Jugoslav Suroau.)
POTREBNI KORAKI ZA NATU RALIZACIJO.
UNOCMWOOO A UNOUWOOO K. V.
Fort Tilden .so pred kratkim £:rci ikušafti t«]K»ve proti aeroplanom in zračinim ladjam. Topovi so jako dobro obnesJi. Tak top lahko izwtreli v šestnajstih sekundah s^o"'itzsJtrt iVkov.
mu hroaneu, ki ga je zalezoval.' njegovo skrivnost : in pred obokom k okroglemu trgu se je s palico v roki obrnil in je stal svojemu •i.a-lodf>valeu oko v oko.
Wormski proti'-»or je počasi k o lobar i 1 okr<>g ogla ovinkaste ulice, iz katere je bil stopil tudi Svme. Njegova spačena |K*-"tava be je slikaila proti ^amotmi plinov-
Syme je bil pripravljen na vse mogoče, nikdar nikli pa ne na tako brutalnri. pen če vprašanja. Pri v^ej svoji bistroglavosti je bil Svme za odgovor v zadregi, zato se je nekako nedoločno nasmejal.
— Policist? — je ponovil. — Kaj ste našli na meni takega, da
me ne briga, kaj sem po nemški misli.
—	Ali ste v policijski službi— je vprašal starec brez ozira 11a vse Nymeove improvizirane in brezupne šale. — Ste detektiv?
Svmeu je zastalo srce, obraza pa ni Spremenil.
—	Vaš sum je smešen, — je začel. — Zakaj neki —
Starec je udaril s svojo velo roko po šibki mizi. da jo je skoro polomil.	I
—	Ali ste slišali moje jasno vprašanje, vi zahrbtni špijon— je zarentačil z visokim glasom. — Ali ste policijski detektiv ali niste ?
—	Nisem. — je odgovoril Svme kakor mož, ki stoji pod vešali.
—	Prisežete.' — je rekel starec ter se sklonil čez mizo proti njemu, dočim mu je obraz zagorel mr-žnje. — PrisežetePrisežeteČe po krivem prisežete, ali ne veste, da boste obsojeniVeste, da vam ho za pogrebom vrag plesal ? Ali bi radi, da bi vas v grobu mora tlačila Ali med nama res ni ne-sporazumljenja 1 Anarhist ste .'-Dinamitar? Sploh — detektiv niste na noben način, je-li? — Niste pri angleški policiji?
Daleč čez mizo se je naslonil s svojim neokretnim komolcem ter si zaslonil uho z veliko, slabotno roko.
—	Nisem pri angleški policiji, — je odgovoril Svme blazno mirno.
Wormski profesor je omahnil na stol kakor v lahni omedlevici.
—	Škoda. — je rekel, — jaz namreč sem.
Svme je planil pokoncu. da je klop zaropotala.
—	- Kaj ste.' — je vpraša lhlast-110. — Kaj ste?
—	Policist. — se je profesor široko zasmejal, prvič nocoj in oči so mu žarele skozi naočnike. — A ker je po vašem mnenju beseda policist relativen pojem, nimam z vami seveda nič opraviti. Jaz sem pri angleški policiji; vi pravite, da niste, zato vam morem samo to reči. da sem vas srečal v dinami-tar;kem klubu. Zdi se mi, da vas moram aretirati.
(Dalje prihodnjič.)
ČUDNA KAR1JERA
POZNO ODKRIT UMOR
Pred tedni se je na Dunaju pri- j V predmestju Zuglo pri Budim-liv iril sluča j, ki jih najdemo do-sti' pešti je prišla kriminalna policija v življenju. Lastnik nekega hotela na sled senzacij011 aInemu umoru, je odpustil svojega ravnatelja, ker ,Zuglo je predmestna četrt, kjer i-ga je inflagranti zalotil s svojo že- imajo >voje vile bogataši in rent 11 i-no. Slučaj je prava tragikomedija, ki. Za vilami se razprostirajo nji-predvsem pa je zanimiva osebnost j ve in polja. Te dni ponoči je opa-11a cesto postavljenega ravnatelja, j zil v tem revirju službujoči poli-Bivši ravnatelj je takorekoč lepi cist tri neznance na polju. Imeli so mož v najboljših letih. Je zastaven v rokah lopate 111 so razmetavali moška s košatimi, črno barvanimi. zemljo. V domnevi, da se godi ne-brkami, katerim se mnogo žensk kaj tajbistvenega, je policist pone more up ara ti. Kazni hotel-ki tegnil revolver in pozval individi-na-tavljeaaci se opominjajo časov, ije na predajo. Neznanci so se moko je bil elegantni hotelski ravna- j rali ukloniti zahtevi. Policist je telj sluga v malem hotelu Garni. ; zažvižgal in priklical par tovari-Toda naš junak je imel talent injšev, ki so neznance zvezali ter jih voljo do napredeka. K lepemu slu- odj>eljali na stražnico, gi so začele zahajati elegantne dame. bil je ljubljenec žensk. Prihranil si je nekaj denarja in postal je vratar, nato natakar ter sča
Na mestu, kjer so trije možje kopali; je bila še sveža razrahlja-
Fedrralni naturalizaeijski urad j. priobčil bledeči krattki. ali jako ja&ni lKvlečefk* naturalizaeijtskih pre«4pi-M>v, vsebujoči najnovejše določbe:
Prvi korak. Izjava onameri (prvi papir). Da se vloži izjava o nameri" (Declaration of Intention) ali. kakor se že pravi, da se vzame prvi papir, zahtevajo .s* sledeči predpogoji: inozemee mora biti belega ali afrilkanskega plemena; star mora biti najmanj IS lot: živeti mora v flelokroam sodišča, kjer se mu izda prvi papir.
Po-topanje: inozem c naj si najprej priskrbi in izpolni tiskovini. Form 221:?. A ko je prišel v Združene Države preji dnem 3. junija 1921. naj se s to lizpolnjeno t:skovino poda na sodni urad (Cink of the Court) ki mn izda "prvi papir. Ako je prišel dn 3. junija 1921. aii -kedaj po tem dnevu. naj pošlje rzpolnjoni 1'ornvu-lar 2213 najbližjemu zastopniku naturalise i j-ikega urada: njih na-lov je ^poda/j naveden. Prič ni treba. [Pristojbina znaša $1. ki naj se plača le sodnemu k1: rku Ako iiiuvemee ne zna pisati, na.i se podkriža. Prvi papir Velja za sedem kit od d'.ieva, ko je bil izdan.
Drugi korak. Vložitev prošnje za naturalizacijo (drugi papir).
Da -me vložiti prošnjo za naturalizacijo. mora inoznmec odgovarjali >lcdečim predpisom: Mora
na zemlja. V globini 10 do 15 cen-' {imet.ro v
'Liti beleara ali afrikainskeza ple-
s((ina plačilni. Delal je vtis distrn-	Q najdbi je bila takoj obveš
ki, tieodoljivo .opominjajoč žive podobe, o kateri govori otročka Ibi me izdajal°. M Pol^ista ? p, sem: "Kriv mož po krivi potil ~ To	P^P'^0. — je
gre". Blo j. ,v, kakor da se je ogovoril profesor zložno. — Mina vzol ldjmkaMte poddbe od kiju-'	Je vaš obraz obraz po k+stih eo-rt ipo katerih se je bil
gviranega gentlemana, zakaj bil je /elo eleganten. Znanje z ne£b I10-teLsko dvojico mu je pomagalo od mesta hotelskega ravnatelja.
Nedavno je neki gost v hotelu opazil, da se žena hotelirja dlje časa zadržuje v neki sobi prvega nadstropja. Opazil pa je tudi, da je v to sobo že popreje vstopil g. ravnatelj. Gost je bil slučajno do-*ber gost hotelirja in temu je novico promptno telefoniral. Nokaj minut nato se je pripeljal liotelir pred hotel. S pomočjo gosta je napravil zunaj "lokalni ogled" ter nato potrkal na vrata sobe. Nastal je dramatičen moment in pri zaprtih vratih so se vodila mirovna pogajanja. Končno so se vrata od-
pa je ležalo človeško oko>,non:l: Mtar mora biti	21
aidbi ie bila takoi obveš- Ih t; n^ov	,nora
cena sodna komisija, ki je prišla
I."ti najmanj 2 let in največ 7 let
na lice mesta in uvedla preiskavo. V*™': 7AVm lll0ra v okn,lu Sotllš" Dognalo se je. da je moral biti po-1™' kjer vloŽ1 J>rož,lJ° ' mora biti kojnik mlad mož, zakbpan že par . IU(>hoi»H ^astainjem v Zdru-
zenih Državah najmanj pet Je t in y iN'ti državi najmanj eno leto. od dneva vložitve prošnje nazaj ra-
Ko so bili kopači zaslišani pred preisikovajnim sotlnikom. so izpo
izpolni jo skrbno. Za ta formular ni nikake pristojbine in naturalizaeijski ura<l ali 1 judskošolski u-čitelj rad pomaga izpolniti ga. Ko ie formidar izpolnjeni, naj kandidat po»lje po pošrti ali prinese osebno, skupaj s iprvhn pa-pirjem, na urad Naturalization Examiner-ja (zastopnika naturalizaeijski ga uraila), katerega ad-resa je navedena v formular ju. Naturalizacij-ki urad bo opravil potrt-bne jxxlr ob nositi in obvestil kamlidaita, kdaj in kje naj se z glasi s pričjuna v s\trho vložitve prošnje iza naturalizacijo.
Tretji ali končni korak. — Sodno zaslišanje. Predno prosilec sme priti pred sodnika v svrho končne n šitve njegove prošnje za naturaliizacijo. treba da mine vsaj devet deset dni po vložitvi prošnje, tekom katerega čas« objava o tej prošnji ostane nabita na javni do<ki v ui'adu !*Klinega klerka. S»nlišče določi din. k<laj na j si* prosit e zglas: na sodišče v -vrho končnega zaslišani j a (final hearing), 111 obvesti prosilca o tem. Priče morajo tudi biti prisotne ol> zaslišanju. Ako sodnik najde, da jc prosilec vpravieen do natnraltizaeiije, mora ta z.rpri-seč.i zvest oho Združenim Drža-v a ni in di>l)i svoje državljansko spričevalo (Ccrtifieafr► of Natu-riili/.ation) aLi ''drugi papir.*'
Tiskovine (forms) in uadaljne infoininacije dobite, ako pišete Co-z roma greste osebno t na nafcura-lv.aeij-ki urad v Washingtonu (v'onimissioner <f Naturaliza-tion\ njegove zastopnike (Naturalization Examiners) v spodaj navedenih mestih, 'klenke natura-hzaeij^kih sodišč, šolske oblasti in na rar/ne organizacije.
V zadnjem času so nekoliko
vedali čudia ■ reči. Pred štirimi ali|Cimaje; 111
petimi leti je bil na nekem mladem |žavljana Zdr" DržaV- ki naj
žeta, da osebno zn;nra o neprr.^ta-
mozu izv ršen umor. Morilec se piše Gergely Zahn in je posestnik zelenjadnih vrtov. Zahn je imel več pomočnikov in pred kratkim je eden iszmed njih. po imenu J. Koeles, zadel z motiko ob mrtvaške kostj. Kopal je dalje in je s strahom -hn grozo odkril, da se nahaja jiod zemljo človeški okostnjak. O tem je obvestil svojega go-prla, ravnatelj je velegantnem lo- spodarja, ki mu je ukazal dotirno ku Lzletel ven. hotflir pa je nato uredil zadevo z ženo. Baje ezlo e-nostavno . . .
niesto takoj zopet zakopati ter mu obenem zagrozil z smrtjo, če bi komu zinil o najdbi. Par dni pozneje Ravnatelj je bil" nato brez sluz- 'se je podal Zahn z nekaterimi l>e. Izgleda, da dobi novo mesto, ni znanci, katerim je zaupal, sam na [,la fNaturalization Exahnmer^. bilo in tako se je zopet lotil p not- J delo, da bi okostnjak izkopal in ga rretlno ^ vloži prošnja. Prosilec sla. Postal je portir v ma-1 prenesel drugam. Hotel je to opra-
nega posla, lcm predmestnem hotelu.
viti ponoči, da ne bi zbujal pozor-nos-ti po dnevni luči. A baš to je postalo zanj usodno. Ponoči se na-
vil. Približeval se je in svetilka -e j«> odbijala od njegovih očali, oil njegovi ura potrpežljivega, pri-dvignjnu'iga oferaosa. Svme ga jc pričakoval kakor *vcti Jurij "zmaja. kakor kdo, ki pričaikuje po-sJednjegn j»ojafWiila ali smrti. — Stari profesor je pri«al naravnost proti njemru in mimo njega kakor popolnoma neznan človek; niti cd nt rani ga ni pojtfledai s svojimi mrkimi očmi.
V tem (tihem, n^pricakovanw neciolžne«m vedenju je bilo nekaj, kar je Svmea silno dražilo. To brezkrvno 4iee. to tineobarvno ponašanje, kakotr <la vattrjuj«4. da je bik>	izaeOeidovamje agolj »lu-
čaj. Svirl^a prešinila ene^igija. v kateri je čnrtil nekaj trpkosti in nrtkaj otroška objestnosti. Divje je zarmahnrl, Scalčor da hoče zbi-atenui iOdkric % «!avfi,
lic:sta. In še sedaj mislim na to.
—	Ali sem vzel v gostilni pomotoma policistov klobuk s seboj ? — •—e vprašal Svme v nebrzdanem smehu. — Ali imam slučajno kje na sebi prilepljeno številko? Ali so videti moji čevlji tako budni? Zakaj naj bi bil policist? Zakaj ne rajši pismonoša?
Stari profesor je zmajal z glavo, da je Svmeu vse upanje upadlo, vendar je hlastno nadaljeval z mrzlično ironijo.
—	Morda pa se ne moremo vmi-sliti v vse tenkoče vaše nemške filozofije. Mogoče je "policist" relativen pojem. Po naukih razv<^-ne teorije, gospod, se opica tako polagoma preobraža v policista, da mi je nemogoče opaziti vse neznatne razločke. Opica je policist, ki bo. Stara devica je policist, ki bi lahko bil. Mehe ne briga, ali sem
siknil policist, ki bi bil lahko biL Sploh
a£L ■
NEMŠKI ŠTUDENTJE NA POTOVANJU.
Dan es ji* dOsjxda v Ameriko na parniku ** Wesitjrfialia" (Ilanuburg American L;.ne) velika skupina nemških vseuč il iščn ik o v. ki bodo ob.skaKi glavna industrija Inn hi vz*ojna središča v Združenih državah.
Na pomolu so pozdravili izletnike zastopniki United American Lines ter jih odvedli v hotel Pennsylvania. 'kj r bodo stanovali za ča ia svojega biva 11 ja v New Vorku.
Najprej si bodo gledali newyor-ške znamenitosti, potem bodo pa ocipotovali v Bosstotn. Buffalo. Detroit. Olairton. Pl*iladelphijo ter se bodo \trnili koncem meseca oktobra v New York.
Med iztitniki so tudi znam i profesorji Grledmaeher. Herman Adriani. Paail Garnischmacher. Wil lie Hillers, P. Sdilemper rn drugi.
Izletniki se bodo \Ttnili s pa mikom "Thuringda'" a* Nemčijo.
Na krovni se je nahajal tudi Thomas M. Dirneatil soeijalistični elan wLscontike državne zakonodaje.
Vfsega «kupaj je dospelo s tem parnikom 425 potmikov. Isdtrcali se se na krovu 90 North River
11101-a lasif oro«no podpisati pi-r>š-n.io. Zahteva . da zna iri voriti anirleski razmn ako to ne utore ra-
„ ,	.	.»t>uux u.iu.-i s«- na- ^ telesce hibe ali a.ko ima liome-
Hohenzollernske dragocenosti na,'	J 7 ' ,	„„	t-— 1» •
avni dražbi	jvadno ne opravljajo poljska dela,11(1 .i^a "'1"! zemljišču. Pri-
rP • jaVni aZ.zato je* postal policist, ki je videl ie dni se p r mane javna dražba. /„ . „ . , ,
. i nočne kopače pri delu z lopatami, znam en i-l	.
1 » ,	, t pozoren nanje,
t' 011 gradu Aeliilleiun na otoku , . , ..	.	v ,
Kdo je lul umorjen moz, bo po-
di aigocenosti, zbranih v
rradu Aohilleiuu
Krfu.	. , ,
,	.	, ,	... kazala nadaljna lireiskava. Dojro-
Kakor znano, je dala »graditi, - , . . .. ,	,
.	.. '	. Zr. , dek je sedaj se zavit v temo. Nalo-
gtad avrrtfnj^ka cesarica. Elizabe- .... ..... * „ T(1 - 4 .	. .. ?a kriminalne policije je, da ga
ia. LTracilbeiii 1st roški so vnaša li ->0 - .... „ - , ., .
^	. ; pojasni in dozene, cemu je bil zlo-
mn^riov frankov. Pozneje a;a jel- ■ - - , ,
:	. 1 cin iz\-rsen m kdo je njegov počet-
kupil za dober milijon cesar Vi-Init Zalm se namr(^
Ijem II. Lami se j? govorilo. da'mika in noC.e ;yxlati
namerava kupiti grad gr^ko-H'ine-
rv-ki miTucaian' Zaha.rov. lastv.iik kazina v M« nreearlu. t.>da brlo lo govorice. daj pa je grrika vlada razpisala javno dražbo vseh draprocrno^ti'v gradu. Dražba bo trajala kar štiri tedne.
Tragičen samomor morilca.
Te dni so našli v Hischgartnu v Berlinu umorjeno 16-lettno Erno IIo*tsejevo. Policija je kmahi ugotovila morilca, ki je 2l-letni mlinar Oton Klebs. Ker mu je bila za petami.* je prišel morilec v ponde-ljck do|K>ldne a* umetniško akademijo. kjer je služila žrtev za model. Sr.Wrieni umorjenke je rekel Klebs. da je on morilec Nato je skočil Mk-otzi olkno. predem so ga mogli prijeti in hitel v mrtvašnico. kjer je izjavil, da ga je poslala policija, naj agnoseira tnrplo. Ko je Klchs stopil pred uinorjen-ko>. je n inadoma (potegnil revolver in ustrelil. Bil je na mestu mirte v.
previdno u-podrobnosti. zato je dvomljivo, če je umor samo njegovo delo. Najbrže ima po-magače. katerih noče izdati.
NA STANOVANJE
se name otroka. Vprašajte pri Mr3. Mihelich, 2520 Mymand Place, near Fresh Pond Ed., Maspeth, N. Y.
Za dobro vdrgn«nje ae ne more nič primerjati x dobrim, starim
Pain-ExpeDer-jem •
Pri prvem znamenju prehlada te poalulite te^a izbornega doratieft pripomočka ter preprečite komplikacije.
35 in 70 centov po lekarnah. Pazite na tvorniiko znamko Sidro.
P.' AD. RICHTER ft CO. Barry ft South Sth Sta. Brooklyn, N. T.
preuredili n atairal i za e i j^ka okro-
imeti mora dve priči, dr-	Zdr" Dl"2av- Podružnice
naturaiiizaeijskegji uradb se nahajajo a" spodaj navedenih mestih. 'Njih upravitelj nosi naslov 'Head Na4nra?i5cattion Examiner' oziroma ''I>:strieT Dirtetor oC X:lt^lralization.,, Oibniite <e 11a o-nega. katerega sedež je najbližji kraju, kjer vi stanujete.
Ned >ž natural izac i.js k i h izpra-ševateljev sv nahaja v sledečih mestih: Wasihiaigton fDepant-men.t of Dab or P»ui'lrdi;ng), Dulut-h (f"ustom IIou.se), New Yorlk C'ity (l."»4 Nassaiu Streeti. Tr'ibiun© Bu-ildinprV Ht. I jO 11 is (Custom IIou->e) in v Post Office Building sle-<1 ičih mest: iVimiimghain (A1a.). Bo-ton. Buffalo. Chicago. Cincinnati, Cleveland, Denver, Detroit. For t AVort (Texas) Kansas City/-OIo.). l.os Angeles, Newark. New ITaiven. New Orleans. Omaha. Philadelphia. Pit.t-sl>nrgh, Portland (Ore.). St. Paul. Kail* Lake OLtv, San Francisco. Seattle in Tatica (N. Y.)
liem bivanju kamdiidata vsa i za dobo kar isti živi v dotični državi, in fla je ist dobrega moralnega značaja. Alko kandrdat ni živel v tej sami <lrža.vi vso predhodno po'letno dobo, on mora dnkazati svoje bivanje v drugih državah pottmn teh samiih ali potom dru-jrih prič. ki naj osebno prid ta nn sodišče. a:li potom pismenih za-prisežftiih izjav (affidavits). Ako treba feJi pismienih izjav, se lahko dobi predpisana tiskovina od zastopnika natjuralizacijskega ura-
sto^bina za prošnjo znaša ^4-. ki naj -e plača sodmemu kleriku.
Postopanje: Najprej priskrbi .'■i tiskovino Form 2214. Ixxlwi od sodnega klerka, a:li od naturali-zaei.iskega urada ali pa od kakega ljuds&oŽoL-.kega neitelja, in
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4 GLAS NARODA' NAJVEČJI SI jO VENSKI DNEVNIK V 7npTr^F.NTH DRŽAVAH
NADUHA
znaki letna mrzlice (Hay brtr). •eknndah do treh minutah, im rabita ld grm naravnost <lo udi Ta bolezni, •k in miren spanec v postelji tisto hi. Poiljite svoje ime in naslov popolnoma ZASTONJ. Dovolite nam dokaj stalo. ASTHMADOR j« na Poiljite naslov za poskusno zdravljenje na Main Str„ Lo« Angeles. C al.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
^ SVETO PISMO
• i
(stare in nove zaveze) % Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
82 Cortl&ndt Street
;
New York, N. 7.
r
■■ 11
GLAS NARODA, 30. SEP. 1925-

=as
BRIQITA
ROMAN. — Spisal C. TU.
Za "Glas Naroda" priredil G. P.
(Nadaljevanje.)
—	Snuiovati m_> : — je rogal Teo. — Jaz vendar uiisem šol--ki .-d.iika.n-. temveč inla,l i>on.čnik
Iii h« it - • j obrnil proč, h rtv. v-a!ke nadaljne bewede. Zapazil jt\ da je leo vre pil kot pa je bilo dobro zanj. Poiskal je strica ter mu rek'.*], kar lako mimogrede:
-- sirie Herman, ti bi likko malo vzel v roko TeonjKt«r ga napotil. da i/pije par ea.-> -x le. (o bo tako naprej pil, bo do pleisa
R°tov;	t »!L4i..i:ttfllJA
>tan gospod je naio poiskal T eon a.
—	i., vio. - j,> danes — in Nt.kt je tako hladen in o-vežujoč. Ni mu mogott zajmriti. da mu tako pridno prigovarja. — je rekel kot v opro-tllo.
—	Seveda, -trie, a do-ti boljšo je. če ga poišči«. Nahajamo se v /ruski družbi.
—	(ii'iovo. Ili i'oi j t. Kje pa tiri.' Ah, tam pri Mihat lisovih. Brez -ki '»i bodi. lo bom /e opravil.
s a m je odšel -lari go-pod počasi proti Teouu ter mu položil roko na ramo.
—	Libko bi m povedol k šotnim. kjer toe i jo .sodo. Saj veš, —■ sekt dela človeka -irašno vročega.
Teo se je čutil po prizoru v pajku vendar nekoliko deprimira-uim. N k'ikor pa ni še opustil upanja, da mu bo postala Brita mo.
>e v« ndar naklonjena. Nap.nl v parku bo lahko opravičil s svojo prevročo 'jubc/nijo. S veda. to zavoje vanje bi postalo skrajno težko. j. Min k. •• ga je go>pa Mihaeli- v-epov-od ovirala. Ravno tr t ^koi-t pa -o it -r bolj podžigale njegovo strast. K temu pa je še prišli da je upal vr« či II. rber:a iz sedla. V>led tega ni hotel ojm« -lili svoji iL'ie. — - -daj Št- prav oon 'bno ne.
rdediem -r je temnilo. i\b<Uciii je igrala godba jKitpuri iz neke nov.'jv- "pei t( m jo', ,od -o priči li» žareti električne svetilke. Fanfara je nato oznanihi prič-rtok umetalnvga ognja. V<i -o se napotili na trato v parku, ki : • bila do'očena za ti«.
leo -i j.- na \-<• mogcč načine prizac8 fval. da uide iz družbe za k on.-,k iii Mili.n-lis t^r par drugih. da so v varstvu teme j>ri!)ližr. Iiriri :» :• vpr.zor; kom< lijo odkritosrčne^ga kesa. (Jo-pa Suzana pe
NAJBOLJ ČEDNA AMERIKANKA
mmmmmm
UNDIKWOOO** UNDERWOOD.' N. V.
To -ta dve fotografiji devebnaj-tleitne Fay Lanphter iz Oalifornije. ki je dobila v Atlantic City prvo nagrado m lepoto. Tekme se je udeležilo nad šeststo lepotic iz vseh deloiv dežele.
Frank Orlov:
rnic«.
Ilodil sem ob reki ob raznih letnih časih; spomladi, ko je voda naraščala, poleti, ko je mirno lezla in je bila njena gladina kakor nebo visokega neba in njegovega solnea, ko je bila še na vodi. bežeči in nemirni, izražen mir in pokoj težke poletne tišine pred nevihto, le požrešni lipani so se zaganjali za muhami; hodil sem ob reki jeseni, ko se ji je neznan-
im prvo dodobra pomiri. Zavzel pa je svojo mr-ito v njeni tnepo-red-ii !di;.<ni i u -io-r na tak na« in. da j lahko opazoval obraz Brite tekom -pu-> anja i akt t.
l>iii.i ji- zasledi vai-u bit-.-' včimi očmi prizor, ki ga je prvikrat videla v -voj.m življenju. Park rat ni mogla zatrdi svoje radosti ter jo nalahno zakriknila. Njeni v. kliki -o se izgubili med kliei drugih _ro inv. a II« rin-rt jih j vondar čul in z veselim smehljajem se je /epet ill zopi t O/, | v njeno lie ».
N.' ira ni-o zanianale r; ke-11,, kajti igra čustev na obrazu Brite - mu zdt ]<' lepša in zanimivejša.
, Brni -e j zdelo v-e to k. t bajka. I'žival a je prizore z veliko na-lado. Njene mi-li pa -o bile vandar pri doživljaju v parku.
();_ore« nje nad predrznostjo poročnika je še vedno šumelo v njej. To ot-oiv. n.j<- pa je premagalo veseij . da jo je Herbert tako vil '-ki it šd ti.r varovol. Radovedna je bila t.udi. tkalko se bo v bodoče obnušal proti njej.
S. nikdar pn-je v življenju -i ji ni zdelo ta'ko važno, kako -e bo olm.i.-.d kak mo-ki napram njej kot v sedanjem slučaju. Obenem pa -'• .j» borila proii globokemu utisu. katerega je naipravil Herbert nanjo takoj <d prvrga početka. Kaj ho<i * s tem ? Nič drugega ji ne more | rine -i i i: ; in de-.t. Ne -mo -e izgubit i v kalkem gorkejšem občutku na ram moškemu. De-ti je poznala življenje ter vedela, da ne -m • uboga družabaiiea niti mi,-liti na srečo, da bi jo zahteval za ženo mož kot dr. Herbert Freiwii.
Ko ?r» -e dvigale raket ■ v č>u loviti kra-oti tctga poletnegia vc-čera v zrak. -ta -e t tuli vedno bolj bližala -rea dveh človeških bitij .. .
Po umetalnem ognju »c je napotila cela družba v hišo. da zav-žije večerjo v veliki dvorani
Pro-ior Brit. -e jt nahajal med mladino, na dolenjem koncu mizi . Njen t( variš je l il phivolas. mlad mož. sodnik Haller. ki je l»/i-< i ao-iikrat na o'»i-k. Brita -e je ž }>ogo.-,to povsem dobro zabavala ž njun Bil je vedno zelo dvori ji v in prijazen napram njej in Brila je vc lela. da -( bo v krat,kom zaročil z neko blado damo izven mota. Y-1 d t ira ji je zelo ugajal kot .sosed in zabavala se je ž njun ve-< io it: neprisiljeno.
Njeno veselje p* -ta kalila dva para oči. ki so zrle nanjo z nasprotne strani mize.
Prvi par oči je bil la-t poročnika Frensena. ki jo je s svojimi prrm čimi j^ogbai spravljal v zadrego. Drugi i»ar oči pa je tičal v zldvi II rbi rta FreUsena. V teh očeh pa je tičalo skrbipolno mo-tr. nje.
Biita m. ni mogla vedno izogniti tem |>agledom. Vsled tega je /op t in zopet zardevala. kar je h še ]>ovečaLo njeno lepoto.
iio-pa K!avdina ie morala poslušati dosti laskavih besed glede sv ».;« 1-1)1 druzabniee. po-ebno ker ljudje tzapazili. da ta.ke bse-d prijajo .-lari dami.
Mladina j. bila vedela, ko je bilo večer.ie konee. Ljrudje so se umaknili v ran-k. pro--«or.» ali pa -e šetali po terasi, da med ti mi pospravijo dvorano za ples.
Ko pa je zaigrala v dvorani gotlba. je bilo na -vojem mestu vše kar je bilo zmožno plesanja in mlado.
Gospa Kiavdma jt sedela s par starejšimi damami v godbeni dvorani pri kaminu.
Brita >i j- poiskala prt><ora za njenim Ntolom. Stara se je smehljaje obrnila proti njej.
—	Dete. kaj pa hočeš tukaj.' Spadaš tja. v dvorano, med plesa-željno mladino.
Biija ie bila zelo v zarlregi.
—	Ce nu dovolite ostati tukaj, bi vam bila zelo hvaležna, mi-lo.tijiva gospa. .	;
Gospa Klavdina se je smehljaj? obruL ik>ti gospej Fren.sen.
—	Ali ste eida to, draga gospa! To miaido bitje hoče štrajkati pri olesu!
* v.. oespa F rem s en se za?«ne>jala.
je tako obe-ala na njegovi, roko. da j" bil beg nemogoč. iv> p,i je viuci nato. da j.- Brita v družbi hišne go^iodinje ter slco	"i nosila seboj sa-
nj« nove : -ie. t je potolažil.	dove in rastline gorenjega* toka,
llerb n j. I> IJ prepričan, tla je Biita v dobrem varstvu. Da je	<1» hoče razkazovati dalj-
ne spravi v»o vi.'- v zadrego, je ni več ogovoril. Rekeil si je. naj se ni,m <h^elam. kaj raste v njeni
mladi domovini; hodil sem ob reki tudi pozimi, se drsal na njenih zamrznjenih stranskih rokavih in gledal, kako se tarejo valovi in vodeni curki kakor steklo v ivjas-tem zimskem dnevu.
V šoli so nam dali nekoč za nalogo temo: "Reka — naše življenje (Primera)." Smejal sem se in pri najboljši volji nisem mogel najti primere med lepo živo reko in ubogim človeškim življenjem. Toda pozneje sem jo našel in celo poglobiteve te primere. Iz skale vzklije, žubori ska kija je, se bori. peni. tegoti. obteče vse mogoče kraje in se končno vsa izmočena vrže v naročje globokega morja in umre. Toda kdo še ni videl jezov na reki ? To zasužnenje, to nasilje. to utesnenje svobodne reke! Kdo ni videl sipin i,n rečnih prodov? Vsa moč in volja razlita in rarzblinjena '
Gotovo pa se je že vsak. ki je kdaj hodil ob reki, ustavil pri krnicah. Tam se preriva voda v globokih katlah. šumri na dan in zopet izgine v nedogledno dno. vedno iznova. nemirna, jezna in o-bupana. To je borba, trenje in polom. Ni čuda, da veruje ljud-stvo. da so v krnicah povodnji možje in da se otroci boje gledati v krnice . . .
Daleč od vasi. kjer sem se o počitnicah večkrat mudil, je stala na bregu pod hribom ribičeva bajita. Stari Tomaž, graščinski ribič. je živel tam s svojo hčerko Lenko — vsaj rekli so mi vsi. da je to njegova hči — in življenje teh dveh ljudi je teklo mirno in pokojno iz noči v beli dan; leto je liiirelo za letom in o ribiču ni bilo slišati nikoli nič posebnega. Kvečjemu če je potegnil kakega utopljenca na suho, če je vjel kakega izrednega soma, ali pa če so ga klicali o povodnji ljudje na pomoč. da jim je pomagal.
C-e-tokrat sem gledal starca, kako jo je rezal s čolnom po valovih. metal mreže in suval po kotanjah z drogom. Bilo mu je to tako lahko delo kale or otroku po skledi močnika z žlico broNti. Tudi lovrl sem včasih v njegovi bližini ; dobil serm dovoljenje za trnek in belice. Ni bilo bogvekaj. toda meni je bilo do narave in obročnega življenja.
Nntooe som lovil in z naslado čakal, kdaj t^n bo vfrwica na palici r.mricoma nategnila. Pa le ni hotelo biti. Kar rtastišim (kraj sebe onkraj vit)j a rentačenje:
(Dalje prihodnjič.)
*'Ti prokleiti dihur, ti sraka tiganska, ribja srn raka. jaz ti pokažem!"	I
Gre.m tja in vidim Tomaža, kako sni je iz okovanim drogom v lira č. je.
Mladega -ulca. gosj>od. pa1 k a k Š i ie<ra !"' pra v i
"Kdo. Tomaž?"
"Ta prokleti dihur, ta sraika!"
-'Kdo'"
"'Eli. vidra, go.-pod!" je reki 1. si t-bris.il č-.tlo in nehal suvati.
BiLi sva stara znanca, to leto I a sva po-tnla prijatelja. In to na zrlo čuden način. Ys:ij meni se je želelo vse to neka.j neznanskega.
Prav nič :no ni sram povedati da c. «m bil v mladih letih ribji tat. Kar po dnevi belice na trnek leviti — to si morate '-ami priznati — je kvečjemu opravilo zli upokojenega žaudarja ali občinskega ?ajm;ka.
T*rej neko noč sem na tak način "lovil". Bila je oblačna in temn i noč. Ali je bila v gorenjih krajih ta dan ikrika n ivihta :>n se je olilak utrgal, ni<em vedel, zdelo pa se mi je. da reka -proti ina-K,Šča. Morda |>a tueli ni bilo tako. >-i:kaj (trd in strah imata vidike oči.
Kar naeinkrat sem ^e v gram, kjer -mi -tal, -tresel ko sem slišal di valov z-itegnjcno go v o riti:
,4Katn? Kaan?! . . . Saj veslam ? Saj veslam! ..."
Ker nisem nič videl in je bila v.oč in jaz ]>ri tako nečednem de ja 11.711. me je 'kar znoj oblil. Sj>u-st'1 som vrvico, ki je bila i.ta.k >pri-veza-na na korenino, iz roke in -cm pc-c'ipnil ter molčal.
Zopet se je oglasilo:
*'Ceščena Marija . . . ! Oče na«š . . . ! Da. jaz. Tomaž! . . . Kam?' Saj vevlam, ^aj veslam T . . "
Sedaj p«a rv niseni vedel, kod in kam. Na strahove nisem verjel. da bi pa ikrsem človek ob takem času po roki vpslal. pa tudi ni bilo verjeti. Čakal sem. Naenkrat pa <0 se oblaki raiztegnili in luna je posijala prav na mojo o-kolieo. "Sp tega ti je treba," sem si rnvJil i,n gledal v ono smer.
Tn glej. tam je nekdo s težavo vj olal. se 7. veslom in drogom okušal prebiti sketei vailm-e do velike krnice, ko je bil že v n.icni bližini. je vrgel neikaj vanjo ter za-t egn jeno m rni ra 1:
"Dosti imafš. dosti imaš! . . . •Jaz. Tomaž«	jaz. Tomaž!"
In čoln j? zleitel po brzici navzdol.
* * *
Par din i pozneje sem slišal, da je ribič Tomaž -/»bodel. Po vf*em tem. kar sr.m ono note dožived in t.udi zato. ker mi je bid najbolj zanimiva o-nba v okolici sem smatral za dolžnost, da ga abiščem in mu ponesem tobaika »za pipo in -te-kle^iieo tropino ve a.
7v je biila vas za mamo, udaril sem jo preko polja ob «rekj navte-dol. Tam sem se ustavil pri krnici m gledal v t® neprodirno bitko vodnih' mas in skrivnost brebsda«
- v^AJMžte- 1 - r., i ratf iiiiiiriiifiiVii^igrniitif^ >	.
rje glabočine. Da, res, bila je ta ki niča kaikor vrenje in ki pen je nemirnega ubog)?iga človedca. Ilodil sem še pol ure. Polja, zadnje va^ke hiše in goad je biil že za mano. Ob reki na bregu pod bribom mi je iz zelenja veselo mežikala in me pozdravljala ribičeva h'žica. Na vrtu so se sušile mreže in ko seim hotel mhno, sera slišal pritajeno jrovorenje.
Tam je (krpala mreže lepa Lenka in pomagal ji je Pečarjev Rok. "Oba mlada, oba lepa." -cm si mislil in "pri krpanju ni treba pravzaprav -nič pomasrati." no torej, pa naj bo, v božjem imenu. V hiši bolezen., na vrttu pa mlada ljubezen. Življenje! Veselo vzklije in žubori Mka-kVjaje! . . . Ogovorila'Mta me in T^enka je pri 1>- m zardeila ter re-kla :
"So bolni in vedno ipo vas vprašujejo. Ono noč jih je mrzlica napad/l a. Tako vročina, pa jih mraz trese ..."
In sem šel v sobo. Tam je ležal ua postelji Tomaž in si otepal muhe z le-ikovo vejo. Skoro ga nisem spoanal. tako ga je vt2t,la W lezen.
"No Tomaž, 'kafco .ie kaj? Tobaka sem vam prinesel. Kelaj pa greva lovit?"
'Eh, gospod, jaz ne bom več 'ovil. se mi zKti. Zdaj mene lovi fi r"«bji dihur, siti-sta koščena «mraja. np z mrežo ... s koso . . . pa l>oino ^li raikom žvižgtat ..."
Govorila sva to in ono: tla nima dolga ua hiši. da bo vse Len-kino. da bo vzela Pečarjcvega Reka. ki je dober ribič in «tako 'alje. Videl pa sem. da bi mi še nekaj rad povedal im t.udi sam bi fad zvedel skrivno-t one noči. Pomolil sem mu -iti (klenico tropino vea in rekel:
"Tomaž, le potegnite in |>ovej-te tisto reč!"
Ko je pošteno potegnil, se je "»brisal in p^mežiknil: "Le nikar ie mislite, da vas nisi m videl. Pa kaj bi, gospoda ni ribam nevarna le Verjemite mi. Rad bi 'pa vseeno takrat z vajni govoril. — če bi mogel."
"Zakaj ne. saj ste bili sami in ni-.te imeli bog've kakega dela "
"O, sam pa nisj mi bil. imel sem prokleto družbo okrog sebe m pod seboj.'*
"Kaj pravite?"
I11 nato mi je s težavo pravil, kar vam sedaj t,11 približno ponavljani. Viseh njegovih muk in trpeinjenja, ko mi je to razlagal, mi ni mogoče opisati.
" ... In sem srečno živel z ženo. Dva otroka, ki sva jih imela, je Bog vzel. pa z leti človek vse oozabi! No in potmi jih je neko noč prinesel vrag. Jaz jih nisean maral, a naizadnje so me tako o-111 ot al i. da jim nisem mogel' iz mreže."
"Kdo je bil to?"
"Tihotapci, rolkovnjači ali kaj. Odlagali in d&rivaii so pri meni blago. Dostikrat sem moral katerega od njrh po teden dni skrivati in ga krmiti, pesjana. Toda vse bi še bilo in ne bal bi se stopiti pred Boga, da se ni nekaj <agodi lo."
"Le povejte, Tomaž. Meni vse lab.ko zaupatn!"
"Verjamem vam. ,Zdi se mi, če vam sedaj ipovem. da mi bo oetpu-ščeno in moja duša bo mirna. II-tsmiljeni Jeftws. Ti -sam dobro veš. <la nisean hotel nič hudega. Ampak nesreča vodi nesrečo za roko in na^a gTeiii drže drug dnuge-sra kakor jagode na molku.
So prišli ivlko noč. trije so bili in pu&ke so imeli. Da moram ž njimi, ela bom bogat m srečen do smrti. Jaz da ,ne. da je žena v o-troški postelji in da mi je dosti v-epa tega. Pa so me prisilili in sem šel. Hodili smo dvt? uri in se u-1 a vi It v ho-ti ob državni ee-iti. Tu mimo se bodo pripeljali grajski od veselice na Kriškem gradu. Mene je Ibilo groza. Sam nisem vedel aii bi ali ne. Na vojni ladji s«jm ljudi streljal, tako pa za nob oi denar ne. Kočija je pri^ eirdra.la, iopovi »so se rarvrstili m kaj bi nodal je pravil! Jaz Mamo tc vem. da mi je dal eden izmid V»r>ovov v roke tnal zabojček *n rekel: 0Blagajna je. BežiŽe' sem hotel zfbežajti. kar se spodtak-niftn ob žensko, (ki je lezaAa "redi cfSte, v natiočjn pa tMKMa dojenčka. ČrviBek JeN jokal, *p*naxL
Hretanje punlktv -- Shipping Ne*-
1. oktobra:	l
Lapland, Cherbourg; Columbus, Cherbourg. Bremen: Cleveland. Hamburg; De Gram, Havre.
a oktobra:
France, Havre.
3. oktobra:
Leviathan, Cherbourg; MajesUc, Cherbourg:
6.	oktobra:
Pres. Wilson. Trst; Reliance, Hamburg.
7.	oktobra* Berengarla, Cherbourg.
a oktobra:
Pittsburgh. Cherbourg.
10. oktobra:
Olympic, Cherbourg; George Washington, Bremen; Andania. Cherbourg, Hamburg.
14. oktobra:
Mauretanlo, Cherbourg; La Savoie, Havre; Berlin, Cherbourg, Bremen.
17. oktobra:
Parts, Havre; Homeric, Cherbourg.
21. oktobra.
Aqultania, Cherbourg; Suffren, Havre; America, Bremen.
23.	oktobra: France, Havre;
24.	oktobra:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, (Cherbourg; Martha Washington, Trst.
28.	oktobra:
Berengaria, Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen; Arabic, Cherbourg, Hamburg.
29.	oktobra:
Columbus, Cherbourg; Deutschland, Hamburg.
3. novembra:
Pres. Harding, Cherbourg, Bremen
4.	novembra:
Mauretania. Cherbourg; I)e Graa-se. Havre.
5.	novembra:
Pittsburgh, Antwerp; Mount Clay. Hamburg.
7. novembra:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
10.	novembra:
George Washington, Cherbourg, Bremen; Stuttgart, Cherbourg. Bremen.
11.	novembra:
Aqultania, Cherbourg.
12.	novembra:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
14. novembra:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg: I-a Savoie, Havre; Andania, Hamburg.
17.	novembra:
Bremen. Bremen,
18.	novembra:
BereiiBiiria, Cherbourg.
19.	novembra:
Zeeland, Antwerp: Westphalia. Hamburg.
21. novembra:
Olympic, Cherbourg; Republic, Bremen.
24.	novembra:
Pres. Wilson. Trst; Berlin, Bremen
25.	novembra:
Mauretanla. Cherbourg; Rocham-beau, Havre.
26.	novembra:
Albert Ballin. Hamburg. 28. novembra:
Homeric, Cherbourg, Surfren, Havre; America Bremen.
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nove ZNIŽANE cene za tja In nazaj v tretjem razredu oo Zagreba od
$198. do $210. V Beograd m nazaj —
$198.50 do $210.50 Veliki pamiki za vas,—
vključno Majestic "največji parnlk na svetu", Olympic, Homeric, Belgen. land, Lapland. Pittsburgh, Zeeland, Arabic itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter so vrneta v Združene države z nmeriARim vladnim dovoljenjem. Vprašajte pooblaščene k gen te ali
WHITE 8 TAB LXNB RED STAR LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
.sem se svoje žene in tako se mi je smilil, »la sem ga vzel seboj. Žen-fikn jr birla že itak v zadnjih vzdihih, k ri j • curkoma lila iz gilave. Ko som pi-Lšc;l domov, sem za ril blagajno v <<«110. stopil 7. dojenčkom v hišo im <ra pokazal ženi. Keva s« je t,atk>o prestrašila, da jo v kri* i h |M*ez,<rodaj j>o\-ila in tisto stvarco .sem v gozdu zakopal, zori i pa dal irbogfi»a najdeneka. Ži-A a duša ni ved/ -la o tem.
TchI a Bo<r dostikrat. Ijiidc/m štrene ?iiue(ša. Poni »lite! Pocmoje se je provorilo o item zločimi in kaj win s-lisal? Grajskim so iprišli 11a pomoč ljudje, ki so slišali streljanje. pobili do mrtvega ase tri lo-po\tc. gospod Ln ,gosji a s«ta srečno tišla. le kočijalž je T>il ranjen: pestunja je od ran umrla, dete pa je izginilo. Sedaj si laluko predstavljate moj strah. Grajski ribič sem bil. Molil sem, pokoro dela/ ir hodil po božjih potih. Leto pozneje so grajski prodali poststvo sedanjemu gospodu in se preselili bogvekam v tujino. Jaz šem si oddahnil in mimo sr\-a živela z ženo. Ko je imela "hčerka1 Kfiikih petnajst le*, mi je umrla žitna in ostala sva sama. Sedaj ves>te vse."
"Toda zato, Tomaž, se vam ni treba ponoči pogovarjati z valovi. ali kaj?"
""E, gospod, gireh in «la'ba vest iinaJta vel'nko b°sed/> in tisoč crz-njenih jezikov. Verjamite mi. dia ti-t" blagajne niti Oftprl nisem. "Vaik. kri se te d-rži. -prokleti denar. n«1 maram te." som rekel in vrgel /nboj v krnico tam, k jer je najbolj globoka. Sedaj bo.m imel • - -> >i mi-'il. Kje neki!
Od takrat nwm mogel več nikoli preVonliati krnice. Začel isem se je bait i rn iko sem nekoč ponoči lovil sem naitanisrp vided. kako so motele iz m je tri krvave glave, zijale vame in vipill*:
Si sam. sd sam? Kam? Kam rasla* Toma«?!"
VicKte in piotem st»m pri spovedi vse poVedal ra p«ter pri ibelih menihih, st) mi refeli, naj molim rožni ven«i vsak večer ki naj Tconec ^hta TTrctti vselej premo-fjrni ineftek t krme«.	se«
vrgel v krnico ^adbji cnolek. To
Kako se potuje v stari kraj ifl nazaj v Ameriko
Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj. Je potrebno, da J« na tančno poučen o potnih liatih, pri ljagi ln drugih stvareh.
Pojasnila, U ram Jih aamoren deti vaied nage dolgoletne likuSnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo redno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi t DX raaredu.
Glama ueve aaarlnttke poster*
ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 1^24, s ^morejo tudi nedrž»vljan-dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto ln ako potrebno tudi delj . tozadevna dovoljenja izdaja gone ralni n&selnifiki komisar v Wash tngton, D. C. Profinjo sa tako do voljeaje se lahko napravi tudi
Torku pred odlikovanjem, te-M poOJe prosilcu v stari kraj som nanovejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA
Kdor Bell dobiti sorodnika a) svojca ta starega kraja, naj oa* prej plfle ca pojasnila. Is Jugotla rije bo prlpuSčenih v prlbodnJU treh letih, od 1. julija 1924 naprs vsako leto po «71 priseljencev.
Ameriški državljani pa aamorsj dobiti sem Sene ln otroke do 18. Is ta brea, da bi bili itetl v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Ktejeje kvoto. Starlfil in otroci od li d. 21. leta amerlXklh državljanov p taaaSo prednost v kvoti. PUUts s pojasnila.
Prodajano v osne liste m rsS prs
ge; tudi preko Trsta samorej« Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
83 CortlaAdt St., New York
so zijale vame te pošasti in vpile:
"Z<laj si sam! Zdaj si sam! Le k nam ! K nam, Tomaž, kaan vesla«! Le kam .' Le k nam ! . . . " . *
*
Par let po Tomaževi smrt i som hodil zop.^t po tistih krajih. Tst/g-vil sem sie pri ribičevih, pa ni bilo nikogar doona. Na vrtu je zibal dojenčka črn kotiral fantiček in vprašaj som ga :
"Ka.ko pa ti ime?"
''Rok" im je gledal plaho vame.
"Kje .<0 pa mama?" sem spraševal in 11LU dal sladkorokov.
"I>oli na krnici love."
Sel s nn tja in videl kako sta Lenka in Ro)k ravno vlačila težko mrežo rib iz krnice. Njune rjave močne roke -'o žarele v soln-eu in ko -ta spravila bogati lov na suho. »-fa mo vsa vesela jx^va-bila domov in tam smo rekli še marsikatero h Netio.
Nisem pa bo#xH Lenki nikoli izdati. tla je plemenitega rodu. Sa'i tej mladi ženi tega ni bih) treba, kot priproc*ta ribičeva žena je bila dovolj «rečna.

▼•Mka toWHe. ■ Kit U'a) «1

■*liYlWilit In' " 111 '	.