V. gotovini n St. 1X4 1 din — Ltt. 0.30 UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA BT. &> — TELEFON: »-», SI-ZS, 11-24, 11*5 ta 11-26. — Izhaja IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kraljevine Italija m UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A„ MILANO dan opoldne. Mesečna naročnina 10.— Din, v inozemstvu 25.— Din. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza itaUana ed eetera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A- MILANO. Angleži pregnani s Krete Po izkrcanju italijanskih čet na vzhodnem dela otoka in silovitih napadih s kopnega, z morja in iz zraka, so se morali Angleži umakniti na vsej črti ter beže proti južni obali, koder se skušajo rešiti na ladje Angleži priznavajo hude izgube Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 30. maja naslednje 359. vojno poročilo: Ponoči na 30. maja so italijanske letalske formacije bombardirale pristaniške naprave v La Valetti na Malti. V Severni Afriki so bili na odseku pri Tobrukn v akciji topništvo in izvidniške čete. Italijanske letalske formacije 90 bombardirale pristaniške naprave in sovražne ladje v luki Tobruk: Dve pomožni ladji in en 2000-tonski parnik so bili potopljeni; uničeno je bilo neko skladišče goriva. Druge letalske formacije so bombardirale zbirališča motoriziranih čet ter skladišča municije v bližini trdnjavev. Italijanska lovska letala so prestregla britanska letala, k' so poskušala napasti Benghazi: dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Na Kreti so naše izkrcevalne formacije napadle nasprotnika ter ujele nekaj sto ujetnikov ter zaplenile znatno količino orožja ter municije. Operacije se nada- ljujejo ob učinkoviti podpori letalskih formacij Sovražne pomorske sile, ki se bfle po* novno večkrat napadene od italijanskega letalstva na vzhodnem Sredozemskem morju, kakor je bilo se javljeno v včerajšnjem komunikeju, se z vso naglico umikajo proti Aleksandri ji. Naša letala jih neprestano bombardirajo. Sovražni rutice rll3!<*ward«, ki je bil hudo zadet od naših letal, je eksplodiral. V teku so reševalne operacije. Doslej fe bilo potegnjenih i-* morja 229 mornarjev, med katerimi jih je 26 hndo ranjenih. Med plovbo v nekem konvoju Je bil parnik »Conte Rosso« južno od Sirakuze torpediran in potopljen. Pretežni del posadke je rešen. V Vzhodni Afriki Je sovražnik s podporo letalstva znova napadel našo postojanko pri Uolhefitu severno od Gondarja. Naše čete so v protinapadu sovražnika odbile ter mu prizadele hude izgube. Pregled in razvoj operacij na Kreti Rim, 31. maja. s. O razvoju borb na Kreti poroča posebni vojni dopisnik naslednje podrobnosti: Najbolj aktivno je delovanje našega letalstva na Kreti ob sodelovanju z ostalimi silami- S svojo veliko budnostjo in pripravljenostjo naše letalstvo močno podpira ofenzivne akcije italijanskih oddelkov na kopnem in akcije mornarice, ki operira in nadzoruje vode okoli Krete. Angleška pomorska skupina, ki je skušala v preteklih, dneh onemogočiti izkrcanje naših, čet in ki je bila že 28. t. m. z uspehom napadena od naših letal, je bila ponovno zavrnjena. Naši bombniki so napadu angleške ladje, med njimi angleško torpedovko >Hareward«. Strašna eksplozija je uručila sovražnikovo ladjo in naše ladje so takoj začele reševati brodolomce. Nad 200 Angležev, ki so bili deloma ranjeni, so rešili in odvedli v ujetništvo. Kar je ostalo ladij od sovražnikove skupine, so se umaknile iz teh voda in se napotile s polno paro proti Aleksandriji. Nase letalstvo jim je sledilo in jih bombardiralo. Spričo tako uspešne akcije se operacije na kopnem na otoku Kreti čirodalje bolj hitro razvijajo. Angleži in Grki zapuščajo položaj za položajem, med tem ko jih čim-dalje bolj stiskajo klešče od zapada proti vzhodu. Mogoče je, da se bo njih odpor še nadaljeval, najbrž v popolno škodo Grkov, da bodo Angleži pridobili na času in skušali zopet pravočasno pobegniti. Naše Čete, ki prodirajo v vseh smereh, iz točke, kjer so se izkrcali, pode sovražnika ln so ujeli na stotine Angležev in Grkov ter zajele vojni material v prvih zmagovitih spopadih. Premagujoč sovražnikov odpor in terenske težkoče tega področja se italijanske čete združujejo z nemškimi skupinami, Ki so zasedle Kandijo ter prodirajo skupno dalje proti jugu. Glavne borbe že končane Angleži se umikajo na južno obalo, Upa ne nudi motnosti vkrcanja, ker ni primernega pristanišča Berlin, 31. maja. d. Po informacijah e merodajnih krogov je smatrati, da so hudi boji na Kreti sedaj tako rekoč že končani. Z izgubo I vet im ona so Angleži izgubili sadnjo važnejšo postojanko ob severni obali Krete. Med tem nemške čete z za-padnega dela Krete neprestano prodirajo proti jugu hi se bližajo že mestu Sfakiji. Italijanske čete so zasedle vzhodni del Krete, tako da preostaja Angležem samo še Južna obala. Ta pa ima zelo strme bregove ln ne nudi angleškim četam nobene možnosti za vkrcavanje. Edino pristanišče ob južni obali, ki je uporabno, je Ierape-tra, Id pa ima peščeno obalo in se ga lahko posluži jo samo manjše obalne ladje. Tako Angleži sedaj že sploh nimajo več možnosti, da bi s Krete zbežali. Pri tem je treba še tudi upoštevati, da zaradi silovitih napadov italijanskih in nemških letal angleško brodovje itak ne bi moglo izvesti vkrcanja in se niti ne more približati obalam Krete; enako kakor vojne ladje ne morejo izvesti potrebnih zaščitnih operacij. Z zavzetjem Krete bo glavno angleško oporišče v vzhodnem delu Sredozemlja v italijanskih in nemških rokah. S tem se bo temeljito spremenil ves strateški položaj v Sredozemlju. Italijanom in Nemcem bo na Kreti na razpolago mornariško in letalsko oporišče, ki je samo 300 km oddaljeno od obale Libije, samo 550 km od Aleksandri je in samo 150 do 200 km od obale Male Azije. Tako bo ostal angleški vojni mornarici na razpolago samo še ozki trikot Aleksandrija-Haifa-Ciper. S tem pa prihaja tudi Suez, življenjsko važna angleška postojanka na Bližnjem vzhodu, V ožje območje nemškega letalstva. Delo strmoglavcev Berlin, 31. maja. s. Včeraj popoldne so nemške letalske sile. med njimi tudi nekaj skupin strmoglavskih letal, napadle angleške čete, ki so se koncentrirale v dolini južno od Retimona na otoku Kreti. Z bombami so bile razpršene dolge kolone motoriziranih oddelkov. Več postojank topništva, ki bi bilo moralo kriti umik angleških čet v smeri proti južni obali otoka, je bilo uničenih. Skoraj istočasno so nemška letala bombardirala tudi angleške vojne ladje, ki so se pojavile južno od Krete, Dva rušilca sta bila potopljena. Izguba Krete je hud udarec Angliji Berlin, 31. maja. s. Nemški tisk se bavi z boji na Kreti in piše, da se more Churchill še nekako skrivati za netočne ln celo lažnive Izjave glede bitke na Atlantiku, toda kar se tiče Krete, ki je sedaj v neizprosnih kleščah Nemčije in Italije, ne more nikaka propaganda skriti resničnega položaja. Nepopravljivost te resničnosti za Sagh>se kaže že % propagandi, ki pripravlja javnost na najhujše. »Zwoelf IThr Blatt« pravi, da se skušajo Angleži tolažiti s trditvijo, da je Hitler predvideval zavzetje Krete že v marcu, kar pa se bo zgodilo šele v maju. Komaj osem dni po začetku operacij, nadaljuje list, so nemške čete s pomočjo Italijanov zasedle najvažnejše središče otoka, kjer se sedaj sovražnik panično umika. Kaj pomeni zasedba Krete po nemških četah, piše »Voelkischer Beobachterc, pove najbolje angleški list »Daily Herald«, ki pravi: Izguba Krete ne pomeni samo izgube našega ključa za posest v vzhodnem Sredozemlju, temveč tudi strašno ogrožanje Egipta in Palestine. V Londonu molče Rim, 31. maja. rs. Iz avtoritativnega angleškega vira poročajo, da je bil včeraj položaj za Angleže na otoku Kreti zelo resen. V London včeraj ni prispela nobena vest o poteku bojev. Angleški uradni krogi ne potrjujejo, pa tudi ne zanikajo poročil iz nemških in italijanskih virov. V pregledu vojaškega položaja je govornik v londonskem radiu samo izjavil, da al bilo mogoče poslati večjega števila letal na Kreto, ker so angleška letala potrebna ne samo na Kreti, temveč tudi v Libiji, na Malti, v Gibraltarju, Palestini, Iraka, Abe-siniji, pa tudi v Angliji sami. Ujetniki in plen v Kandiji Berlin, 31. maja. rs. Dodatno k vesti, da je Kandlja trdno v nemških rokah, poroča, da je bilo pri zavzetju mesta ujetih nad 700 angleških vojakov. Zajeto je bilo tudi veliko število avtomatskega orožja, oklopnih vozil in municije. Kako je bila zavzeta Kaneja Berlin, 31. maja. d. Nemški vojni poročevalec na Kreti, Wolfgang Kuchler, objavlja v nemških Ustih nekatere podrobnosti o bojih na Kreti, zlasti pa o akcijah nemškega letalstva, preden so nemške čete oku-pirale mesto Kanejo. Nemški vojni poročevalec piše, da je nemško letalstvo ze nekaj dnj neprestano letelo na Kanejo, kjer je imelo nalogo uničiti ▼ prvi vrati angleška vojaška taborišča in naprave, tamkajšnje moderno letališče ter utrdbe okrog Kanejo. O utrdbah pravi vojni poročevalec, da so zelo razsezne ter jih je is sraka mogoče zelo dobro videti, kako se raztezajo na zapadnem dem mesta. V sredo je bilo rušenje teh utrdb poglavitna nalogo nernških letaL Strmogiavci so so pričeli spuščati globoko k tlom ter sipati no določene cilje bombe, ki so dobro zadevale. Več bomb je treščilo v središče trdnjave ter je bilo videti, kako so od sile eksplozije velikanski kameniti kvadri frčali naoko*. £ krotkem so bili razen trdnjave porušeni tudi vsi ostali vojaški objekti v Kaneji, ki šteje kakih 35000 prebivalcev. S tem pa naloga nemškega letalstva še ni bila končana. Ponovno so se morali dvigniti piloti, da prisilijo k molku angelske topovske in protiletalske baterije ter topniške postojanke, da bi se nemškim četam olajšal naskok na mesto. Eskadra, s katero je odletel k bombardiranju tudi poročevalec, je dobila nalogo napasti angleške postojanke. Letalski opazovalci so ostro opazovali cilje pod seboj. Nenadoma so ugledah", kako v nekem oljčnem gaju štrle izmed drevja topovske cevi. V nekaj sekundah so bila letala nad opaženim ciljem ter so prešla v napad z vsem orožjem, kolikor so ga imela na krovu. Le enkrat še so se sprožili topovi, toda pri drugem napadu so dokončno utihnili. Baterija je bila vsa onesposobljena, nato pa so prišle na vrsto ostale. Na ta način je nemško letalstvo pripravilo okolico Kaneje godno za napad pehote, ki je že čakala na povelje ter nato izpolnila svojo nalogo. Rim, 31. maja. ir. Kakor poročajo londonske »Times«, je izjavil prvi lord admirali tete Alexander na nekem banketu, da so vojaške sile osnih držav prizadele v bitki za Kreto Angležem velike izgube. Žrtve, ki jih je utrpela zaradi napadov italijanskega in nemškega letalstva angleška vojna mornarica pri Kreti, so najhujše v dosedanjem poteku vojne. Mnogo angleških mornarjev je v zadnjih tednih v vzhodnem Sredozemlju izgubilo življenje. Drugi angleški listi poudarjajo zlasti pomen izgub na križarkah m rušilcih, ki jih je utrpela Anglija v zadnjem času v Sredozemlju. Listi omenjajo, da potrebuje angleška vojna mornarica predvsem ravno te tipe ladij. »News Chronicle« piše, da predstavljajo angleške izgube v Sredozemlju bolečo ceno, ki jo je morala plačati Anglija za obrambo Krete. Borbe v Afriki Sistematično uničevanje sovražnikovih oporišč Rim, 31. maja. s. Po ponovnih poskusih v Tobruku obleganega sovražnika, ki so bili zopet brezuspešni, je vladal predvčerajšnjem na tej fronti skoraj popoln mir, če izvzamemo običajno delovanje artilerije in patrol. Tudi v sektorju pri Sollumu ni motil miru noben pomemben dogodek. Čeprav je vladal mir na kopnem, so letalske sile osi nadaljevale v Cirenajki svojo kontrolno in napadalno akcijo. Ponovno je bila trdnjava Tobruk napadena z bombniki. Zadet je bil predvsem pristaniški pas m neki nadaljnji parnik z okrog 2000 tonami je doletela usoda mnogih pamikov, ki že počivajo na dnu zaliva, s tem parnikom sta bili potopljeni tudi dve pomožni ladji. Neko skladišče goriva je bilo zadeto v polno in popolnoma porušeno in nova škoda je bila povzročena v pristanišču- Uničene so bile nekatere protiletalske baterije. Ostali naši oddelki uničujejo sovražnikove obrambne naprave. Sovražno letalstvo Je skušalo v jutru dne 29. bombardirati BengazL, pa je bilo takoj prepodeno od naših lovcev. Naše letalo je sestrelilo dve sovražnikovi letali, ki sta padli v morje, ostala letala so bila prisiljena k umiku. Tudi otok Malto so ponovno obiskali naši letalci in so z bombardiranjem nadaljevali delo uničeva- nja pristaniških naprav v LaValleti. Skoda, ki je bila povzročena v preteklih dneh, se je s tem še povečala. Povratek Štirih italijanskih Rim, 31. maja. s. Naše podmornice, ki so bile v Rdečem morju, so se po 14.000 milj dolgi vožnji čez morja, ki jih nadzoruje sovražnik, v 80 dneh zasidrale v nekem domačem oporišču. Duce je sprejel v avdienci štiri poveljnike podmornic in sicer Gina Spagnolija. Livija Piomarto. Marija Salva torija in Bruna Napa. Duce je pohvalil njih hrabrost na dolgi in nevarni pota, prav tako pa je izrekel pohvalo moštvu podmornic, ki je dokazalo vso svojo disciplino in požrtvovalnost. Angleži pripravljajo napad na Sirilo Rim, 31. maja. rs. Angleški tisk zahteva zasedbo Sirije no angleških četah. »Dailv Telegrapn« opravičuje to zahtevo in trdi, da je to v angleškem interesu. List piše: Sedaj je najugodnejša prilika, ko so osne oborožene sile zapletene v borbo na Kreti. Eksc. Emilio Grazioli je na svečan način izročil posle Zveznega Tajnika v Trstu svojemu nasledniku Trst, 31. maja. s. Včeraj dopoldne je v dvorani tukajšnjega Fašija v prisotnosti Podtajnika Stranke Mezzasome dosedanji Zvezni tajnik Tržaške pokrajine Emilio Grazioli, ki je postal Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine, svečano izročil posle novemu Zveznemu tajniku Petru Pivi. Svečanosti so prisostvovali Prefekt, vsa oblastva, krajevni hierarhi, Tajniki in Tajnice Pokrajinskih Fašijev ter zastopstva vseh strankinih organizacij. Zvezni Tajnik Emilio Grazioli, ki ga je Duce j evo zaupanje postavilo na mesto Visokega Komisarja Ljubljanske pokrajine, je podal izčrpen pregled delovanja tržaškega fašizma, ki ga je vodil pet let ter ustvarjal, krepil in vedno bolj izpopolnjeval organizacije v zbliževanju z delovnim ljudstvom. Spomnil se je slavnih Tržača-nov, padlih z revolucijo, kakor tudi onih Tržačanov, ki so padli v vojnah. Izrazil je svoje priznanje družinam padlih, slavni vojski ter poslal goreč pozdrav Vojvodi d' Aosta, ki je prav sedaj posebno pri srcu fašističnega Trsta. Nato je izročil novemu Zveznemu Tajniku Petru Pivi slavni prapor Zveze. Izročitev so spremljale navdušene aklamacije in vzkliki Duce ju. Novi Zvezni Tajnik je ob sprejemu poveljstva Fašija sv. Justa spregovoril goreče pozdravne besede tržaškim Crnim srajcam ter izrazil svoje prepričanje, da bo Stranka v Tržaški pokrajini nadaljevala svoje delo po ukazih Duceja, Prefekt Boni je orisal važnost inteligentnega in vnetega delovanja tovariša Graziolija ter je poudaril, da je bil italijanski in fašistični Trst vedno na višini, vredni nove italijanske zgodovine. Nato je izrazil tovarišu Pivi iskrene želje ter izjavil, da je kategorični imperativ vseh sedanjih Italijanov zmaga za slavo Domovine in dobrobit naroda. Slednjič je med živahnim odobravanjem govoril Podtajnik Stranke Mezzasoma, ki je sporočil tovariške pozdrave Nj. Eksc. Emiliju Grazioliju. katerega je poklical Duce na drugo važno mesto, in Petru Pivi, ki prevzela novo plemenito in težavno nalogo z velikim zanosom in čistostjo namer, ki so lastne mladim ljudem, rojenim in vzgojenim v podnebju Mussolinijeve Italije. Poročal je Tajniku Stranke, kako je ves Tržaški Fašizem združen kakor še nikoli okoli Duceja v neizbrisnem spominu na tovariše, ki so padli na častni poti do zmage. Govor Podtajnika Stranke je sprožil val navdušenja in vzklikov Duce ju. Svečanost se je zaključila s petjem revolucionarnih himen. Hierarhi so se nato podali k spomenikom padlih in Oberdan-ka, kjer so položili vence. Zunanja politika Španije z Vatikanom *******t 30. maja. s. Zastopnik zunanjega ministrstva je na sestanku z novinarji Izjavil, da bodo v* kratkem ratificirani sporazumi, ki so bili nedavno sklenjeni z Vatikanom. O sporazumih s Portugalsko, je izjavil, da se nanašajo izključno na obe pogodbeni stranki ln da so vesti tuje propagande glede njihovega širšega pomena neresnične. Ne da bi hotel r>olemizirati s nekaterimi angleškimi listi, je dejal, Id stalno potvarjajo smernice notranje in zunanje španske politike, je treba vendarle popraviti vtise ta predstave, ki si jih je napravil angleški tisk in ki je £ njimi pri-spodabljal Španijo s nekaterimi drugimi državami v Evropi, pri čemer Jo Je kvalificiral za napol sovražno deželo. Španijo se glede na svoj sedanji položaj ne more kvalificirati kot država, ki vodi neko polovičarsko politiko, nasprotno se v polni meri zavoda svoje preteklosti la žMJJflflf- skih problemov, ki so se pojavili za njo v teh časih, kakor tudi vprašanj, ki izvirajo iz njenih osnovnih načel politične in moralne lojalnosti. Španija nikoli nI bila nikomur napol sovražna, niti ne navidezno prijateljska. To velja v najmanjši meri za njene odnose do držav, na katere je navezana v hvaležnosti, sorodnosti in privrženosti. Španija spričo svojih stoletnih izkušenj pozna polovičarako prijateljstvo in sunke z bodalom v hrbet ln ve, da si ji v vsej njeni zgodovini nikdar nI moglo kaj takega očitati. URADNI RAZGLASI Odredba o šolskih knjigah Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi odločbe prosvetnega ministrstva bivše jugoslovanske države štev. 5078-IV z dne 11. maja 1939 in upoštevajoč nujno potrebo, da uredi odobravanje knjig: za rabo v šolah Ljubljanske pokrajine, odreja: Cl. 1. V šolah vseb vrst in vseh stopenj v Ljubljanski pokrajini se počenši s prihodnjim šolskim letom ne bodo smele več uporabljati čitanke, antologije, priročniki in vobče učne knjige, ki jib nI odobril Visoki komisariat. Vse prejšnje, po dosedaj veljavnih predpisih izdane odobritve se razveljavljajo. Cl. 2. Knjige, za katere se namerava prositi potrditev odobritve, se morajo predložiti v treh primerkih do vštetega 10. junija 1941 -XIX prosvetnemu (IV.) oddelku Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. Se ne izdane knjige, glede katerih bi se nameravala prositi odobritev za šolsko leto 1941-24-XXr se morajo predložiti istemu oddelku v treh tipkanih izvodih do vštetega 15. avgusta 1941-XIX. Cl. 3. Za vsako predloženo knjigo se morajo navesti vrsta šole in razredi, za katere naj se odobri. Cl. 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 27. maja 1941 -XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Zamenjava avtomobilskih evidenčnih tablic Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da so motorna vozila Ljubljanske pokrajine opremljena s spoznavnimi tablicami, kakršne so v rabi v drugih italijanskih pokrajinah, odreja * Cl. 1. Od 30. junija 1941 -XIX dalje bodo morala vsa motorna vozila (osebni avtomobili in avtobusi, tovorni avtomobili, vlačilci, motorna kolesa itd.), ki so registrirana v Ljubljanski pokrajini, nositi sprednjo in zadnjo tablico predpisne oblike z znakom »L. B.« in zaporedno številko. * - Cl. 2. Lastniki motornih vozil, omenjenih v prednjem členu, dobijo nove tablice pri II. oddelku Visokega Komisariata in vrnejo dosedanjo tablico. Ob nadomestitvi tablic se pri istem oddelku vpiše v prometno knjižico pripomba Z navedbo nove številke, ki se je določila motornemu vozilu. Cl. 3. Od 15. junija 1941-XIX dalje ne bodo smela več voziti motorna vozila, niti če bi bila opremljena s posebnimi dovolilnicami, ki so se jim že izdale ali se jim dotlej še izdajo, če ne bodo imela nove tablice po členu L Cl. 4. Kršitelji te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino, se kaznujejo po določbah zakona in se jim hkrati odvzame prometna dovolilnica. LJubljana, dne 27. maja 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Avtomobilski promet deloma spet prost Visoki Komisariat je objavil dne 29. maja: Od 1. Junija t. L dalje «*c vrši promet s onimi avtomobilskimi sredstvi, ki se uporabljajo samo za prevoz blaga, prosto hi za nje nI treba več prositi posebnega dovolila. Sem spadajo: tovorni avtomobili, re-morkerji, avtofurgoni hi vsa motorna vozila za posebne prevoze (rešilni vozovi, poštni avtomobili, motorna \ ožila požarnih brani b itd.). Dosedanja dovolila in trobojni znaki prestanejo veljati z 31. majem t. I., vse te je vrniti najkasneje do 10. junija t. 1. Visokemu Komlsariatu za Ljubljansko pokrajino (odd. VIII) ne glede na to, ali so bili izdani v pristojnosti Visokega (oziroma prejšnjega Kr. Civilnega Komisariata ali vojaških oblasti). Zasedanje faponskega vojnega sveta Tokio, 31. maja. rs. Včeraj opoldne jo bil v poslopju vojnega rninistrstva voini svet, katerega so se udeležili vojni minister Toj o, načelnik generalnega štaba general Sugijama in številni visoki častniki. Svet je razpravljal o položaju na Kitajskem in v Evropi. Proglas grškemu narodu Atene, 31. maja. s. Podpredsednik grške vlade Dogotetopulos je izdal proglas na narod, v katerem poeiva k sodelovanju z vlado vse sloje grškega prebivalstva, da bi se mogla čimprej doseči obnova dežele. Nastopila je ura največjega požrtvovan ja, pravi proglas, v kateri se bodo morali vsi grški državljani, bogati in revni, marsičemu odpovedati v prilog skupne narodna stvari. i Ankara, 30. maja. s. Tu so se zaključila turako-švedska trgovinska pogajanja. Pogodba bo v bllinjlh fc Bivši cesar Viljem nevarno obolel Amsterdam, 31. maja. Bivši nemški cesar Viljem II. je zelo resno oboleL Njegovi sorodniki so bili pozvani, da se zberejo ob bolniški postelji ter so tekom noči pričakovali tudi prihoda bivšega prestolOH Stran 2 g 5tev.]24 Lep praznik L Grenadirskega polka Najelitnejši polk Italijanske vojske Je prrie MavU svoj aarHitth civilnih in To|aikUi Ljubljana, 31. maja. Ljubljana je imela včeraj priliko, da je lahko prisostvovala lepi vojaški svečanosti, slavi I. Grenadirskega polka. Ta najelitnejši polk Italije je prvič slavil svoj polkovni praznik v Ljubljani, v glavnem mestu najmlajše pokrajine Italijanskega Cesarstva in Kraljestva. Ljubljana je bila počaščena že s tem, da je prišel v njeno garnizijo polk Sardinskih Grenadirjev. Živo se spominjamo še na dneve, ko je prikorakal v Ljubljano in ko smo občudovali stasite odlično opremljene in oborožene vojake tega polka. Ljubljančani so jih vzljubili in cenijo njih viteštvo. Na svojo slavo so povabili včeraj predstavnike Vojske in Civilnega Komisar-jata ter zastopnike slovenske javnosti in ljubljanskega mesta. Goste so sprejemali v svoji vojašnici na Poljanski cesti, ki nosi sedaj ime Prestolonaslednika Umberta. Goste je pri vhodu v vojašnico strumno pozdravila častna straža, v veži pa častni oddelek s trobentači. V sredini je ljubeznivo pozdravil goste poveljnik polka polkovnik Plerluigi Dal Negro. Nato so ostali italijanski oficirji sprejeli goste in jih spremljali do častne tribune na dvorišču. Pri vstopu na prostorno dvorišče vojašnice se je nudila veličastna slika. Vojaki polka so stali v bojni opremi postrojeni v ravne črte. Njih visoke vojaške postave so bile kakor simboli moti in junaštva slavne Vojske, ki ji pripadajo. Pred njim so bili trobentači paradno postrojeni in bobnarji s svojimi značilnejšimi bobni. Za njimi je bila godba polka, ki jo Ljubljančani že tako dobro poznajo z obhodov po cestah in javnih koncertov. <5astni g-ostje I. Grenadirskega polka so prišli točno ob četrt na 12. Navzoči so bili Poveljnik Armadnega zbora Armadni General Eksc. Robotu, Visokega Komisarja Eksc. Emilia Graziolija, ki je odsoten, je zastopal Podprefekt Komendatore Bista, Poveljnik mesta Divizijski General Eksc. Orlando, Brigadni General Eksc. Allaglo, General Milice Eksc. Tallinucci, konzul de Turris. Z njimi so bili na častni tribuni škof dr. Gregor Rozman, rektor univerze dr. Matija Slavič, župan dr. Jure Adlešič, zastopnika >Jutra«,. direktor Josip Reisner in urednik Josip Prunk, zastopnika »Slovenca«, komandator dr. Ahčin, številni višji oficirji, pripadajoči raznim vojaškim edini cam in ustanovam v Ljubljani, funkcionarji in uradniki Kr. Civilnega K omi sari jata ter Fašistični Hlerarhl z ostalimi dostojanstveniki Fašizma. Na nasprotni tribuni so bili oficirji drugih polkov in edi-nic italijanske garnizije v Ljubljani ter oficirji I. Grenadirskega polka, Id niso bili ▼ službi. Mogočno so se oglasile fanfare in bobni, sledila so rezka povelja. Polk je bil v strogem po zoru. ko je dospel pred vojašnico Poveljnik Armadnega zbora Eksc. Armadni General Mario Robotti, ki je obšel v spremstvu Poveljnika polka postrojene bataljone ter pozdravil polkovno zastavo. Pred častno tribuno je bil postavljen lep oltar, ki je bil okusno okrašen. Na obeh straneh oltarja je stala častna straža po dva stasita vojaka v uniformi zgodovinske Savojske Vojske s težkima mušketama ob nogi. Lepa zgodovinska uniforma je kazala, da je to bil že od nekdaj polk slavnih vojakov. Na obeh straneh v polkrogu je bilo razstavljeno najmodernejše orožje: vrsta lahkih ročnih stt*>jnic, vrsta lahkih možnarjev. težkih strojnic, težkih možnar-jev in topov velikega kalibra. Ta dva jeklena venca sta spojila oltar s častnima tribunama, pred katerimi so bile postavljene štiri straže v zgodovinskih uniformah iz časov, ko je Piemont začel borbo za svobodo Italije in ko si je polk Sardinskih Grenadirjev začel pisati s svojo krvjo slavno zgodovino. Med tribunami je vihrala pred bataljoni polka slavna polkovna zastava s petimi najvišjimi odlikovanji Italijanske Vojske za hrabrost. Dvoriščno obzidje vojašnice ie bilo okrašeno z italijanskima zastavami in s polkovnimi znaki. Nad ročno granato na rdečem polju, z katere plapola plamen, je čitati veliko Duce— j evo geslo: Credere. obbedire. combbatere — Zaupaj, ubogaj, in bori se! Zvok trobent je naznanil pričetek vojaške maše. Molitve je opravil vojaški duhovnik. Med mašo je igrala vojaška godba. Med sveto mašo so trobente naznanjale vsako dejanje božje službe, ostra povelja so zadonela in ves polk je pozdravljal s pozorom. Sv. maša se je končala z molitvijo za Kralja in Cesarja, katero je duhovnik prečita! pred oltarjem. Po končani sv. maši je Poveljnik polka polkovnik Pierluigi Dal Negro nagovoril vojake in jim prikazal z ognjevitimi besedam staro slavo polka in njegove nove zmage. Na dan 30. maja, je govoril polkovnik Pierluigi Dal Negro, slavimo v naši novi provinci slavo in junaštvo našega polka in proslavljamo naše padle tovariše. Spominjamo se zgodovine našega polka, polne silnih, junaških dejanj in stare slave, častna priča teh velikih zmagoslavnih dejanj je naša zastava, katero krase najvišja odlikovanja. Pet kolajn, dve zlati, dve srebrni in ena bronasta, ji dajejo sijaj. Sardin-siti Grenadir j i so pisali zgodovino Piemon-ta, zgodovino Soče, Piave in Albanije v ne. štetih bitkah ter bodo vedno prvi v žrtvah za veličino ljubljene Italije in Monarhije, kakor je bil doslej Prvi Grenadirski regiment prvi v tekmovanju za slavo domovine in Imperija. Živel Kralj! Iz tisočerih vojaških grl je gromeče odmevalo Živel Kralj! Živel Duce! Živela Italija! Po mogočnem govoru polkovnika je ves polk s svojimi oficirji zapel Italijanske himne. Najprej Kraljevo himno, potem pa himno Fašizma Giovinezzo, potem Savojsko himno ter naposled himno Italijanskega Imperija. Ponosno 50 bataljoni peli in mogočno je njih pesem odmevala v prostranem dvorišču. S tem je bila proslava praznika Sardinskih Grenadirjev zaključena. Slava Grenadirjev ▼ Kočevju Kočevje, 31. maja Včeraj je proslavil sjvojo slavo v našem mestu tudi II. polk Grenadirjev, ki sc nahaja v Kočevju. Slava jo potekla svečano ob navzočnosti š evilnih zastopnikov oo!a-st? m Vojske. Svoje vojake je nagovoril polkovnik Silvestri, Poveljnik polka. Komandant 11. Armadnega zbora General Robotti je inspicrral včeraj posadko v Metliki ob meji Slovenije in Hrvatske. Eksc. Rcbottia je sprejel v Metliki, ki jc bila okrašena s txc4><_jn:cami in zelenjem župan z drugimi predstavniki oblasti. Poveljnik Eksc. Robotti je pregledal Čete in jih nagovoril ter poudaril, da vežejo Vojsko in prebivalstvo prisrčna čustva simpatije ter se )i zahvalil za :zraze naklonjenosti, s katerimi so bile v Metliki sprejete italijanske čete. Jndfeergh obsoja Rooseveltovo politiko Intervencionistična politika je rodila doslej zgolj neuspehe New Yor* 31. maja. s. Snoči je govoril na nekem zborovanju, ki ga je paLredil >American First Comitee«. znani letalec Lindbergh o Rooseveltovem govoru. Izjavil je, da bi bila vojna med evropskim in amerisldm kontinentom neizbežna, če bi Zedinjene države dejansko izvajale politiko, kakor jo zahteva Roosevelt. Talca vojna pa bi lahko trajala več generacij. Lindbergh je predvsem kritiziral trditev predsednika, da je Zedinjenim državam zaradi njihove lastne varnosti nujno potrebna kontrola nad Kapverdskimi otoki. Če se hoče narod Zedinjenih držav spuščati v tako pustolovščino, bo prav, je dejal, če prej prouči bilanco dosedanje intervencijske politike, ki so v njej zabeleženi sami novi neuspehi in porazi. Od Poljske preko Finske, Norveške, Nizozemske. Belgije, Francije pa vse do Jugoslavije in Grčije se je vojna razvijala zgolj v prid osi. Anglija je pognala doslej v borbo že vse svoje najboljše moči, a njen položaj se je vendarle od dne do dne poslabšal. Po pohodu na Poljsko je bil ponujeni mir edina možna rešitev nastalega položaja. Ameriški narod noče v vojno in zahteva ed vlade, da končno odkrije svoje prave načrte. Ameriška divizija v Portoricu Rim, 31. maja. rs. Angleška poročevalska služba javlja, da se je prva divizija severnoameriške vojske vkrcala za Portorico. Divizija je rnotorizirana. Doslej je bila v garniziji v Massachussetsu, kjer je sodelovala pri manevrih. Angleška poročevalska služba pristavlja, da se mora Portorico smatrati kot prednja točka ameriške celine nasproti Cap Verdu in zapadni afriški obali Internacije italijanskih in nemških mornarjev v Ameriki New Torit, 31. maja s. Ameriške oblasti so poslale v koncentracijski tabor v trd. njavo Missouka v državi Montana nadalj-nih 456 italijanskih in nemški pomorščakov, ki so služili na trgovskih ladjah, ki so jih zasegle Zedinjene države. V Missou-ld je že od prej 645 Italijanov in Nemcev, ki so bili doslej internirani v trdnjavi Lin-colnu v severni Dakoti. Poletni čas tudi v Ameriki VVashington, 31. maja. d. Po poročilih ameriških listov je državni podtajnik za notranje zadeve Ickes priporočil v Ameriki uvedbo letnega časa po nemškem in italijanskem zgledu. Predlagal je nadalje omejitev potrošnje električne sile, ter uvedbo nedelj brez bencina, da se tako odpomore pomanjkanju električne energije ter goriva. Glede goriva je Ickes dejal, da je to samo vprašanje prevoza, ker je ena petina ameriškega cisternskega bro-dovja bila prepuščena Veliki Britaniji. Irci nočejo služiti v angleški vojski Dublin, 31. maja. s. Iz New Yorka poročajo, da so ulsterski nacionalisti iz šestih grofij izdali proglas, v katerem se javljajo proti novačenju. Proglas pravi med drugim: Medtem ko vlada v Beliastu ne dovoli svoji policiji in teritorialni milici vstopa v angleško vojsko, bi se potom novačenja rada iznebila svoje opozicije, ki sestoji skoraj izključno iz katoliških nacionalistov. Angleška vlada ne more prisiliti nobenega Irca k vojaški službi. To bi bilo, kakor Če bi Nemčija hotela prisiliti prebivalce zasedenih ozemelj, da morajo služiti v njeni vojski. Vodja nacionalistov je poslal kardinalu Macroryju in katoliškim škofom pismo, v katerem se zahvaljuje v imenu ul-šterskih Ircev za njihovo podporo v akciji proti novačenju, Nezgoda novozelandskega mifit predsednika B&m, 30. maja. Iz Kaira poročajo^ da «e je novozelandskemu ministrskemu predsedniku Frazerju na vožnji z avtomobilom iz Kaira v Aleksandri jo primerila težja nesreča. Avtomobil se je iz neznanih vzrokov prevrnil ki je eksplodiral. Frazer je bil težko ranjen, prav tako so ranjeni njegov tajnik in več častnikov iz njegovega spremstva. V KLETI »ZVEZDA" Odličen glastbeni spored, ki ga izvaja naš najpopularnejši domači kvartet. V kleti vsak večer koncert od 8. do 11. ure. — V piliueni lepega vremena bo v nedeljo in ponedeljek koncert tudi na Trtu od 5. do 7. ure zvečer. PRVOVRSTNA KUHINJA — IZBRANA, ODLIČNA VINA Za prvovrstno postrežbo in razvedrilo jamči lastnik M. ULOVI« Telefon 45-54 Japonsko poslaništvo v Kairu izolirano Tokio, 31. maja. s. Po vesteh iz japonskega zunanjega ministrstva je japonsko Poslaništvo v Kairu zašlo v težak položaj ter skoro ne more več v redu vršiti svoje naloge. Japonski listi naglasa jo. da so telefonski govori podvrženi cenzuri, oddajanje šifriranih brzojavk in pošiljanje diplomatskega kurirja pa so oblasti prepovedale. Vendar japonska vlada ie dalje ostaja v zvezi a svojim poslaništvom v Kairu, ker si pridržuje pravice podvzeti potrebne ukrepe, ako bi se pokazalo, da bi bile tudi sedaj še obstoječe občevalne možnosti s poslaništvom prekinjene. Tuja letala nad Irsko Dublin, 30. maja d. Po poročilu f«ke uradne agencije je v noči na četrtek ter v naslednjem jutru preletelo nekoliko letal irsko ozemlja. V Dub I mu je stopilo v akcijo protiletalsko topništvo, vendar ni prišlo do nikakršnega incidenta. Poikodovane ladie v Gibraltarju Madrid. 30. maja. d. V Gibraltar sta prispeli včeraj zopet dve poškodovani angleški vojni ladji in sicer en rušilec in ena podmornica. v Parizu Pariš, 30. maja. d. Pred tukajšnjim sodiščem se je danes pričel proces zaradi znanega finančnega škandala Zida Nata-niela Tannenzapfa. Zid in njegovi sokrivci so obtoženi poneverbe 500 do 800 milijonov frankov pri filmski družbi Pathe. ki je zaradi tega propadla. Novi italijanski poslanik Lizbona, 30. maja m Predsednik republike Germana je sprejel v poslovilni avdien-ci italijanskega poslenika Bovo Scoppa, ki je premeščen v Bukarešto. Poslanik je izročil predsedniku izvod knjige, ki jo je »dala Kr. akademija o zgodovinskih odnosih mod Italijo m Portugalsko, otočja. Zastoj v ameriiki proizvodnji jekla Waalungton, 30. maja. ir. Po uradnih podatkih primanjkuje samo sa tekoče leto ameriški industriji 1,400.000 ton jekla. Zaradi tega so oblasti odredile nadaljnjo omejitev civilne potrebe jekla. Cenijo, da je bilo zaradi številnih stavk v Zedinjenih državah v tekočem letu Že doslej Izgubljenih 3 milijone delovnih ur. iz SoUuma Berlin, 30. maja. d. Agencija Reuter je včeraj končno sporočila, da so morali Angleži izprazniti Sollum v Egiptu. Poročilo pravi, da je bila angleška posadka v Sollumu v nevarnosti, da bi bila odrezana od zaledja, BopvAbestnlftse nadal]uie}o Bratislava, 30. junija, a Usti obširno komentirajo vesti Iz Vzhodne Afrike o nadaljnji borbi italijanskih sil na področju pokrajine Gala in Sidamo. Pri tem opo-zasjajo na odločen odpor italijanskih Čet, ki se bore, Čeprav so obkoljene, in pri. zadevajo sovražniku hude izgube. Tudi na tem področju so doživeli Angleži globoko razočaranje, ker so menih, da bodo razčistili položaj v nekaj tednih, a so sedaj prisiljeni že nekaj mesecev z velikani žrtvami izvojevan vsak posamezni abesinskih dežel. Italijani so znali vezati na Vzhodno Afriko znatne angleške sile, ki bi se lahko uporabile na kakem drugem bojišču. Izreki in zanimivosti Dolgočasen je tisti človek, ki ga vprašate, kako m mu godi, pa vem začne to resno razlagati. Moderna aerodinamična linije je sex-appeal današnjega avtomobila. V Ameriki so začeli v neki tovarni tkati nogavice po posebni narobe tehniki. Prišli »o b^je na to, da je noga v narobe obrnjeni nogavici vitkejša. Mati se zelo dobro spominja prvega očetovega poljuba, hči se pa niti svojega prvega moža ne spominja več. Dedi in očetje so skrbno hranili svoja ljubavna pisma vse življenje. Otroci in vnuki jih pa sežigajo, da ne pridejo v neprave roke. V Ameriki poznajo bankirje. Popularni dovtip pravi: Neki bankir je prikrival svoji materi svoj poklic. Stara gospa je mirno živela v domnevi, da se peča sin samo z zvodništvom. Kako spoznamo gentlemana? Če mu pripovedujete o svojih skrbeh, vam ne poseže v besedo in ne začne vam tožiti o s\r)jih križih in težavah. Znamenje novega časa je bil pred leti oglas: Premožen advokat išče dekleta kot prijateljico za izlete z avtomobilom. Pripravljen je govoriti tudi s starši modernih nazorov. Budimpeštansko sodišče je nekoč odločilo: Ni mogoče združiti z vedenjem poštene zakonske žene, da bi med kopanjem brez vednosti svojega moža mazala njegovega prijatelja po hrbtu z oljem proti solne u. Skladatelj J. P. Sousa je zložil mnogo slavnih koračnic, toda najdragocenejši je njegov izrek: Zakon je nekaj velikega, kar bi v nobeni rodbini ne smelo manjkati. Ženske se najbolj smejejo kubističnim slikam, same pa nosijo še mnogo bolj nenaravna oglata ramena, kakoi postm-e na Matissovih slikah. On ji pravi: Moj zaklad. Ona ga pa naziva v duhu: Moja blagajna. Pogrešana kolesa Ljubljana, 31. maja. Majda Za j če v a je pogrešila 1000 din vredno kolo znamke >Durkopp«. Josip Primožič je prijavil, da pogreša 1500 din vredno, še skoraj novo, modro pleskano ko« lo znamke »Wltel«. Vladimir Lukeš je prijavil, da mu je zmanjkalo 1800 din vredno črno pleskano kolo, znamke »Ceerz«. Franc Janežič je prijavil, da pogreša rjavo pleskano kolo znamke >EWA«, vredno 1000 din. Josip Ham je pogrešil 1000 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Ferera« Josip Osredkar je prijavil pogrešano kolo znamke »Horison«, vredno 1200 din. Peter Uršič je prijavil, da je pogrešil 100 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Opel«. Peter Andrejašič pogreša 800 din vredno kolo znamke »Puch«. Anton Nagode je prijavil kolo znamke »Ebccelsior«, vredno 1200 din. Albert Gogala je prijavil, da pogreša kolo znamke »Miele«, vredno 1000 din. Anton Oblak je prijavil, da je predvčeranjim pogrešil 2500 din vredno, svetlosivo pleskano športno kolo znamke »Dimanat«. Bogomir čsokelj je prijavil, da pogreša kolo znamke »Record«, vredno 2000 din. >Josip Matjasič je prijavil, da mu je zmanjkalo kolo znamke »Atos«, vredno 1000 din, Anton Slapnik pa da je pogrešil kolo znamke >Peugot«, rdeče pleskano, vredno 1200 din. V zadnjih treh dneh je bilo prijavljenih na policijski upravi nad 40 pogrešanih koles, več prijav pa je bilo podanih tudi na orožniških postajah v okolici mesta. Vrednost pogrešanih koles znaša nad 50.000 din. Sanitetna kolona ostane stalno v Ljubljani Ljubijana, 31. maja. Prva face delovanja sanitetne kolone, ki jo je v Ljubljano poslalo notranje ministrstvo, se je zaključila po 25 dneh, v katerih je kolona obiskala vse ozemlje Ljubljanske pokrajine. Kljub prometnim ln vremenskim ter jezikovnim težavam je kolona v polni meri izpolnila svoje poslanstvo, ki se kaže številčno v 15.000 obiskih, ki so jih opravili zdravniki v vseh okrožjih pokrajine. Spričo uspeha sanitetne kolone in potrebe podeželskega prebivalstva je bilo odrejeno, naj ostane sanitetna kolona stalno v Ljubljanski pokrajini, kj t bo nadaljevala in še razširila specialno zdravniško pomoč prebivalstvu. e*,ntca Inserirajte v „SL Narodu 44 t KOLEDAR Danes: Sobota, 31. maja: Angela Jutri: Nedelja: 1. junija: Binkosti Pojutrišnjem: Ponedeljek, 2. junija: Mar- celin DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Lepa Suzy. Kino Slog^a: Trije vragi Kino Union: Ettore Fieramosca Kino Moste: Guil-baba Razstava moderne slovenske likovne umetnosti v Jakopičevem paviljonu Umetniška razstava »Slovenskega lika« v palači Bate. PRAREDITVE V NEDELJO IN PONEDELJEK Kinematografi: nespremenjeno Vodstvo po razstavi »Slovenskega lika« ob 11. dopoidne v palači Bate DEŽURNE LEKARNE Sobota, nedelja: Dr. Kmet, T vrževa cesta 43, Trnkoczv ded., Mestni trg 4 ln Ustar, Selenburgova ulica 7. Ponedeljek: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20, Mur-mayer, Sv. Petra cesta 78. Mestno dežurno zdrav, službo bo opravljal od sobote od 20. do nedelje do 20. mestni višji zdravnik dr. Fran Ciber, Srbska ulica št. 7-1.. telefon 36-41 in od nedelje od 20. do torka do S zjutraj mestni zdravnik dr. Gvido Debelak, Tvrševa cesta 62-1., telefon 5t. 27-29. — Za hitrejše asfaltiranje hodnikov srno zadnjič brali nasvet, naj bi mestna občina nabavila še en voz za kuhanje asfalta ali pa naj spet začne uporabljati kotle, ki so prej služili v ta namen. Dobro mišljeni nasvet pa ni več potreben, ker je letos tvrdka A. Res, ki v Ljubljani po pogodbi asfaltira hodnike, napravila v Ljubljani svojo tovarno za kuhanje in pripravljanje asfaltne mešanice, da lahko na dan napravi 150 kv. m asfaltiranih hodnikov. Prejšnja leta smo pa na dan lahko dobili samo po 80 kv. m hodnikov. Delo torej letos gre še enkrat tako hitro od rok kakor prejšnja leta. Stabilni kotli, ki so prej služili za kuhanje, so pa dali za 30 kv. m asfalta na dan ter bi zato njihova uporaba nikakor ne bila več ekonomična. DR. SLAVKO PREVEČ specialist za očesne bolezni ordinira od 11 V*—13Vf LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 29 Telefon: ordinacija 36-28, stanovanje 37-23 —lj Opremljeno enosobno stanovanje oddam za 500 din n.esečno. Cirilmetodova ulica 19 II, desno. ta Nov roman „Slov. Naroda Tudi italijanska literatura ima lepo detektivske romane. Med avtorji živahno pisanih, napetih detektivskih romanov se odlikuje v italijanski literaturi zlasti pisatelj Tito A. Spagnol. Da seznanimo naše čitatelje z njegovim spretnim peserom in bogato fantazijo, smo se odločili za priobčite v njegovega romana ..Izdajalska punčka" Okrog dveh zagonetnih smrti v plemiški rodbini Da Ca mino se plete dejanje tega romana, ki mu sledi čitatelj z največjim zanimanjem od začetka do konca. Osrednja postava je župnik Don Poldo, ki se mu posreči pojasniti zagonetko in utreti dvema mladima zaljubljencema pot do sreče. Naš novi roman »IZDA.ALSKA PUNČKA« začne začne izhajati v torek po binkoštnlh praznikih. Izredno živahen živilski trg Po praznikih bo naprodaj mnogo Jajc Ljubljana, 31. maja. Na trgu je zdaj zelo živahno vsak dan, čeprav ni posebno založen. Se tem večji naval je bil danes, ker bosta sledila dva praznika. Nič se pa ne pozna, da je konec meseca, vedno je dovolj ljudi, ki kupujejo vse, ne glede na cene. Se nikdar ni Sla tako dobro v denar perutnina kakor zadnje čase. Perutnine ne prodajajo več na stojnicah, kjer so sekali meso, zato je tem večje povpraševanje po živih' živalih. 2e zadnjič smo omenili, da nekateri meščani vabijo prodajalke na dom, tako da mnogo blaga, ki bi moralo prispeti na trg, pokupijo po hišah. Ti ljudje, ki jim ni treba iskati živil na trgu, radi vse preplačajo, samo da dobe blago brez težav ter da se založe z njim tudi, ko ga revnejši ne morejo kupiti. Te vrste ljudi smo dobro spoznali že med svetovno vojno, ljudi, ki bi zaslužili drugo ime. saj jim je največji malik lasten trebuh. Vendar prihajajo tudi na trg nekatere kupov alke, kl bi Želele, da bi kmetice prodajale kokoši na licitaciji. Pripravljene so takoj licitirati. Prejšnje čase so barantale pri 25 parah, zdaj pa same ponujajo cel stotak sa kokos. Treni pazniki morajo biti —prestane sa petami prodajalkam perutnine, da ne prodajajo po cenah, kakršne ponujajo nekatere gospodinje. Razumljivo je. da zaradi tega skušajo tudi prodajalke od časa do časa Izrabiti priliko ter navije-jo osno. Na srečo je zdaj ob tržnih dneh sm trgu precej več pašnikov. Obžalovati pa moramo, da so mnoge gospodinje, ki sicer ne morejo preplačevati blaga, zelo nedisciplinirane, da je težko vzdrževati red, pri mesarskih stojnicah in na stoj- nici mestnega tržnega nadzorstva, kjer prodajajo jajca. Na carinarnico je prispelo več tisoč jajc, uvoženih s Hrvatske. Ko bodo urejene carinske formalnosti, bo trg zelo dobro založen z jajci in gospodinjam ne bo treba rabiti komolcev. Uvoz jajc s Hrvatske bo poslej reden. Mestna občina je poslala tudi nakupovat jajca svoje ljudi na Dolenjsko. Pričakovati torej smemo, da bo po praznikih na trgu mnogo jajc. — Zadnje dni kmetice prosijo za pomoč tržno nadzorstvo pri prodaji jajc. Kupovalke so tako nedisciplinirane, da posegajo hkrati vse v jerbase in prodaja je nemogoča. Zato so uvedli prodajo jajc na stojnici. Pazniki skrbe, da nihče ne kupi preveč na škodo drugih ter da ni zmešnjav. Danes je bil trg tako dobro založen z uvoženo zelenjavo in sočivjem. da so prišle na račun tudi najbolj izbirčne kupovalke. Mnogo je graha, ki ga prodajajo po večini že po 12 do 14 din za kg. G lavna ta solata je tudi naprodaj v splošnem po 12 do 14 din, le najlepša je še po 16. Crešnje so se pocenile na 22 do 24 din. Naprodaj so razne novosti. Naj omenimo novo repo, ki jo prodajajo šopke po 2 din. Nova pesa se je pocenila na 14 din. Po 12 din kakor prejšnje tedne, je še vedno novi krompir. Zelena koleraba je po 14 din. Po isti ceni je tudi novo zelje. Danes je bilo naprodaj tudi precej morskih rib, ki so bile uvožene po železnici čez Karlovec. Prodajali so sardelice, ki so bde po 28 din, in skuše ter druge boljše ribe po 44 din. Morske ribe ne morejo biti cenejše zaradi velikih prevoznih stroškov in upoštevati je tudi treba, da znaša mestna trošarina na ribe 3 din pri kfi. r ste*. 124 Skrb za zdravo živino v Ljubljani Tudi živini je tuberkuloza nevarna bolezen — V odstotkih |e ne Živine v Crni vasi, največ pa v Mostah Ljubljana, 31. maja. V teh časih smo se tudi meščani naučili ceniti živinorejo ter s spoštovanjem gledamo na naše soobčane-kmetovalce in sploh na živinorejce, ki nas zaklada j o mlekom in z mesom. Tako se je obrnilo, da meščani, ki so včasih s prezirom gledali na kmeta in na njegovo težko delo, sedaj sami kmetu jej o. Naša zorna mladina, ki se je je prej kmet bal kakor Hunov, je pričela ri-golati ledino, saditi krompir in stražlti sleherno bilko kot najbolj zaščiteno botanično rariteto. Gospodične so vihale napudrane noske po Dravljah, sedaj se pa ozirajo za konjskimi figami kot za najnovejšo modo. Se krav se več ne boje in kmalu bodo poleg italijanskih ur obiskovale tudi tečaje za opravljanje živine. Skratka, kmetovanje je spet prišlo v kredit, kmet uživa spet spoštovanje, zemljo spet častimo za svojo pravo mater, ki nas hrani in živi. Večksst smo že pisali o prizadevanjih mestne občine za napredek kmetijstva v občini ter brali tudi o prav lepih uspehih predvsem na Barju in tudi po vsem drugem zelenem robu našega mesta. Kakor ljudje, imajo tudi živali mnogo bolezni in prav tako kakor pri ljudeh je med najbolj nevarnimi živalskimi boleznimi tuberkuloza, zlasti pri goveji živini. Bolezen sama že pomeni škodo za gospodarja, na drugi strani pa tuberkulozna živina ograža tudi svojo okolico — ne samo druge živali, temveč tudi človeka. Zato pa tuberkulozo, prav tako kakor pri ljudeh, preganjamo tudi pri govedi ter skrbimo, da jo obvarujemo pred to nevarno nalezljivo boleznijo. Ta bolezen je pa potuhnjena in jo le težko z gotovostjo spoznamo brez posebnih pripomočkov. Najzanesljivejši način za ugotovitev tuberkuloze je tuberku-Unizacija, t. j. vbrizgavanje tuberkulina na razne načine, ki bomo glavne in najučinkovitejše pozneje spoznali. Tuberkulin so zamorjeni in zmleti bacili tuberkuloze, ki vbrizgani izzovejo značilne pojave na telesu tuberkuloznega živinčeta. Ce je žival zdrava, se sploh ne zmeni za vbrizgani tuberkulin, saj tudi bolni živali prav nič ne škoduje. Ce ima pa žival tuberkulozo, se ji po vbrizganju tuberkulina samo začasno zviša temperatura, na vbrizganem mestu se pojavi oteklina, pri poizkusu na očesu pa gnojenje. Spet poudarjamo, da tuberkulinlzacija živali prav nič ne škoduje in ji ni niti najmanj nevarna. Vsi ljubljanski posestniki goveje živine vam to lahko potrde, saj je mestni tržno-veterinai-ski urad lani tuberkuliniziral vso goved v občini. Mestni tržni in veterinarski urad je opravil ogromno delo, saj je v naši občini 506 hlevov z govejo živino. Teh 506 gospodarjev je redilo 2267 repov goveje živine, kar je prav visoko število za mesto, kakršno je Ljubljana, saj je bilo lani na vsakih 18 prebivalcev ljubljanske občine po eno govedo. Crna vas se vleče ob cesti čez Barje ln 53 hlevov z 2S4 govedi. Pri prvi tuberku-linizaciji je reagiralo 18 živali in od teh pri drugem poskusu samo 8 živali ali komaj 3 ravelj, Zg. Šiške, Kosez, E>ra-ge, Zlatka, Sv. Šiške. V vseh teh krajih je 111 hlevov ter so se lani ponašali gospodarji s 631 glav goveje živine, letos je imajo pa še več. Pri prvem pregledu je pokazalo znake tuberkuloze 47 govedi, pri drugem poskusu pa samo še 33 živali ali 5.2 lOOodstotno sta bila pa okužena samo dva hleva, ker skoraj vsi gospodarji rede po več goveje živine. Vič z vso okolico je tudi taka celota ter je imel v 83 hlevih 315 govedi. Pri prvem poskusu je reagiralo 24 živali, pri drugem pa 16 ali 5 %, lOOodstotno okuženega hleva pa m nobenega. Tudi v samem meStu je še 72 hlevov Z 242 govedi. Prvič jih je reagiralo 27, drugič pa 13 ali 5.3 %; tudi tu ni nobenega lOOodstotno okuženega hleva. Najnižji odstotek tuberkuloze pri živini je torej v Crni vasi in na Barju, najvišji pa s^ je pokazal v Mostah. V vsej občini je reagiralo 119 živali v 506 hlevih ali 23% govedi. Pregledana je bila vsa goveja živina, torej 2267 govedi ter je prvič reagiralo 197 živali ter je bilo 8.6 % govedi spoznanih za bolne za tuberkulozo. Med prvim in drugim tuberkulinizira-njem je deset posestnikov prodalo 21 bolnih krav. Zato je za drugo preiskavo ostalo še 109 hlevov s 176 govedi, ki so prvič reagirala. Pri drugi preiskavi je bilo med temi 109 hlevi še 38 zdravih ali 35 % neokuženih hlevov, med 167 bolnimi živahni pa tudi že 35 % zdravih, da je naposled ostalo v 71 okuženih hlevih samo še 115 tuberkuloznih živali ali 5.1 •/•» kar pomeni za področje, ki redi govedo skoraj samo zaradi mleka, znojno število. Lahko bi navajali še druge statistike, vse nam pa kažejo, da se je splošno stanje precej izboljšalo. Okuženi so predvsem hlevi z večjim številom živali. Tak posestnik se jih skuša rešiti na ta način, da preda breje krave za pleme, ker dobi več zanje kakor pn mesarju, toda s tem se prenese bolezen v druge neokužene hleve. Med lOOodstotno okuženimi hlevi je 9 takih, ki imajo samo po eno kravo, saj mali ljudje kupujejo cenejše krave, ki so dobre molznice. Med bolnimi kravami je 95 % dobrih molznic, kar je spet dokaz, da reja krav samo zaradi mleka slabi odporno silo organizma živali in je zato bolj sprejem- ljiva za nalezljive bolesti. Skoraj vsi veliki hlevi imajo avtomatične napajalnike, da se zdrave krave prav lahko okužijo od jerJč--nih, poleg tega pa krave skoraj nikdar ne pridejo iz hleva ter so zato neprestano v slabem zraku. Zaradi skrajno pomanjkljive nege parkljev večina krav trpi na bolečinah v nogah, kar jim tudi manjša odpornost zoper nalezljive bolezni. Naposled je pa krma zvečine okužena z metiljavostjo in vsi ti vzroki upravi čuje jo razmeroma visoki odstotek tuberkuloze med našo govejo živine. Reakcije pri drugi tuberkulinizaciji so bile značilne ah' specifične. Skoraj v vseh primerih je bila povečana telesna toplota celo za 2 stopinji. Iz očesa se je cedil ramen gnoj ln očesna veka je močno zatekla. Samo pri kroničnih primerih ni bilo gnoja, zato pa tem večja oteklina. Kako je tuberkuloza potuhnjena in zahrbtna, nam dokazuje ugotovitev tuberkuloze pri selo lepo rejenih in celo pri pitanih živalih. Pozitivna reakcija pri štiritedenskem teletu in pri mladih telicah dokazuje, da so živali vseh starosti sprejemljive z« tuberkulozo, v nekem primeru je krava že pri prvem poskusu tako močno reagirala, da jo je dal lastnik takoj zaklati v mestni klavnici in res so bila v pljučih ugotovljena tuberkulozna gnezda. Delo pri drugi tuberkulinizaciji je bilo silno naporno, saj je bilo treba zaradi raztresenosti okuženih hlevov vsak dan prehoditi prav visoko število kilometrov. Trud mestnih veterinarjev pa ni bil zaman in Ljubljana jim mora biti danes hvaležna, da je po naših hlevih vedno manj bolnih krav, čeprav je v njih sedaj znatno število več krav kakor pred letom. Ljubljančani mislijo, da je bivša jugoslovanska vojska popolnoma izpraznila hleve naših živinorejcev. V resnici so morali ljubljanski občani oddati »amo šest volo-v m prav nobene krave! Sicer pa v ljubljanski občini in njeni okolici rede skoraj same krave zaradi mleka ter ga zaradi oddaje živine vojski nimamo prav nič manj, saj vendar, kakor rečeno, ni bilo treba dati nobene krave. Poleg tega pa moramo upoštevati, da je klanje telic že dolgo časa prepovedano ter jih imamo zato po naših hlevih sedaj v»aj i00 do 150 več ko prej. Zato bomo pa kmalu imeli tudi več mleka od domačih ljubljanskih krav. DNEVNE VESTI — Nerešene prošnje za pokojnino. Številni naši upokojenci so čakali pred rez-sulom na rešitev vlog glede pokojnin. Vloge so bile vložene pri raznih bivših ministrstvih v Beogradu in pri bivšem državnem svetu. Zdaj opozarja stanovsko glasilo Društva državnih in samoupravnih upokojencev za bivšo dravsko banovino »Upokojenec«, da je po objavi odloka Visokega Komisarja z dne 20. aprila treba vlagati prošnje na Visoki Komisariat po pristojni direkciji (finančni, poštni, železniški), če je pa bil upokojenec v učiteljski službi, neposredno na Visoki Komisariat. To velja tudi za nerešene prošnje za dvomesečno podporo. Kar se tiče prošenj, ki so bile vložene na bivši državni svet, mislijo, da bi jih zdaj ne kazalo naslavljati na Visoki Komisariat. — Upokojenci so bili sprejeti pri Visokem Komisarju skupaj z zastopniki organizacij Javnih nameščencev. Izročili »o mu spomenico. Eksce-ienca Visoki Komisar Je pokazal popolno razumevanje za njihove željo in potrebe, kar se je izkazalo tudi že s tem, da so bile pokojnine za maj izplačane redno v začetku meseca. — Iz Službenega lista. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« štev. 43 z dne 28. maja 1941, XIX E. F. objavlja naredbo Visokega Komisarja o zameni tablic za motorna vozila in predpise o učnih knjigah. — Spet prosta pot. Dolnice nad Podutikom so bile za Ljubljančane vedno, zlasti pa v zadnjih letih, izredno priljubljena bližnja izletna točka, de nedavno je bila ta priljubljena kolesarska pot skozi Dolnice čez Preval in naprej na' Stransko vas ter Dobrovo zaprta, zdaj je pa zopet odprta. — Diplomirani elektrotehniki, absolventi Tehniške srednje šole v Ljubljani iz leta 1931.. se bomo za desetletnico mature sestali v Ljubljani. V ta namen vabim vse tovariše, da mi takoj javijo svoje točne naslove. Jeločnik Pavle. Ljubljana. Mestna elektrarna. — Iz trgovinskega registra. Mokronoška tovarna usnja, družba z omejeno zavezo v Mokronogu: Vpisala se je prokura, podeljena Josipu Kraglju in Borštner Jcri, obema iz Mokronoga, ki bosta za firmo kot r>rokurista podpisovala vsak zase obvezno tako. da bosta pod podpisano ali s pečatom odtisnjeno besedilo firme »Mokronoška tovarna usnja, družba z o. z., Mokronog« pristavila svoi lastnoročni podpis s pri stavkom p. p. Darujte za staroloakj »Dom slepih« zavod sa odrasle slepe! č*ek. rač. 14.672, »Dom slepih«, Ljubljana. — Vreme se zopet kisa. Včeraj smo se že veselili, da dobimo po dolgem pričakovanji: stanovitno, lepo vreme. Tudi danes ponoči in davi zgodaj zjutraj je vse kazalo, da bo ostalo lepo vreme. Zal so se pa kmalu pojavili na zapadu oblaki, ki so že v jutranjih urah zagrnili nebo, da je že dopoldne kazalo na dež. Sicer bi bilo pa res čudno, če bi imeli za spremembo enkrat lepe praznike. Upajmo, da nam ne bo vreme pokvarilo binkoštnih praznikov, da bi morali ostati doma. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v LJubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo tri ti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga. Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki res plačani! To opozorilo naj se smatra kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, bo moral urad uvesti prisilno izterjavo brez prejšnjega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuste odlašanja. H- T — Dom na Polževem je dobro oskrbovan in v njem dobe izletniki vse. kar si žele. Mnogi se zanimajo, da li je mogoče dobiti na Polževem hrano in če so v domu na razpolago sobe. Glede postrežbe je ostalo na Polževem vse pri starem. Nikomur se ni treba bati. da bi mu ne postregli tako. da bo zadovoljen. Tudi sobe so vedno na razpolago. Posebno lepo je na Polževem zdaj, ko je daleč naokrog vse v bujnem zelenju. __ — V*i zasebni nameščenci in trgovski pomočniki, katerim je bila zadnji čas odpovedana služba, naj se javijo v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti, kjer bodo izpolnili posebno vprašamo polo. Pripravlja se akcija, da bodo interesi zasebnih nameščencev kar najbolj zaščiteni. — Za nesrečne ižanske pogorelee sta darovala gg. lekarnar Anton Ustar 100 din in advokat dr. Darko Ceroej 50 din. Iskrena hvala! — Nesreča. Oskrbnik v zavodu za slepe v Skofji Loki Simon Trttnek je včeraj doma na dvorišču tako nesrečno podel da si je zlomil levo nogo. — lTletna posesti likova hči Anica Lombarjeva iz Žužemberka si je dajala opravka pri slamoreznici, ki ji je odrezala prste na levici. Delavka Fran- čiška Strniša iz Sel pri 2umberku je padla z voza in si zlomila obe roki. — llletnega nosestnikovega sina Draga Burnika iz Rovt je brcnil konj v levo roko in mu jo hudo pcjkodoval. — Posestnik Jože Dremelj iz Višnje gore je padel s kozolca in si zlomil desno roko. — V bolnico se je zatekel tudi 341etni ključavničar France Kovač, zaposlen v opekarni na Viču. ki se je po nesreči opekel po brazu z varilnim aoaratom — Alojzij Gosar, redov, 8. vazduhopiov-na baza, 8. slagalište, Sokolski dom Cačak, se je zadnjič javil 2. aprila. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči njegovi ženi: Gusti Gosar, Ljubljana, Moste, Petričeva 7. Iz Ljubljane —lj Jutri, 1. junija, za praznik Statuta bodo vsi javni uradi razobesili državne zastave in to od zjutraj do večera. Tudi mesto bo v zastavah. —lj Promenadni koncert priredi turistični odbor mesta Ljubljane v ponedeljek 2. junija ob 10.30 v Zvezdi ln bo igrala godba 2elezničarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapelnika Herberta Svetla naslednji program: 1.) Leopold Avla: Koračnica; 2.) Smetana: Slavnostna predigra; 3.) Verdi: Ples v maskah; 4.) Bardorfer: Slovenske narodne; 5.) Japelj: Ob morski obali (valček); 6.) Blodek: V vodnjaku; 7.) Knajzelj: Pozdrav iz Knina (koračnica). —lj Tudi ob vodi preti na človeka nevarnost. Zdaj, ko Je nastalo lepše vreme, je pričakovati, da se bo kmalu pričela tudi kopama sezona. Spet bo mrgolelo ljudi ob naših vodah, na obrežju rek in potokov. Kopalcem pa priporočamo previdnost. V dneh razsula je bilo namreč pometanega v grmovje pa tudi v struge potokov mnogo vojaškega streliva in je že prišlo do hudih nesreč. Oni dan sta se kopala odnosno sončila dva mlada fanta na produ ob Malem grabnu, naenkrat pa Je eden iztaknil v grmovju ročno granato, ki jo je pa še pravočasno vrgel proč. Fanta sta se umaknila za drevesa, naslednji hip pa je granata že eksplodirala in bi bila fanta, če bi ne bila previdna, gotovo hudo ranjena ali celo ubita. Kopalcem priporočamo torej čim več previdnosti! —lj Skupina mariborskih slovenskih igralcev je začela z delom. Pripravljajo »Ano Christiec znamenitega dramatika O'Neilla ln že po romanu popularno dramo »Via mala« Johna Knittla. Predstave se bodo vršile v dramskem gledališču vsak ponedeljek in petek hi začno v bodočem tednu. V skupini so: gdč. Kraljeva in Star- L1UBLDANSKI KINEMATOGRAFI Roman o veliki ljubezni, zakonu in materinstvu LJUBEZEN SE VRNE Carole Lombard — James Stewart KINO MATICA — telefon 22-41 Kino SLOGA. tel. 27-30 TRIJE VRAGI Jean G&bin, AnnabelU, Fern&nd Graver, režija Nikolaj Farkas. Film napetih, dramatičnih prizorov. Izvrstnih cirkuikih atrakcij in globoke ljubezni. V nedeljo ln na praznik ob 15.. 17, 19. in 21. url. Kino UNION, tel. 22-21 Predstave danes ob 16.. 19. in 21. url! Jutri v nedeljo ln na praznik ob 10.30. 15.. 17.. 19. in 21. url! Italijanski velefilm ETTORE FIERAMOSCA V slavnih vlogah: Gino Cervi, Elisa Česani, Clara Calamai in drugi! Film je v celoti opremljen s slovenskimi napisi! Kino Moste Predvajamo najuspelejšo orientalsko pripovedko G ti -BABA Javor Pal, Rita Zdeckv Sijaj in razkošje »Tisoč in ene noči« Bajni balet Jezdec brez strahu Ken Mavnard in sloviti konj Tarzan Danes ob 20., jutri in na praznik ob 11., 17. m 20. uri. —lj TrsblisAle ***** ns> Barju bo na občina tudi letos oddala na javni draJbt, ki bo prihodnjo nedeljo 8. junija ob 10. v šoli na Ižanski cesto, _ —lj Po moderni slovenski umetniški nastavi v Jakopičevem paviljona bo jutri ob 11. uri imel vodstvo slikar g. Stane Kre-gar. —lj Gostilna Lovšin nudi za praznike najboljša vina in jedi iz izborne kuhinje, 291-n. Križanka čeva, in gg. Blaž Franjo, Kosič Milan, Košuta Just, Kovic Jože, Kovic Pavle, Malec Peter, Nakrst Rado in Skrbinšek Vladimir. —lj »Mrakovo gledališče« uprizori v četrtek ob pol 20. v »Frančiškanski dvorani« kot krstno predstavo najnovejšo Mrakovo tragedijo »Sinovi Starega Rimljana«. Tragedija prikazuje v petih izredno razgibanih slikah tragično usodo »Rimljanovega« doma in njegovih sinov. Je sicer v zvezi z lani uprizorjeno tragedijo »Stari Rimljan«, vendar je delo samo v sebi zaključeno. V glavni vlogi nastopi avtor sam, ki je delo tudi zrežiral. Fredprodaja od torka dalje dnevno od 10.—13. in od 15.—17. ure pri blagajni v veži pred frančiškansko dvorano. —lj Tečaj italijanščine. Dne 5. junija se otvori jo novi tečaji italijanščine za začetnike (dnevni in večerni). Sodobna uspešna metoda, uspeh zagotovljen! Vaje v čitanju, pisanju in govoru. Na razpolago prospekt. Informacije daje: Trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Telefon 43-82. —li Strojepisni tečaji. Novi tečaji za strojepisje (dnevni in večerni) prično v sredo dne 4. junija. Sodobna strojepisnica, pisalni stroji raznih sistemov. Prospekt na razpolago! informacije daje: Trgovsko učlll-šče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Telefon 43-82. —lj Pokrajinski odbor Rdečega kriza prosi članice vseh onih organizacij, katere so obljubile sodelovanje, da se blagovolijo zglasiti v pisarni Rdečega križa na Gospo-svetski cesti št. 2 med 9. in 12. uro dopoldne ali 3. in 5. uro popoldne. —lj Sprejem v 1. razred deške in dekliške vadnice. Starši, ki žele dati svoje šolo. obvezne otroke v 1. razred deške in dekliške vadnice na učiteljski šoli v Ljubljani, naj se zglasijo v dopoldanskih urah v ravnateljevi pisarni do 6. junija. S seboj naj prinesejo otrokov krstni list ali pa družinsko knjižico. Zdravniški pregled bo v Higienskem zavodu za zaščito učencev (Šolska poliklinika, Aškerčeva ulica) in sicer: za dečke v ponedeljek dne 9. junija in za deklice v torek dne 10. junija od 9. ure dalje. Od srede, dne 11. junija bo v veži na oglasni deski objavljen sklep, kateri dečki in deklice so sprejeti v I. razred. — Ravnateljstvo učiteljske šole v Ljubljani. SPORT — Vsi člani Športnega kluba Vič se pozivajo, da se sestane j o danes zvečer ob 19. uri ob grobu našega podpredsednika g. B urnika Vinka na viškem pokopališču. Inseriraf v 9fStov. Narodu €6 Pomen besed: Vodoravno: 1. športna igra, 5. rimski vojskovodja, 9. zdravilišče v Italiji, 11. bosanska gostilna, 12. glasbena nota, 13. žalostna, nesrečna mati (žena tebanskega kralja Amfiona, ki so ji pomrli vsi otroci od kuge), 15. ploskovna mera, 16. iztreb-ljen gozd, 17. kemični znak za prvino, 18. grško božanstvo nižje vrste, 20. ruski skladatelj, 22. otok v Egejskem morju, 24. latinski predlog, 26. mlečni proizvod, 27. medmet, 28. glavno mesto nekdanje srednjeevropske države, 30. domača žival, 31. švicarski kanton, 32. stara grška država, 34. koroška pokrajina, 35. vrsta rastlinske svile. Navpično: 1. karta, 2. gora na Koroškem 3. raste na glavi, 4. osebni zaimek, 6. de! glave, 7. Češka reka, 8. letopis. 10. drugo ime za Malo Azijo oziroma Turčijo, 14. moško ime, 16. mesto v Grčiji, 18. riba, 19. zver, 21. glavno mesto evropske državice, 23. mesto na Koreji, 25. vrata 27. nedoločni zaimek 29. afriška reka, 30. karta, 33. kazalni zaimek. Rešitev križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. dlan, 4. doma, 8. Lit, 9. Herod, 10. erar, 12. Vera, 13. Tamar, 15. lan, 16. Abel, 18. na, 19. Anabara, 21. Er (erbij), 22. tuba, 24. pas, 26. sifon, 28. Igor, 30. Niko, 31. Kovin, 32. Jud, 33. Anam, 34. rasa. Navpično: 1. dleto. 2. lira, 3. ataman, 4. Dev. 5. orel, 6. Morana, 7. Adana, 11. Rabat, 14. rebus, 17. Labin, 19. Aragon 20. rafija, 21. epika, 23. anoda, 25. sova, 27. okus, 29. Rim. Zaradi binkvštnih praznikov jutri in v ponedeljek „Slovenski Narod" ne izide. Prihodnja številka »Slovenskega Nam roda" izide v torek opoldne. Našim naročnikom Ker je izhajal »Slovenski Narod« nekaj časa samo na dveh straneh, smo uiiZaii naročnino od 14 na 10 din. Zdaj izhaja naš list zopet redno na štirih straneh ln zato bo znašala naročnina od 1. junija zopet 14 din mesečno. Opozarjamo na to nase cenjene naročnike in jih prosimo, da nam ostanejo zvesti, obenem pa, da priporoča »Slovenski Narod« še svojim prijateljem ln znancem. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din 60 PAR ENTLANJE ~~ ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— Din vJulijana«, Gosposvetska c. 12 ln Frančiškanska ul. 3. 3. T. Strojepisni pouk" Večerni tečaji, oddelki od 6. ure ure zvečer dalje za začetnike in lzvežbance. — Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 2. junija. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod. Domobranska 15, telefon 43-82. 786 Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po selo konkurenčni ceni TAPETNIŠTVO E.ZAKRAJ6EK _Mlkle^čevs S4 SPET BOSTE MLADI, KREPKI IN PREROJENI če boste stalno uživali ki jo pristno dobite le v ME- GjiMili ■ £N0 - SV. PtTftA NASIPA PREMOČ tOKS•DRVA L POGAČNIK tSOBOBIĆEVA 5 — TEL. 20-51* Postrežbe orezblbnai PRODAM FOTOAPARAT prvovrstne znamke, skoraj nov, z avtomatsko zaklopko, s stojalom in etuijem, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Slovenskega Naroda«. 948 __ ______ damskih ln moških, najboljše italijanske srmmkoK tovarniško novih, je po zelo nizki ce- ni naprodaj. Ogled tudi v del jo m na praznik. GENB-RATOR-delavnica, Tvrševa 13 DARNTc, Ljubljana, židovska | (Figovec, levo dvorišče), ulica 6. 26.T 047 ZA BINKOSINE PRAZNIKE se priporoča gostilna „PRI LOVCU" izborna kuhinja — pristna vina — sveže pivo _ b: alkoholne pijače BIRMANCI IN BOTRI VABLJENI! .SPECTRUM* D. D. tvornica ogledal in brnsilnica stekla ZALOGA OKENSKEGA STEKLA ZASTEKLEVANJE NOVIH STAVB Ljubljana VIL Celovška c 81 Telefon 2S-43 Zrcalno steklo, Portalno steklo aa izložbe, 4 — 6 mm debelo steklo. Ogledala v vasi oblikah. Brušeno steklo, matirano ln omamentno steklo stavbe m pohištvo Itd, Stran S SLOVENSKI NAROD«, Jakov Gotovac v Berlinu 19» marca je z velil uspehom dirigiral ▼ državni operi svojo ffEso z on H compositore Jakov Gotovac — Skladatelj Jakov Gotovac Ljubljana, 31. maja. Samo nekaj dni potem, ko je Lovro Ma-tačlć z največjim uspehom dirigiral berlinski Filharmonijski orkester in ko je bila prvič v Nemčiji izvajana Bersinova simfonijska skladba >Sončna polja« je doživel ' Berlin novo sijajno manifestacijo velike umetniške moči južnih slovanskih narodov. 19. marca je dirigiral znani hrvatski skladatelj Jakob Gotovac v berlinski Državni operi svojo znano opero »Ero z onega sveta«. Ta komična opera v treh dejanjih ki Je libreto za njo napisal tudi v Nemčiji dobro znani hrvatski pisatelj Milan Bego-vič.po stari hrvatski narodni legendi, je doživela tudi po prvi vprizoritvi, ki je bila 2. novembra 1935. pod skladateljevim vodstvom v hrvatskem Narodnem gledališču v Zagrebu tako velik uspeh, da si je kmalu utrla pot tudi v inozemstvo. V Nemčiji je bila vprizorjena prvič 1938. v Karlsruhe, potem so jo pa sprejela v svoj repertoar tudi mnoga druga nemška operna gledališča. Lani v marcu je vprizorila Gotovčevega »Era< tudi berlinska Državna opera, ki se je v blizu 200 letih svojega obstoja povzpela v vrsto najboljših nemških oper. Z njo se lahko primerjata samo dunajska in munehenska državna opera. S tem je bilo dano Gotovčevi operi največje priznanje. Berlinska državna opera je vprizorila Era pod naslovom »Ero der Schelm« s svojim najboljšim ansamblom in v zelo razkošni opremi. Uspeh ni izostal. Tako kritika kakor tudi občinstvo sta sprejela hrvatsko Narodno opero z največjim navdušenjem, tako da je »Ero« doživel vrsto uspešnih vprizoritev. Ta Izredni uspeh je utrdil Go-tovčevo opero na repertoarju berlinske državne opere, tako da jo je vprizorila tudi letos. Prvo letošnjo vprizoritev je dirigiral sam skladatelj, ki ga je berlinska državna opera povabila v ta namen v Nemčijo. Pred razprodano hišo je ponovil »Ero« svoj ve-Hki lanski uspeh. V glavnih vlogah so zopet nastopili najboljši berlinski pevci m pevke: Marta Mttller, Peter Andera, Margarete Arndt-Oder, Eugen Fuchs in Kari August Neumann, so ponovno navdušili občinstvo s krasnimi narodnimi melodijami, kl krase to v pravem pomenu besede narodno opero. Navdušenje občinstva je naraščalo od dejanja do dejanja, višek je pa doseglo po sijajnem Kolu, s katerim se kakor je znano opera zaključuje. Berlinski listi, so posvetili uspešnemu Go-tovčevemu dirigentskemu gostovanju, kakor tudi ponovni vprizoritvi njegovega »Era« veliko pozornost. Soglasno so nagla-šali veliko bogastvo narodne melodije, na kateri je zasnovana vsa opera, kakor tudi mojstrsko interpretacijo, ki je dosegla višek v nepozabnem zaključku drugega de-jajna, v sijajni imitaciji mlinskih koles. Gotovcu in pevcem so bile prirejene dolgotrajne navdušene ovacije. Senator profesor Pende o idealni ženski Po njegovem mnenju ne zadostuje, da je ženska dobra žena in mati Vigilio je objavil zanimive izjave, . ženska ali moški, je senator Pende odgo-jih je dal italijanski senator prof. voril. da vprašanje ni dobro oblikovano. A. L. ki mu Pende, znanstvenik, zdravnik in učenjak, čigar medicinska odkritja so znana ne samo v Italiji, temveč tudi v tujini ter pričajo o genijalni osebnosti profesorja Pen-deja. Razgovor je nanesel na vprašanje o socialnem in kulturnem pomenu sodobne ženske glede na zahtevo, naj bi bila ženska predvsem žena in mati in da ji ne bi smelo biti dovoljeno kulturno in poklicno tekmovanje z moškim. Ni zadosti, da je ženska samo dobra žena in mati, — je odgovoril prof. Pende, imeti mora tudi zavest in kulturo, da izpolnjuje resno sveto materinsko poslanstvo. So tudi ženske, ki nimajo sreče biti žene in matere, ter se morajo zaradi tega lotiti produktivnega dela. Pri kulturni vzgoji ženske naj bi se zaradi tega predvsem vrednotila ženskost in dolžnost do dela, toda seveda do dela, ki je ženski primemo in kakršnega zahteva njen socialni položaj ter korporativna ureditev države kakršna je naša. Treba je za vselej odpraviti tri vrste žensk in sicer leno žensko, izkoriščevalko moškega, ki dela, in žensko, ki dela v škodo moškega. Modra ženska kulturna vzgoja to je posebna vzgoja ženskosti, bi morala ustvariti tip totalne ženske, to je ženske, ki vsem koristi s svojimi sposobnostmi kot žena in mati ali pa kot delavka v gospodarskem napredku v korist družine in naroda. Se vedno se temeljito ne proučuje veda o ženski, ki bi morala obsegati obsežno področje ženskosti s stališča estetike, fiziologije, morale in razuma. Mnoge ženske se ne zavedajo, katere so estetične značilnosti ženskega telesa, katerega zaradi napačne prehrane ali s pretiranim sportom defoirmirajo. Glede fizioloških posebnosti je treba upoštevati, da ima ženska posebne sposobnosti za natančnost, skrbnost, potrpežljivost, živahnost, kar je vse potrebno za določena ročna dela. Žensko srce je al-tnlistično in se rado žrtvuje in odpove, je torej sposobno za plemenite kreposti. Seveda so tudi izjeme in znamenje da ni rože brez trnja. Ženska je dostikrat suženj svojih instinktov, zapeljejo jo večkrat prelahko tiste slepe sile, ki jih imenujemo simpatija, fascinacijo, občudovanje, torej sile, nad katerimi razum in logika nimata oblasti Ženska kulturna vzgoja bi se morala zaradi tega ogibati vseh činiteljev, ki lahko izpridijo žensko fantazijo, njen instinkt in njeno domišljijo. Na vprašanje, kdo je bolj inteligenten, Ženski možgani se kakovostno razlikujejo od moških, vendar je dejstvo, da je ženska sposobna, da se povzpne do najvišjih sfer abstrakcije v mišljenju in da je s svojim razumom tudi stvariteljska. Koliko Je žensk, ki so odlične slikarice in pisateljice, manj jih je pa, ki so se uveljavile v filozofiji, zgodovini in v glasbi. Zaradi tega pa ne smemo smatrati ženske za manj inteligentno, temveč upoštevajmo, da je ženska zelo prilagodljiva, da ima izredne sposobnosti za intuicijo, ki je posebna duhovna funkcija, katero pogrešamo mnogokrat celo pri genijalnem moškem. Kultura ženske mora biti zaraditega primerna njeni značilnosti in ne more biti enaka moški kulturi, ker obstoja sicer nevarnost, da se uniči glavna kvaliteta ženske to je njena ženskost. Prišel je čas, da spremenimo višjo izobrazbo tako, da ima ženska dostop samo do onih poklicev, za katere je po naravi zadostno usposobljena. Rad bi videl tudi. da bi se ustanovila univerzitetna fakulteta, na kateri bi ženska lahko promovirala v znanosti o ženski, o otroku, o domu in o ženskem delu. Prepričan sem, je zaključil senator Pende, da bi sleherna tako usposobljena in izobražena žena bila svojemu možu tudi sodelavka in opora pri vsakdanji borbi za življenje ali pa tudi iskra, ki vžiga nove luči, ki kaže nove osvojitve človeški misli. 7 milijonov gobavcev Nemška kolonijalna medicina je dosegla v zadnjih desetletjih odločilne zmage nad tropičnimi boleznimi. Naj zadostuje, da omenimo odkritje zdravil proti malariji in proti spalni bolezni, ki nista več najhujši šibi nad človeštvom. Zdravljenje gobavih pa nikakor ni moglo doslej imeti večjih uspehov. Izračunali so, da je na svetu še vedno okrog 7 milijonov gobavih in glavno zdravilo teh nesrečnikov je še vedno njih ločitev od zdravih s pomočjo popolno izolacije, ki se prakticira že od nekdaj. Zelo važno odkritje v borbi medicine proti gobavosti pa je objavil s svojimi sodelavci nedavno nemški kolonialni zdravnik dr. Manfred Oberdorfer. Ugotovil je, da obole za gobavostjo samo ljudje, katerih organizem je dedno izpostavljen okužitvi zaradi tega, ker so zauživali strup, ki se nahaja v nekih tropičnih rastlinah. Zanimiv koncert Ljubljana, 31. maja. Danes nastopi v Frančiškanski dvorani tenorist Slavko Lukman, Kakor povsod, koder je nastopal, tako vlada tudi v Ljubljani zanj veliko zanimanje. Dobre kritike, ki jih dobiva ta pevec, so dokaz, da je njegovo stremljenje opravičeno in da je užitek, ki ga nudi občinstvu s svojim prijetnim glasom vreden splošne pozornosti. Slavko Lukman, tenorista che terra stase-ra 1'annunciato concerto nella sala del pp. Franeescani — Tenorist Slavko Lukman, ki priredi drevl v frančiškanski dvorani že napovedani koncert V Afriki preganjajo Škorce Škorec, ki prileti k nam navadno že v februarju, je v Afriki najmanj tako osovražen in preganjan kakor pri nas vrabec. V Afriki se namreč zbirajo škorci v ogromnih jatah, ki letajo po olivnih vrtovih ter datljevih in mandljevih plantažah, kjer napravijo ogromno škodo. V Tunisu imajo celo posebno društvo za zatiranje škorcev. „Gospa Luna44 — nov nemški Iz Berlina poročajo, da se je znani nemški komik filmski igralec Theo Lingen v zadnjem času popolnoma posvetil filmski režiji. Ima pa pogodbo s filmsko družbo »Tobias«, ki mu je naložila artistično vodstvo novega Tobiasovega filma z naslovom »Gospa Luna«. Vsebina filma je narejena po istoimenski operi skladatelja Pau-la Linkeja. Glasbeni del opere sestavljajo ljudske operetne skladbe. Pogled v razstavo »Slovenskega lika« v palači Bat'e — Uno sgnardo alVespozlcioĐe dello »Slovenski lik« nel palazzo Bat'a Ljubljana, 31. maja. Samo še nekaj dni bo odprta umetniška razstava »Slovenskega lika«, s katero so bile otvorjene manifestacije slovenskega ustvarjalnega duha in slovenske volje do življenja, do višjega lepšega življenja, v novi domovini. Ob otvoritvi, ko so bili navzoči prvič zastopniki Visokega Komisa-rijata Ljubljanske province, je Lojze Per-ko zaključil svoj govor z besedami: »Samo majhen drobec smo v naši slavni novi domovini — domovini, ki je vse doslej opla-jala ves svet s svojo kulturo in veličino. Domovina titanov Giotta, Tiziana, Rafaela. Michelangela! Sprejmi to prvo skromno umetnostno razstavo Ljubljanske pokrajine v iskren in vdan poklon!« Mnogi so se potrudili v palačo Bate in si ogledali zanimivo razstavo z deli Franceta Kralja, Lojzeta Perka, Milene Dolga-nove, VI adi mir j a Jakiča in Ivana Streklja, Mojster France Kralj je pokazal svoje dovršene slike in svojo dovršeno plastiko, njegovi tovariši, ki so tudd njegovi učenci, so pokazali občudovanja vreden talent, ki jim obeta, najlepše v bodočnosti Sveže, krepke, zdrave sile so se pokazale v njih delih. Čeprav je bil obisk Ljubljančanov m dragih gostov iz drugih italijanskih pokra-krajin zelo časten, vendar so še med narni ki niso utegnili obiskati doslej razstave. Prosimo jih, naj izkoristijo te zadnje dni in se potrudijo v palačo Bat'e na umetniško razstavo »Slovenskega lika«. Ee I. As Rs — Italijanska radioSonska družba Radio Lubiana Spored Nedelja, 1. junija. 8: Napoved časa in poročila v slovenščini. 8.15: Poročila iz Rima. 8.30: Orgelski koncert. 11: Prenos cerkvene glasbe iz bazilike Sv. Oznanj. v Florenci. 12: Branje in razlaga Sv. Evangelija v italijanščini. 12.15: Branje in razlaga sv. Evangelija v slovenščini (O. Kr. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Slovenska glasba. 13: Napoved Časa in poročila iz Rima. 13 15: Uradno vojno poročilo v slovenščini. 13.17: Orkestralni koncert pod vodstvom Mo Gal lino (prenos iz Rima). 14: Poročila iz Rima. 14.15: Pevski spored. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Kmetijsko predavanje. 17.35 Slovenska glasba. 18: Prekinitev oddaje. 19: Govorimo italijanski! Poučuje g. prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20: Napoved časa in poročila iz Rima. 20.15: Operna glasba. 20.30: Operna glasba. 21.15: Poročila v slovenščini, nato konec oddaje. Ponedeljek, 2. junija. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pevski spored. 8: Napoved časa. 8.15: Poročila iz Rima. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Slovenska glasba. 13: Napoved Časa in poročila iz Rima. 13.15: Uradno vojno poročilo v slovenščini. 13.17: Orkestralni koncert pod vodstvom Mo. Petralia, I. del. 14: Poročila iz Rima. 14.15: Orkestralni koncert pod vodstvom Mo. Petralia, II. del. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violon-čelista Bruna Vit ali ja. 17.45: Sopranistični koncert: Lidija Valle. 18: Prekinitev oddaje. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Slovenska glasba. 20: Napoved časa in poročila iz Rima. 20.15: Reproduciran koncert. 20.40: Koncert orkestra pod vodstvom Mo Zeme. 21.15: Poročila v slovenščini, nato konec oddaje. Torek, S. junija. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba. 8: Napoved časa iz Rima, nato slovenska glasba. 8.15: Poročila iz Rima. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pisana glasba. 13: Napoved časa in poročila iz Rima. 13.15: Uradno vojno poročilo v slovenščini. 13.17: Simfonični koncert. 14: Poročila iz Rima. 14.15: Orkestralni koncert pod vodstvom Mo Angelini ja. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert tria Ambrosiano. 17.40: Operna glasba (plošče). 18: Prekinitev oddaje. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Slovenska glasba. 20: Napoved časa in poročila iz Rima. 20.15: Leoncavallo: Glu-mači, opera v enem dejanju (plošče V. P.). 21.15: Poročila v slovenščini, nato konec oddaje. Sreda, 4. junija. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Slovenska glasba. 8: Napoved časa iz Rima, nato slovenska glasba, 8.15: Poročila iz Rima. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Operetna glasba. 13: Napoved časa in poročila iz Rima. 13.15: Uradno vojno poročilo v slovenščini. 13.17: Koncert pod vodstvom Mo Vittorio Macioco. 14: Poročila iz Rima. 14.15: Pisana glasba pod vodstvom Mo. Fragna. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Orkester Cetra pod vodstvom Mo Marzizza. 19: Govorimo Italijanski! Poučuje g. prof. dr. Stanko Leben, 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Slovenska glasba. 20: Napoved časa in poročila iz Rima. 20.15: Pevski spored. 20.30: Simfonična glasba. 20.40: (med odmorom poročila). 21.15: Poročila v slovenščini, nato konec oddaje. Četrtek, 5. junija. 7.3t>: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi. 8: Napoved časa iz Rima, nato spored pesmi (gl. zgoraj). 8.15 Poročila iz Rima. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Slovenska glasba, 13: Napoved časa in poročila iz Rima. 1S.15; Uradno vojno poročilo v slovenščini. 13 .IT: Orkestralni koncert pod vodstvom Mo. Petralia. 14: Poročila iz Rima. 14.15: Koncert v zamenjavi lz Nemčije. 14.45: Poročna v slovenskim, 17.15: Italijansko-brazilski koncert v zamenjavo. 19-30: Poročila v slovenščini. 19.45: Slovenska glasba. 20: Napoved časa in poročila lz Rima, 20.15: Operna glasba. 20.30: Prenos iz Rima. Portugalska glasba. 21: Godalni orkester pod vodstvom Mo Manno. 21J.9? Poročila v slovenščini, nato konec oddaja. Obnovite naročnino! rierre Mael: 62 Blodna ljubezen Roman Toda ah, čeprav sta bila oba prepričana o svoji ljubezni, nista bila tudi prepričana, da se ljubita in še v zadnjem trenutku, ko naj bi se pobotala, je stopil pred njune oči mučen spomin na preteklost, podoben strašilu, kakor da ju sili tajna moč sta istočasno vstala in molče je vzel vsak svoj svečnik. Molče sta krenila iz jedilnice. Romain se je umaknil, da je mogla Jeanne prva na hodnik. V prvem nadstropju, kjer naj bi šla vsak v svojo sobo, sta se ustavila in si voščila lahko noč. Jeanne se je opotekla in svečnik ji je padel iz rok. Bila bi se zgrudila, da je ni Romain prestregel. Toda spomnil se je na njeno prvo omedlevico. Z mišičastimi rokami je dvignil njeno krasno te-jo in jo nesel v njeno sobo. Zdaj mu ni bilo treba položiti jo na posteljo. Takoj se je zopet zavedla. Potok solz jo je obvaroval omedlevice. Romain je stal kraj nje in jo gledal, kako joče. Malo prej sta bila vesela in srečna kakor dva otroka, naenkrat ju je pa zopet prešinila žalost. Skupaj sta vrgla raz sebe breme preizkušnje, ki sta jo bila sama povzročila, zdaj se jima je pa zdela še mnogo težja in mučnejša. Romain se je dobro zavedal, kaj je povzročilo nenadno Jeannino slabost. Se nikoli ni videl lepšega bitja, lahko bi bil samo iztegnil roko in objel svojo ženo, vedoč, da bi se mu ne upirala. Toda tega Romain ni hotel storiti. Upirala se mu je misel, da bi on storil prvi korak. Čakal je, 'da izgovori Jeanne odločilno besedo, da mu ona iz lastne pobude stopi naproti. Ni priznaval obsega svoje krivde, ni poznal pla- hega neodločnega značaja svoje žene. Ni vedel, da ljubezen ne vprašuje po vzrokih, da zadostuje pogosto beseda, kretnja roke ali izprememba glasu za odločitev nad usodo vsega človeškega življenja. A te kretnje roke Romain ni hotel napraviti, te besede ni hotel izgovoriti. Občutek podrejenega pomena ga je naenkrat prešinil. Zdelo se mu je, da je smešen v tem položaju in sam ni vedel, kaj naj stori. Srce mu je prekipevalo v sočutju, ki je bilo prav za prav prikrita ljubezen in prav dobro je čutil, da se ne jezi več. Čemu torej to nasprotje med njegovim duševnim in telesnim stanjem? V tem trenutku bi bil rad prelil svojo kri za to, da bi mu Jeanne pod vplivom svoje notranje pobude razprostrla roke in odprla srce. Videč svojo mlado ženo, je vroče želel, da bi ona dala pobudo za spravo. Kar je vstala in se obrnila. Videl jo je vso objokano in se lepšo kakor je bila v radosti. Objokanih oči je stopila k njemu in pokleknila. Prijela ga je za roko in mu jo poljubila. Romain je čutil, kako je njena krasna glavica, naslonjena na njegovo roko in kako mu jo oblivajo njene tople solze. To je ganilo in pretreslo Ramama v dno duše. Sklonil se je, da bi dvignil svojo mlado Ženo. — Kaj pa delate, Jeanne? — je vprašal z drhtečim glasom. Počasi je obrnila svoje krasno, izmučeno obličje k Romainu. — Saj sami dobro veste, Romain, — je odgovorila. Odpuščanja vas prosim. Ali smem upati, da mi boste končno odpustili? Romain se je sklonil k nji in pri vil napol one-sveščeno ženo k sebi. Vzklik se ji je izvi iz prsi in njeni zlati kodri so mu pokrili ramo. — Tebi odpustiti? — je vzkliknil ves v ognju. I Kaj nisi videla, da sem te oboževal. Čutil je, kako drhti v njegovem objemu vse njeno mehko telo. Nekaj časa sta molčala v svoji nepopisni sreči, potem je pa Romain rahlo poljubil njeno povezeno glavo in vložil v ta poljub vso svojo dušo. Jeanne se je vzravnala in mu pogledala v obraz. Roke so ji omahnile in zadrhtela je. To je bila samo slabost prvega trenutka. Takoj nato se je znova prebudilo življenje v njenih črnih zenicah in za žarele so v ognju, sežiga-jočem Romain a. Njene roke so se zopet dvignile in krepko jih je ovila okrog Romainovega vratu. Vso svojo dušo je položila v vzklik: — O, kako te ljubim! In vsa srečna v zavesti svoje ljubezni, svoje zopet najdene sreče, je nadaljevala: — Glej, že tri leta pričakujem ta blagoslovljeni trenutek, že tri leta hrepenim po njem v svojih molitvah in malo je manjkalo, da nisem obupala. Mislila sem, da nikoli več ne napoči in raje bi bila umrla. Tri leta. Ne veš, koliko stoletij je to, če človek ljubi in trpi. — Kaj misliš, da jaz nisem trpel? — je dejal Romain. Smeje je odkimala z glavo. — O, nikakor ne, to ni mogoče, to se ne da primerjati. Če bi bil ti pretrpel toliko kakor jaz, bi ne bil tako dolgo čakal. Ni ji pustil še govoriti tako. In kakor tistega dne, ko je omedlela, jo je odnesel v njeno sobo. Zaljubljeno ji je poljubljal roko rekoč: — Ker si tako širokogrudna, se boš morala nocoj zadovoljiti z mojo postrežbo, če potrebuješ komomico. Jeanne ga je še zadnjikrat vikala. — Kaj vam nisem povedala, Romain, da bi to v>dklonila, — je odgovorila veselo. — Čuj, — je nadaljeval Romain. Nočem, da bi ta noč minila kakor vse druge. Sele od danes sva mož in žena, moja Jeanne. — Ko sem zvedel, da se odpeljeta Hermina in Rene v Italijo, mi je šmila v glavo nova miseL Ali naj ti jo povem? — Da, da, — je vzkliknila Jeanne živahno, — No, torej, je nadaljeval Romain in pomagal mladi ženi spraviti v red lase, obenem jo je pa vroče poljubljal, a ona mu je poljube vračala. —V glavo mi je šinila misel, da bi najini slu-žinčadi podaljšala dopust Tudi midva kreneva na ženi to vanjsko potovanje. To oznaniva z listkom na vratih in vrneva se... ko se ti bo zahotelo. — Imenitno! — je vzkliknila Jeanne in zaploskala z rokami. Naenkrat je pa obmolknila in našobila usta. — Kaj se je pa zgodilo? — je vprašal Romain. — Spomnila sem se, da odhaja prihodnji vlak šele ob šestih zjutraj. — Dobro! S tem vlakom se odpeljeva. To bo mnogo bolj komično, saj se bo zdelo, da sem te ugrabil. — Kaj bova pa počela do šestih zjutraj? — je vprašala lokavo. — Do šestih zjutraj? To te skrbi? — je vprašal z isto komično ceremonielnostjo. Pokazal ji je z roko na sobo. Luč je dogorevala. — Ah, — je dejala Jeanne, — druge sveče pa nimamo doma. — Ne bilo bi lepo, če bi vzela Marijino ruto in budila ob dveh ponoči kramarja, da bi nama prodal svečo. — To je v redu, — je pritrdil Romain. — Ugas-niva luč in tako prištediva, kar nama je še ostalo od sveče,, morda nama pride prav zgodaj zjutraj. In oba sta se zasmejala. Romain je upihnil ogorek sveče in nočna senca je zagrnila Jeannino rdečico, ko je močno utripajočega srca omahnila v naročje svojega po ljubezni hrepenečega moža. KONEC Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskano Fran Jena U Za upravo m inseratni del Usta Vlad. Regally U Vsi v Izubijani