Številka 3 | NOVEMBER 2022 SeM@FoR ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE SEKCIJA ZA MLADINSKO KNJIŽNIČARSTVO BRALNI NAHRBTNIK PIKINA BRALNA ZNAČKA SEMAFORJEV UTRIP POVZETKI REFERATOV KNJIŽNI ZAKLADI MALEGA LOVRA BILKA PRAVLJICE Z JOGO PREVOD SMERNIC IFLA PROMOCIJA SLOVENSKE KNJIGE IN KNJIŽNICE www.zbds-zveza.si Nov mandat 2022-2025 : Zakorakali smo v drugi mandat z novo predsednico na čelu. Krmilo je prevzela dosedanja članica izvršnega odbora Lavra Tinta. Urška Bonin To pa ni edina sprememba. Od Sekcije se je poslovila Liljana Klemenčič, pobudnica naše Sekcije in energična Ptujčanka, ni pa se poslovila energija s ptujskega konca. V Sekciji namreč pozdravljamo Primoža Potočnika. Primož je vodja Oddelka za razvoj in digitalizacijo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj ter koordinator območnih nalog OOK. Veseli ga delo z mladimi uporabniki in članstvo v sekciji mu predstavlja nov izziv v spoznavanju knjižnične dejavnosti. Lea Hedl Skupaj z Urško Bonin, Leo Hedl in Majo Kenda tako še naprej sestavljamo jedro naše Sekcije. In tako razstavljeni in ponovno sestavljeni gremo s polno paro novim izzivom naproti. Vabljeni, da soustvarjate prihodnost mladinskega knjižničarstva skupaj z nami! Maja Kenda Lavra Tinta Primož Potočnik Kazalo vsebine 04 Uvodni nagovori 08 Poročilo s posvetovanja 13 Prevod smernic 15 Bologna po Bologni 38 SeM@FoRjev utrip 50 Po SeM@FoRjevih poteh 92 Literarna SVETilka 103 SeM@FoRček : Arhiv 2. letnika 143 SeM@FORE 04 / Uvodni nagovori Novi časi, novi izzivi Sekcija za mladinsko knjižničarstvo je kljub svoji mladosti v kratkem času ujela hitrost tudi tistih sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ki imajo najdaljšo tradicijo. Sistematično in navdušeno so se lotili povezovanja mladinskih knjižničarjev, ki delajo v posameznih knjižnicah. Poleg rednih letnih strokovnih srečanj so se spoprijeli še z enim velikim podvigom, tj. pripravo strokovne revije Sem@for, ki s to številko vstopa v tretje leto svojega izhajanja. Delovanje sekcije odraža prizadevnost, pogum in zavzetost njenih članov. Sekcija za mladinsko knjižničarstvo je v dobrem desetletju svojega delovanja pokazala, da jo sestavljajo izjemni posamezniki z vrhunskimi idejami in smelim pristopom. Mladinski knjižničarji se ne ustrašijo nobenega izziva. Želim si, da bi se vsak mladi obiskovalec knjižnice srečal z neustrašnim mladinskim knjižničarjem. Seveda pod tem razumem tako knjižničarke kot knjižničarje. Včasih, ko so bile informacije težko dosegljive, je bil knjižničar tisti, ki je radovednemu uporabniku pokazal pot do znanja. Danes med poplavnimi valovi informacij težko krmarijo odrasli, še veliko težje pa je mladim. Mladinski knjižničarji morajo biti bolj kot kadar koli suvereni pri svojem delu. Danes pritegniti mlade v knjižnico je izjemen podvig, saj se knjižničarji pri tem srečujejo s konkurenco brezmejnega števila zunajšolskih dejavnosti, agresivnih medijev in digitalnih naprav z bleščečimi zasloni. Po drugi strani pa je mlade nujno treba naučiti, da ni vsaka informacija prava informacija, da ni vsaka novica resnična in da je podatke treba preverjati. Mlade je treba pritegniti k informacijskemu, digitalnemu in medijskemu opismenjevanju. Ta znanja bodo pomembno krojila tako njihovo prihodnost kot tudi prihodnost družbe, v kateri bodo živeli in jo soustvarjali. Mladinski knjižničarji torej nosijo težko breme, saj spletajo in oblikujejo prihodnost sveta. Upam, da jim bodo aktivnosti Sekcije za mladinsko knjižničarstvo in dejavnosti Zveze v oporo pri izvajanju pomembnega poslanstva. Damjana Vovk, Predsednica ZBDS Uvodni nagovori Tina Bilban Predsednica Slovenske sekcije IBBY Listi dreves se barvajo v rumeno, rdečo in rjavo, obiskovalci gozda pa se vračajo s polnimi košarami gob in kostanja. Z vrtov in sadovnjakov pobiramo še zadnje pridelke. V teh tednih je lončkov s svežo marmelado v naši shrambi skoraj toliko kot knjig na moji nočni omarici. Jesen prinaša vseh vrst sadeže, ki nagrajujejo za dobro delo čez vse leto, v času suše in v času (pre)obilnega dežja, za sodelovanja, za potrpljenje, za perfekcionizem. Jesen prinaša zlate hruške skupaj s Priročnikom za branje kakovostnih mladinskih knjig. Prinaša Nagrado in priznanja Slovenske sekcije IBBY za promotorje branja in mladinske književnosti, ki bo za nekaj trenutkov postavila pod žaromete tiste, ki sicer iz ozadja pihajo veter v krila mladih bralcev, veter, brez katerega bi se marsikateri polet klavrno končal. Jesen nam je prinesla 26. večernico in nas z njo spomnila na pomen iskanja zavetja v svojem plemenu. Nenazadnje se jeseni, ko se zberemo na Slovenskem knjižnem sejmu, znova zasvetijo tudi nekateri pozno poletni in spomladanski sadeži, na primer desetnica pa mednarodne nagrade, od IBBY častne liste, Andersenove nagrade in ALME (Astrid Lindgren Memorial Award), do nagrad za promocijo branja, ki jih med drugim podeljujeta IBBY in FELA. O vseh teh bomo spregovorili, ko se v družbi svojega plemena srečamo na prireditvi Zgodbe so krila, ki jo tradicionalno skupaj pripravljamo Slovenska sekcija IBBY, Društvo Bralna značka Slovenije ̶ ZPMS, Sekcija za otroško in mladinsko književnost pri DSP ter revija Otrok in knjiga. / 05 06 / Uvodni nagovori Vsi ti sadeži, tako kot buče, jabolka in gobe, predstavljajo ozimnico za dolgo zimo. Slednja se ob dobri ozimnici pretvori v čudovito obdobje, ko imamo čas za premislek, za postanek, za praznovanje ... in za nove začetke. Vsi ti sadeži v sebi nosijo tudi semena in trose, iz katerih bo poganjalo naprej, za še več poletov, za še več mladih bralcev. Mladi bralci dajejo vsemu, kar počnemo na področju bralne kulture in mladinske književnosti, smisel. In zato ste v tej verigi sejanja, skrbnega bdenja nad posejanim, obiranja, shranjevanja in praznovanja ključni mladinski knjižničarji. Brez vas marsikateri veter ne bi prišel do kril mladih bralcev ali pa mladi bralci ne do vzletišča. Brez vašega sopihanja bi bil marsikateri veter prešibek. Pravi veter lahko nenazadnje napihamo le skupaj. Kaj pa bi bil en tak majhen osamljen pih proti brezvetrju. Ampak pravega brezvetrja v teh krajih ne poznamo. Tudi v prihodnje se bomo trudili dodajati svoj piš k vašim, poiščite nas (www.ibby.si), pocukajte nas (ibby.slovenia@gmail.com). Naj zaključim z letošnjo poslanico ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke. Letos je sponzor poslanice IBBY Kanada. Napisal jo je Richard Van Camp, v slovenščino pa pozorno prenesla letošnja prejemnica IBBY častne liste Katja Zakrajšek: Branje je svoboda. Branje je dih. Branje ti odpre nov pogled na naš svet in te povabi v svetove, od koder sploh nočeš oditi. Branje tvojemu duhu ponudi priložnost za sanje. Pravijo, da so knjige prijateljice za vse življenje; strinjam se s tem. Ti kot popolno vesolje rasteš le z branjem. Zgodbe so krila, ki te vsak dan ponesejo kvišku, zato poišči knjige, ki nagovarjajo tvojega duha, srce, um. Zgodbe so lek. Zdravijo. Tolažijo. Navdihujejo. Učijo. Blaženi, ki pripovedujejo in ki berejo in ki poslušajo. Blažene knjige. Lek so za boljši, svetlejši svet. Mahsi cho. Najlepša hvala. Članstvo / 07 Statistika članstva Sekcije za mladinsko knjižničarstvo Pridružite se nam! Kako? Če ste vpisani v katerokoli Članstvo v Sekciji izmed mandat 2019-2022 osem bibliotekarskih izpolnite društev, pristopno spletni območnih samo izjavo strani na ZBDS: https://www.zbdszveza.si/strokovna-telesa- 71 57 74 80 85 prijavnica/. 90 Bomo v letu 2023 dosegli stotico? 100 maj 2019 57 sept 2019 71 jan 2021 74 maj 2021 80 jan 2022 85 avg 2022 90 2023? Nisem še član društva Izpolnite informativni obrazec na spletni strani ZBDS želite včlaniti. Posameznik je lahko istočasno član največ treh sekcij. PRIKAZ ČLANSTVA PO BIBLIOTEKARSKIH PODROČNIH društvih avgust 2022 17 5 7 4 6 10 1 7 ali kontaktirajte društvo, v katero se 100 maj 2019 … 22 5 8 10 Društvo bibliotekarjev Celje Društvo bibliotekarjev Ljubljana Društvo knjižničarjev Dolenjske Društvo bibliotekarjev Maribor Društvo bibliotekarjev Gorenjske Društvo bibliotekarjev Pomurja Društvo bibliotekarjev Koroške Društvo bibliotekarjev Primorske in Notranjske 20 11 1 13 08 / Poročilo s posvetovanja SeM@FoRjev utrip: Mladi bralec in digitalni mediji - poročilo Poročilo Čeprav nam sodobne naprave ponujajo nešteto prednosti in možnosti uporabe in nam lajšajo življenja na tak in drugačen V lanskem letu je Sekcija prvič organizirala način, se vsi strokovno posvetovanje. Sledili smo namreč želji negativnih po dodatnih izobraževanjih, ki je bila izražena v zaslonov. V te pasti se lahko ujamemo vsi anketi Profil mladinskega knjižničarja – brez izjem. Mladi uporabniki pa so za kanček dostopna na spletu. Strokovni javnosti smo tako bolj izpostavljeni od nas in kot pravi dr. ponudili Roman Globokar so otroci in mladostniki še izobraževanje z aktualno tematiko. bolj ali manj zavedamo učinkov dovzetni prekomerne Naslovili smo ga SeM@FoRjev utrip: Mladi bralec posebej in digitalni mediji. Vsebino posvetovanja smo torej digitalnih posvetili pogovoru o digitalnih medijih, sodobni možganih tehnologiji in pa predvsem mladim uporabnikom povezav, ki nastajajo na podlagi interakcij in teh naprav. izkušenj iz okolja, v otroški dobi intenzivnejši. medijev, oz. na saj procesi okoljske rabe so dražljaje povezave pridobivanja v teh Poročilo s posvetovanja SeM@FoRjev utrip: Mladi bralec in digitalni mediji - poročilo Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da gre za t. i. digitalne domorodce in da so to generacije, ki so bile rojene v svet tehnologije in si sveta brez nje ne znajo predstavljati oziroma si ga zelo težko predstavljajo. In čeprav smo lahko dolga leta shajali brez pametnih telefonov in drugih sorodnih naprav, se tudi sami velikokrat znajdemo v skušnjavah oz. ujeti v marketinške in druge trike, ki nas priklepajo k stalni neprekinjeni uporabi tehnologije. Kako težko je šele mladim, še neizoblikovanim posameznikom, ki te izkušnje sveta pred digitalno dobo nimajo in je ne poznajo? Povabili smo različne strokovnjake, ki so nam skušali razkriti, kako se lahko izognemo pastem, kaj lahko sami storimo in pa tudi, katere so prednosti sodobnih naprav in kako te prednosti kar najbolje izkoristiti v svoj prid s čim manj negativnimi posledicami. Posvetovanje je bilo razdeljeno na tri sklope. Predavali so nam: • asistentka in raziskovalka Kaja Hacin Beyazoglu z Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; • Janez Arh iz Logouta, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta; • Maja Vreča z Akademske in raziskovalne mreže Slovenije; • Daisy Kidd iz mednarodne nevladne organizacije Tactical Tech, Berlin; • dr. Miha Kovač z Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo; • predsednica Slovenske sekcije IBBY dr. Tina Bilban. / 09 10 / Poročilo s posvetovanja SeM@FoRjev utrip: Mladi bralec in digitalni mediji - poročilo Po zaključku posvetovanja smo izvedli še kratko anketo, s katero smo želeli dobiti povratne informacije udeležencev. Odzvalo se je 70% vseh, ki so se posvetovanja udeležili. Z izvedbo posvetovanja so bili zadovoljni, prav tako tudi s predstavljenimi vsebinami in predavatelji. Na splošno so menili, da jim bodo pridobljena znanja in informacije pomagale pri nadaljnjem delu z mladimi bralci. V prihodnosti si udeleženci želijo izobraževanj na področju digitalne in medijske pismenosti (predvsem varnosti na spletu, prepoznavanju lažnih novic, promocije na družbenih medijih …), aktualnih temah na splošno in na področju mladinske književnosti. Predvsem pa si še vedno najbolj želijo izobraževanj na področju branja, motiviranja za branje in bralne kulture s poudarkom na posameznih starostnih skupinah ter teoretičnem in praktičnem delu. Udeleženci so navedli, da bi si od predstavljenih vsebin želeli izvedeti več o zavodu Logout, predavanju What the Future Wants, varnosti na spletu in promociji branja. Z odzivom udeležencev na prvo posvetovanje smo v Sekciji za mladinsko knjižničarstvo izjemno zadovoljni. Bi radi o predstavljeni Vam bodo predstavljene Ste bili z izvedbo vsebini izvedeli več? vsebine pomagale pri zadovoljni? (n=95) (n=94) vašem delu? (n=95) da 44 da 92 ne 47 ne 0 navedite 9 ne vem 8 zelo zadovoljen 79 zadovoljen nezadovoljen 21 0 Smernice / 11 12 / Smernice Prevodi smernic Smernice za knjižnične storitve za mladostnike Prevod smernic V Sekciji za mladinsko knjižničarstvo smo v lanskem letu pripravili drugi prevod IFLA smernic za mladinske knjižnice in knjižničarje z naslovom Smernice za knjižnične storitve za mladostnike. S prevajanjem pa še nismo zaključili, pripravili bomo še prevode ostalih IFLA smernic s področja mladinskega knjižničarstva. Kmalu boste lahko prebirali nov prevod: Smernice za knjižnične storitve za dojenčke in malčke Sledi IFLINA infografika, ki na strnjen način prikazuje vsebino najnovejših smernic za knjižnične storitve za otroke. S skeniranjem QR kode dostopate do originala, prevod v slovenskem jeziku pa je dostopen na spletni strani ZBDS. / 13 Sejem otroških knjig v Bologni in Bologna po Bologni v Ljubljani nekaj spominov Mag. Tilka Jamnik Zakaj je pomembno, da predstavljamo knjige iz mednarodnega prostora, iz različnih nacionalnih književnosti in različnih jezikov slovenskim bralcem? In zakaj predstavljamo slovenske mladinske knjige v mednarodnem prostoru? To vprašanje je še posebej aktualno v času, ko se pripravljamo na častno gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu 2023 in še posebej na sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni 2024. 16 Knjižni sejem Table of Contents 01 Overview Zagotovo gre pri založbah za komercialni interes, prodajo avtorskih pravic čim več državam. Toda osnova tega je zanimanje bralcev za zgodbe različnih avtorjev iz različnih koncev sveta, želja spoznati njihove različne izkušnje in modrosti, kar vse prispeva k medkulturnemu razumevanju, k izmenjavi in sodelovanju. Branje literature različnih narodov je potrebno in nujno v sodobnem globalnem svetu, v upanju in želji, da bi tudi tako gradili mostove med nami, kar naj bi prispevalo k miru, boljšembo medosebnem razumevanju in odnosom do okolja na tem edinem svetu, ki si ga delimo. Sejem otroških knjig v Bologni je od leta 1963 največji sejem mladinskih knjig na svetu, Bologna po Bologni pa je od leta 1993 osrednja prodajna razstava tujih slikanic, ki v slovenskem prostoru posreduje najpomembnejše informacije in izbor najboljših knjig s sejma v Bologni. Bila sem med snovalkami te razstave, vsako leto sem med organizatorkami in jo strokovno predstavim, zato tudi vsako leto obiščem sejem v Bologni. Bologna po Bologni mi predstavlja strokovni izziv in dodatno izobraževanje o mednarodni mladinski književnosti. Obenem mi je vsa leta v zadovoljstvo, ko vidim, da jo slovenski posredniki mladinskih knjig, pa tudi starši in celo mladi bralci nekako potrebujejo, sicer je ne bi obiskali. Sprašujem se, zakaj jo potrebujejo in želijo kljub bližini Bologne in kljub temu, da je (skoraj) vse dostopno tudi na svetovnem spletu. (Morda pa prav zato, ker je »vse« na spletu, Bologna po Bologni v živo z novimi generacijami prav kmalu ne bo več potrebna, ampak bo potekala samo še na spletu.) / 17 18 / Knjižni sejem V preteklih letih je prav gotovo veljalo, da je bil ključen za uspeh Bologne po Bologni prav domišljen izbor tako informacij kot slikanic! Mnogo let smo izbrali 300 do 400 knjig, predvsem slikanic, nagrajenih, finalistk in drugih, zanimivih za slovenski prostor, in to predvsem v angleškem, nemškem, francoskem in italijanskem jeziku, nagrajene pa seveda tudi v drugih jezikih. Te slikanice smo ob katalogu in s strokovnimi informacijami v dobri uri predstavili v živo na način, da smo navdušili prisotne. Zgradili smo skupno zgodbo, ki nas je opozorila na znanja z različnih področij, nas odnesla v domišljijske svetove, v preteklost in prihodnost, se dotaknila sodobnih problemov na mnogih koncih sveta in različnih književnih junakov, nas opozorila na pomen dobrih medosebnih odnosov, sprejemanja, sočutja, prijateljstva, sodelovanja … zgodbo, ki nas je očarala in začarala, predvsem pa spodbudila, da smo te knjige ponudili bralcem, tako otrokom kot odraslim … Sejem otroških knjig v Bologni (La fiera del libro per ragazzi, The Bologna Children's Book Fair) od leta 1963 poteka vsak leto pet dni v marcu in/ali januarju. Leta 2020 in 2021 se je sejem zaradi pandemije covid-19 preselil na splet. Letos je bil spet v živo: na njem je bilo 1.070 razstavljavcev iz 90 držav iz vsega sveta, 250 dogodkov, 18 razstav, festival BOOM! in številni dogodki po mestu. Prišlo je 21.432 obiskovalcev, kar je 25 % manj kot na zadnjem sejmu v živo leta 2019. Razveseljivo pa je, da je bilo menda 40 % obiskovalcev iz tujine. Gre predvsem za profesionalni sejem založnikov(za prodajo in nakup pravic), toda tudi drugih akterjev na področju knjige in branja. Na sejmu so namreč podeljene tudi nagrade: vsako leto nagrada ALMA in bienalno Andersenova nagrada. Na sejmu so prisotne institucije, kot sta denimo Mednarodna mladinska knjižnica v Münchnu in Mednarodna zveza za mladinsko književnost IBBY. 250 dogodkov 21,432 obiskovalcev Knjižni sejem Sejem so vse od začetka obiskovali tako slovenski založniki in ustvarjalci mladinskih knjig kot tudi posamezniki. Posledično so različne turistične agencije organizirale dvo- in celo tridnevne avtobusne izlete na sejem (običajno se je prenočevalo v Riminiju, tretji dan se je obiskalo San Marino ali katero drugo mesto), ki so bili priljubljeni predvsem med knjižničarkami in knjižničarji. V reviji Otrok in knjiga zasledimo prve prispevke: v 8. številki (1979) je sejem otroških knjig v Bologni le omenjen, v 12. številki (1981) Matjaž Schmidt objavi »Pogled na letošnji bolognski sejem knjig za otroke s posebnim ozirom na otroško ilustracijo«, v številki 23–24 (1986) pa zasledimo kar dva prispevka: Denis Poniž, »Sejem otroških knjig – Bologna in Mirjam Kopše, Pozor, sveže barve! « Pionirska knjižnica v Ljubljani je zelo zgodaj začela redno obiskovati sejem v Bologni in tam nabavljala tuje slikanice. Na svojih rednih mesečnih strokovnih srečanjih je potem posredovala informacije s sejma in predstavljala knjige, ki jih je nabavila. Edina v Sloveniji je imela izjemno zbirko tujih slikanic, jih večino prevedla in uporabila na svojih rednih urah pravljic, pa tudi izposojala za potrebe pravljičnih ur drugim knjižnicam po Sloveniji. Veliko tega dela je opravila bibliotekarka Tanja Pogačar, ki je o sejmu objavljala tudi prispevke v reviji Otrok in knjiga (v letih 1984–1992). Ne vem več, kdaj sem prvič obiskala sejem v Bologni; spomnim se samo, kako vznemirjena in polna pričakovanj sem potovala tja. To so bili časi, ko informacije o sejmu in o nagrajenih knjigah še niso bile na spletu. Iz informacij tujih strokovnih revij, ki smo jih tedaj neumorno prebirali, sem ugibala, kaj lahko pričakujem. Na sejmu sem takoj planila k vitrinam z nagrajenimi knjigami in potem k razstavi ilustracij, da vidim, če je med njimi tudi kakšen slovenski ilustrator. Presenečanja so bila neizmerna in osrečujoča! Kmalu sem o tem tudi jaz že poročala na rednih mesečnih srečanjih v Pionirski knjižnici. 18 razstav 1,070 razstavljalcev / 19 20 / Knjižni sejem Ko se je Slovenija osamosvojila, so nastopili ugodni pogoji za uvoz tujih knjig in leta 1992 jih je Knjigarna Konzorcij nabavila in na otroškem oddelku ponudila precej tujih slikanic, predvsem v angleščini in nemščini. Ogledala sem si jih, toda ko so me kot vodjo enote Pionirska knjižnica na kolegiju tedaj samostojne Knjižnice Otona Župančiča vprašali, kaj menim, izbora nikakor nisem pohvalila. To je prišlo na uho Andreji Mlinar, tedanji direktorici Knjigarne Konzorcij, in Bediti Mlinar, vodji otroškega oddelka, ki sta me nemudoma povabili, da se jima pridružim pri ogledu sejma v Bologni z nalogo, da izbiram knjige za prodajno razstavo tujih slikanic Bologna po Bologni, ki sta jo snovali. Tako sem torej od vsega začetka v imenu Pionirske knjižnice sodelovala z ekipo iz Knjigarne Konzorcij pri nabavi knjig in njihovi predstavitvi na naši prodajni razstavi. Strokovno zaledje in sodelavke na predstavitvi sem imela tudi iz ekipe Pionirske knjižnice; to so predvsem Tanja Pogačar in kasneje Darja Lavrenčič Vrabec s strokovnimi prispevki na odprtju razstav, Ida Mlakar Črnič s pravljicami na razstavi, direktorice KOŽ oz. MKL (kasneje po združitvi) s pozdravnimi nagovori na odprtju. Kasneje se je pridružila še Slovenska sekcija IBBY, predvsem zaradi informacij z mednarodnega področja. Tako smo že več let sodelavci pri Bologni po Bologni Knjigarna Konzorcij, ki je nosilka,MKL, Pionirska in Slovenska sekcija IBBY. Prva razstava Bologna po Bologna leta 1993 je bila v Cankarjevem domu, v dvorani Lili Novy, potem nekaj let v Pionirski knjižnici na Komenskega 9 (v pravljični sobi in na hodniku), potem pa v Knjigarni Konzorcij (občasno s predstavitvami v Pionirski ali v modri dvorani Mladinske knjige), vendar se v zadnjih letih potrjuje, da je najbolje, da se vse dogaja v Knjigarni Konzorcij in s katalogom tudi na spletu. Bologna po Bologni je vedno konec maja in/ali v začetku junija ter traja en teden. Enkrat smo z izborom gostovali tudi na razstavi Frankfurt po Frankfurtu, toda vseeno je najbolje, če smo sami in samostojni. 01 Knjižni sejem / 21 Tako je bila letos od 7. do 11. junija 2022 že 29. Bologna po Bologni: na njej smo povedali vse pomembne novice z letošnjega sejma v Bologni, razstavili in predstavili nagrajene knjige in finalistke, pa tudi izbor drugih tujih slikanic, zanimivih za slovenske (mlade) bralce. Predvsem slavnostno odprtje, na katerem je bil častni govornik pisatelj Peter Svetina, smo povezali s stoletnico rojstva pravljičarke Ele Peroci, ki jo z Letom Ele Peroci obeležujemo čez celo leto 2022. Izjemna pisateljica je s svojim delom segla tudi v mednarodni prostor in slovensko mladinsko prozo umestila na svetovno raven, o čemer sta spregovorili Darja Lavrenčič Vrabec in Ida Mlakar Črnič. Strokovno predstavitev Bologne po Bologni pa sem že 29-ič imela jaz –. V letih, ko smo nabavljali tudi zgoščenke, je te predstavljal Jure Hudeček iz Knjigarne Konzorcij. Sejem otroških knjig v Bologni je vsa leta v osnovi strukturiran enako, toda vsako leto z novimi poudarki in spodbudami, z obeleženji jubilejev ali obletnic, ne le italijanskih, ampak tudi mednarodnih ustvarjalcev mladinske književnosti. Leta 2015 je bil sejem celo uradni partner EXPO Milano 2015 (»Feeding the Planet, Energy for Life«) in je osnoval nagrado Books&Seeds – kakovostne knjige na temo hrane. Takšna je tudi naša prodajna razstava Bologna po Bologni, seveda neprimerno manjša, skromnejša in prilagojena slovenskemu prostoru, toda uspešna in priljubljena, sicer ne bi vztrajala skorajda tri desetletja. Vsako leto je na sejmu v Bologni ena država častna gostja. Leta 2024 bo to Slovenija! Letos je bil to Emirat Sharjah z osrednjo razstavo stotih ilustracij dvajsetih ilustratorjev z naslovom »Insight, reflect« (»Vpogled, razmislek«) in s paviljonom, v katerem se je profesionalno prepletalo s kulturnim izročilom in družabnimi dogodki. 01 22 / Knjižni sejem Na sejmu v Bologni sta dva tradicionalna stebra: razstava ilustracij in sejemske knjižne nagrade (BRAW). Razstava ilustracij je na sejmu od leta 1967 (Illustrators Exhibition within the Bologna Children's Book Fair); na njej so razstavljene ilustracije, ki jih izbere mednarodna žirija. Vsako leto okrog 3.000 ilustratorjev iz 70 držav pošlje svoja dela. Prvotno je bila razstava razdeljena na leposlovne in poučne ilustracije, zdaj pa je že precej let le ena, poleg razstavljenih ilustracij pa izvemo tudi za finalistke in sploh za vse ilustracije, ki so prispele, saj je vse objavljeno na spletu. Razstavljena dela so predstavljena tudi v katalogu; naslovnico le-tega bienalno prispeva Andersenov nagrajenec in prejemnik zlatega jabolka z Bienala ilustracij v Bratislavi. Letos (v letu 2022 je bila to že 56. razstava ilustracij) je prispelo 3.873 kandidatur iz 92 držav. Mednarodna žirija je izbrala 318 finalistov in 78 zmagovalcev iz 29 držav. Med finaliste, ne pa tudi na razstavo, se je uvrstila slovenska ilustratorka Ana Zavadlav. Naslovnico kataloga ilustracij 2022 je ustvarila baskovska umetnica Elena Odriozola, dobitnica zlatega jabolka BiB 2021, zaradi česar je imela tudi na sejmu manjšo razstavo ilustracij. V slovenskem prevodu imamo knjigo, ki jo je ilustrirala ta umetnica Juan Kruz Igerabide: Ur: knjiga o dežju, ilustr. Elena Odriozola, prev. Barbara Pregelj in Peter Svetina ( Malinc, 2022). 56. razstava 318 finalistov 3,873 kandidatur 78 zmagovalcev Festival BOOM 140,000 Nagrade Bologna Ragazzi Award BRAW 2022 24 K ATA L O G N A G R A J E N C E V Mario Brassard À qui appartiennent les nuages? Nagrado za leposlovno knjigo je prejela slikanica kanadskega avtorja. Brassard, Mario À qui appartiennent les nuages? (Komu pripadajo oblaki?), ilustr. Gérard Dubois (La Pastèque, 2021). 25 K ATA L O G N A G R A J E N C E V Julie Roberge Monstres Sacrés - Voyage au cœur des volcans Nagrado za poučno knjigo je prejela prav tako kanadska slikanica iste založbe. Roberge, Julie Monstres Sacrés - Voyage au cœur des volcans (Svete pošasti – potovanje v srce vulkanov), ilustr. Aless MC (La Pastèque, 2021). K ATA L O G N A G R A J E N C E V Nagrado za prvenec je prejela slikanica francoske avtorice. Kadi, Marion Les Reflets d’Hariett (Harietini odsevi), ilustr. avtor, (L’Agrume, 2021). Marion Kadi Les Reflets d’Hariett 26 27 K ATA L O G N A G R A J E N C E V Nagrado Novi horizonti je prejela latvijska slikanica. Pastore, Luīze Laimes bērni (Otroci sreče), ilustr. Evija Pintāne (Latvia, 2021). Luīze Pastore Laimes berni 28 K ATA L O G N A G R A J E N C E V Murielle Szac Immenses sont leurs ailes Nagrado za pesniško zbirko (posebna kategorija 2022) je prejela francoska avtorica. Szac, Murielle Immenses sont leurs ailes (Ogromna so njihova krila), ilustr. Nathalie Novi (Éditions Bruno Doucey, 2021). 29 K ATA L O G N A G R A J E N C E V Éponine Cottey Bienvenue à Bibiville Nagrado za strip – za mlajše otroke je prejel francoski strip. Cottey, Éponine Bienvenue à Bibiville (Dobrodošli v Bibimestu), ilustr. avtor, (Éditions 2024, 2021). 30 K ATA L O G N A G R A J E N C E V Michelangelo Setol Teatro di natura Nagrado za strip – za najstnike je prejel italijanski strip. Michelangelo Setol Teatro di natura (Gledališče narave), ilustr. avtor, (Canicola, Italy, 2021). 31 K ATA L O G N A G R A J E N C E V Nagrado za strip – za mladostnike je prejel švicarski strip. Melquiot, Fabrice Polly, ilustr. Isabelle Pralong, (La Joie de lire, 2021). Fabrice Melquiot Polly 32 / Knjižni sejem Poleg nagrajenih knjig in finalistk smo na prodajni razstavi Bologna po Bologni razstavili in predstavili še vrsto drugih kakovostnih in vznemirljivih slikanic (predvsem v angleščini, toda tudi v nemščini, francoščini, španščini, italijanščini idr.), za katere menimo, da so zanimive za slovenske mlade bralce in njihove vzgojitelje, pa tudi za strokovno javnost. Vse te knjige so v prodaji v knjigarni Konzorcij v Ljubljani na Slovenski 29, seveda pa jih lahko vse naročite tudi prek spleta. Katalog: https://online.fliphtml5.com/fvba/cuyi/#p=1 Posebna razstava na sejmu v Bologni – letos prvič – je bila The BRAW Amazing Bookshelf (»Neverjetna polica BRAW«): poleg nagrajenih slikanic in finalistk smo lahko spoznali sto »založniških biserov«, ki so kandidirali za BRAW. V resnici knjige niso bile na polici, pač pa so visele na vrvicah izpod stropa. Nova je bila tudi razstava Premio Orbil (»Nagrada Orbil«): razstava kakovostnih knjig, ki so jih izbrali knjigarji/knjigotržci mladinskih knjig. Le-te so po njihovem mnenju blizu okusu mladih bralcev. Med njimi je bila tudi knjiga Petra Svetine, italijanski prevod zbirke Sosed pod stropom (Darko Branko, veseli pihalni orkester in druge zgodbe, prev. Lucia Gaja Scuteri. Nardò: Besa Muci, 2022). Zanimivo je bilo primerjati knjige, ki so jih izbrali knjigarji in knjigotržci, s knjigami, ki jih je nagradila strokovna žirija (BRAW), in knjigami, ki so jih izbrali otroci (Strega Prize Ragazze e ragazzi 2022). Zanimiva je bila tudi razstava Fluo Lit Up Books: 130 slikanic, v katerih so ustvarjalci uporabljali fluorescenčne barve, nastajale pa so zadnjih 10 let v različnih državah. Posebna pozornost je bila namenjena stripu – ne le z nagradami v treh starostnih stopnjah, ampak tudi z »otokom«, posebnim razstavnim prostorom, kjer so se predstavljale založbe stripov z vseh koncev sveta. 01 Knjižni sejem / 33 Iz povedanega je videti, da se sejem v Bologni z nekaterimi spremembami bolj približuje bralcem in njihovim bralnim preferencam. Tako je razumeti tudi BolognaBookPlus, ki jo organizirata AIE (Association of Italian Publishers) in Bologna Licensing Trade Fair / Kids in nudi vrsto možnosti za strokovno spopolnjevanje (lani prvič online, letos prvič v živo). Dve leti sejma na daljavo zaradi pandemije sta prinesli vrsto izkušenj in novih pristopov v založništvu in promociji mladinskih knjig. Še več kot prejšnja leta je bilo namenjenega prostora »kavarnam«, organizatorji sejma so pričakovali, da bodo obiskovalci željni stikov v živo. V »kavarnah« ilustratorjev, avtorjev, prevajalcev idr. je bilo veliko dogodkov, izmenjav mnenj, primerov dobre prakse, izobraževanja idr. Nova je tudi iniciativa, da se na vsakem sejmu osvetli eno od regij na svetu; tokrat je bila to Afrika (Spotlight on Africa / »Afrika v soju žarometov«): Afrika je celina potencialnih bralcev, treba je dvigniti bralno pismenost, spodbuditi ustvarjanje knjig, založništvo idr. Prazni razstavni prostori založnikov afriških držav so potrjevali dejstvo, da je Afrika v razvoju pismenosti preskočila papirnato fazo, obdobje tiskanih bralnih gradiv, kar so povzročila predvsem tuja prizadevanja, da Afriko digitalizirajo. Vsako leto so na knjižnem sejmu v Bologni obelodanjeni tudi dobitniki nagrade ALMA in nagrad IBBY. Na Bologni po Bologni tem in tudi slovenskim kandidatom za nagrade namenimo kar nekaj pozornosti. 01 34 / Knjižni sejem Slovenski nominiranci in nagrajenka ALMA 2022 Spominska nagrada Astrid Na Bologni po Bologni smo Lindgren (ALMA) 2022 je bila predstavili njeno avtorsko podeljena švedski ilustratorki in slikanico Le Pont (»Most«), v avtorici Evi Lindström, izročili so ji slovenščini pa imamo prevod jo konec maja v Stockholmu. knjige Ellen Karlsson Špagica, ptiček in jaz (Zala, 2018) z njenimi ilustracijami. Slovenski nominiranci za nagrado ALMA 2022 so Anja Štefan, Ana Zavadlav, Svetlana Makarovič in Boris A. Novak. Knjižni sejem Slovenska nominiranca in nagrajenki Andersenove nagrade 2022 Andersenovi nagrajenki sta bili v prevodu Jedrt Maležič (Miš, obelodanjeni na knjižnem sejmu v 2013). Bologni, nagradi pa sta jima bili Imamo tudi slikanico brez podeljeni na 38. kongresu IBBY v besedila, Val Suzy Lee (Mladinska Maleziji (5.–8. september 2022). knjiga, 2010). To sta francoska pisateljica Marie-Aude Murail in Med finaliste se je uvrstil tudi južnokorejska ilustratorka Suzy pisatelj in pesnik Peter Svetina, Lee. slikanico brez besedila Svetilnik V slovenščini imamo dva ilustratorja Damijana Stepančiča mladinska romana Marie-Aude (Miš, 2019) pa je Andersenova Murail: Simpl v prevodu Mojce žirija uvrstila na poseben Medvedšek (Miš, 2013) in Oh, boy! priporočilni seznam. / 35 36 / Knjižni sejem Slovenski ustvarjalci na IBBY častni listi 2022 Na Bologni po Bologni smo že opozorili tudi na slovenske ustvarjalce mladinskih knjig, ki so se uvrstili na IBBY častne liste 2022: Andrej Rozman Roza za knjigo Rimuzine in črkolazen (Mladinska knjiga, 2019), Igor Šinkovec za ilustracije knjige Boštjana Gorenca Si že kdaj pokusil luno? (Mladinska knjiga, 2019) in Katja Zakrajšek za prevod knjige Clémentine Beauvais #3špehbombe (Mladinska knjiga, 2019). Tudi IBBY častne liste so bile podeljene na 38. kongresu IBBY. Knjižni sejem Knjige ustvarjalcev letošnje poslanice ob 2. aprilu – mednarodnem dnevu knjig za otroke Letošnjo poslanico ob 2. aprilu je pripravila Kanadska sekcija IBBY, v slovenščino jo je z naslovom Zgodbe so krila, ki te vsak dan ponesejo kvišku prevedla Katja Zakrajšek. Besedilo poslanice je napisal Richard Van Camp, plakat je ustvarila ilustratorka Julie Flett. Na Bologni po Bologni smo predstavili slikanico Little You, ki sta jo ustvarila skupaj, in tri slikanice, ki jih je ilustrirala Julie Flatt: On the Trapline in dve avtorski We all Play in Birdsong, ki velja za eno njenih najboljših. Tole na spletu nikakor ne more biti tako prepričljivo, kot je bilo na predstavitvi v živo, pa vendar upam in želim, da bi med predstavljenimi slikanicami našli vsaj eno ali dve zase in za vaše mlade bralce, kajti zgodbe so krila, ki te vsak dan ponesejo kvišku, zato poišči knjige, ki nagovarjajo tvojega duha, srce, um, kot pravi letošnja poslanica ob 2. aprilu. / 37 MEDIJSKA PISMENOST JE KOMPETENCA ČET | 10 NOV | 9H - 14:45H Semaforjev utrip povzetki referatov Maja Vreča, Mateja Rek, Petra Mikeln, Mateja Drnovšek Zvonar, Sonja Merljak Zdovc, Petra Zupančič In Urša Valentič 40 / SeM@FoRjev utrip Maja Vreča Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (Arnes) Tehnološki park 18 1000 Ljubljana Kaj je (internetna) medijska pismenost? Pod izrazom »medijska pismenost« si verjetno skorajda vsak izmed nas predstavlja nekaj drugega. Kaj pa je potem »internetna medijska pismenost«? Kako jo lahko pojasnimo, če pa nam pogosto dela preglavice že razlaga pojma »običajne medijske pismenosti«. Seveda so tudi tu različne struje, ki si malce drugače razlagajo pomen tega izraza, a nekaj jim je skupno. Ločiti moramo med tako imenovano digitalno pismenostjo in internetno medijsko pismenostjo. In tu se običajno najprej zalomi pri našem dojemanju internetne pismenosti. Ko vidimo nekoga, ki je zelo spreten pri uporabi interneta in naprav, mu kar nekako avtomatično pripišemo tudi znanja, ki vključujejo poznavanje delovanja tehnologij, ki jih uporablja, in sposobnost iskanja informacij na spletu ter prepoznavanje dezinformacij in razumevanje zavajajočih algoritmov, ki oblikujejo naš vpogled v »online« svet. Seveda pa je to povsem napačen zaključek. Če ta nesporazum primerjamo z našim fizičnim svetom, bi ga lahko opisali približno tako – opazujemo nekoga, ki piše izredno lepo in zelo hitro. Iz tega sklepamo, da gre za človeka, ki se spozna na časopise in revije, ki izhajajo po svetu, in ve, kako ločiti med kvalitetno znanstveno revijo in tako, ki ni vredna zaupanja. V našem fizičnem svetu seveda ne delamo takih zaključkov. Zakaj pa jih potem neredko delamo v virtualnem? Med drugim zaradi tega, ker tudi nam nekoliko primanjkuje internetne medijske pismenosti. K sreči pa za njeno poznavanje ni treba biti ravno tehnični genij. Kar je pri tem res nujno potrebno, je sposobnost kritičnega razmisleka in sposobnost, da se naučimo osnovnih mehanizmov, ki vplivajo na naše internetno življenje. Tega pa ste seveda več kot sposobni prav vsi knjižničarji. In ravno knjižničarji ste tisti, ki bi že skorajda morali – poleg običajne medijske pismenosti, ki bržkone sodi v vaš opis del in nalog – usvojiti tudi internetno medijsko pismenost. Tako kot učitelji ste namreč ravno vi tisti, od katerih širša družba kar nekako pričakuje, da znate najbolje ločiti zrnje od plev. A tudi če v tem hipu morda niste povsem prepričani v svoje poznavanje in razumevanje teh tematik, boste vsa potrebna znanja zlahka usvojili, saj se v to ne spuščate brez predznanja; vaša »offline« medijska pismenost je namreč najboljša možna osnova za pridobivanje dodatnih »online« znanj. / 41 Raziskovanje medijske vzgoje in pismenosti prof. dr. Mateja Rek Fakulteta za medije v Ljubljani in Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici Zaradi hitrega in obsežnega razvoja digitalnih medijev in njihove vedno večje prisotnosti v naših življenjih tudi v Sloveniji močno raste zanimanje in povpraševanje po informacijah, podatkih in drugi raziskovalni infrastrukturi, ki se nanaša na medijske navade, vzgojo in medijsko pismenost ljudi. Ker ljudje vse več časa preživimo v digitalnem medijskem okolju, vse bolj potrebujemo tudi ustrezne kompetence in digitalno medijsko ozaveščenost. Mnogi izzivi, povezani z digitalizacijo v sodobnih družbah, so postali še bolj vidni in aktualni v obdobju epidemije COVID-19. Sposobnost uporabe digitalnih tehnologij, sposobnost analize in evalvacije digitalnih medijskih vsebin, skupaj s sposobnostjo učinkovitega generiranja digitalnih sporočil, so v obdobju epidemije zaradi vseprisotne digitalizacije postale še pomembnejše veščine, kot so sicer. Po drugi strani so se zelo vidno pokazali mnogi neželeni učinki prekomerne ali nespametne rabe medijev, ki so bili prisotni tudi pred epidemijo, pa jim v Sloveniji kot družba pogosto nismo posvečali zadostne pozornosti: od nekemičnih zasvojenosti do mnogih z rabo digitalnih medijev povezanih zdravstvenih težav ljudi; z rabo medijev in digitalizacijo povezana družbena neenakost; zaščita in inkluzivnost ranljivih skupin; vprašanja varnosti, nadzora in svobode v digitalni realnosti. Digitalizacija in povečana prisotnost digitalnih medijskih vsebin v vsakdanjem življenju od ljudi terjata nov družbeni odziv, nove smiselne normativne okvirje in njihovo implementacijo ter intenzivno raziskovalno delo na teh področjih, ki nam bo dalo možnost razumevanja vpliva medijske vzgoje in razvoja medijske pismenosti na kvaliteto življenja posameznika in družbenih skupnosti. 42 / Raziskovanje medijske vzgoje in pismenosti V okviru Infrastrukturnega programa Fakultete za medije – zbiranje, vodenje in arhiviranje podatkov o medijski pismenosti (program financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije) od leta 2013 periodično zbiramo in analiziramo podatke o različnih vidikih medijske pismenosti v Sloveniji. V obdobju 2013–2021 smo ustvarili naslednje zbirke podatkov: Medijska pismenost v Sloveniji (2014, 2021) Mediji in predšolski otroci v Sloveniji (2015) Mediji in dijaki v Sloveniji (2015) Mediji in osnovnošolci v Sloveniji (2016) Medijske navade gluhih in naglušnih ter slepih in slabovidnih (2017) • Medijske navade starejših 65+ (2018) • Mediji, prehrana in podoba telesa (2019) • Medijske navade ljudi z duševnimi težavami (2019) • • • • • V obdobju 2022–2027 načrtujemo nadaljevanje raziskav in posodobitev obstoječih baz podatkov s poudarkom tudi na specifičnih ciljnih populacijah predšolskih, osnovnošolskih, srednješolskih otrok, starejših nad 65 let, oseb z okvarami vida ali sluha in gibalno oviranih. Zbirko primarno zbranih podatkov bomo dopolnjevali v skladu z razvojem znanstvene refleksije, tehnološkim napredkom na tem področju in potrebami širokega nabora deležnikov, s katerimi sodelujemo pri izvajanju infrastrukturnega programa. Instrument za zbiranje podatkov bo prilagojen specifičnim značilnostim in prof. dr. Mateja Rek Fakulteta za medije v Ljubljani in Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici potrebam medijske vzgoje in pismenosti posamezne populacije ter bo omogočal tudi longitudinalno analizo in primerjavo s stanjem medijske vzgoje in pismenosti zadevnih ranljivih skupin v preteklem obdobju financiranja (2015–2021). Poleg izvajanja anket, zbiranja podatkov o medijskih navadah in pismenosti določenih publik (kot so otroci, ranljive skupine, starejši) zbiramo sekundarne podatke o stanju in razvoju medijske pismenosti v Sloveniji (npr. baze podatkov o obstoječih projektih, programih, aktivnostih, strokovna in znanstvena literatura s tega področja). Ta omogoča prenose znanja in informacijsko podporo za mreženje in samo mreženje, tako doma kot v tujini. SeM@FoRjev utrip Spodbujanje razvoja veščin kritičnega mišljenja s formativnim spremljanjem Mateja Drnovšek Zvonar in Petra Mikeln, Osnovna šola Polje Zaloška cesta 189 1260 Ljubljana - Polje Na Osnovni šoli Polje smo od leta 2015 do 2018 sodelovali v mednarodnem projektu ATS 2020 – Formativno spremljanje in vrednotenje transverzalnih veščin ob podpori IKT, ki ga je v Sloveniji v okviru Zavoda Republike Slovenije za šolstvo koordinirala in vodila dr. Tanja Rupnik Vec. Ena od transverzalnih oz. prečnih veščin, ki si jo je v drugem letu tega projekta izbrala naša šola, je bila kritično mišljenje. Plod celoletnega dela treh učiteljic, ki smo sodelovale v projektu pod mentorstvom dr. Tanje Rupnik Vec (Mateje Drnovšek Zvonar, Vesne Gros in Petre Mikeln), je priročnik Spodbujanje razvoja veščin kritičnega mišljenja s formativnim spremljanjem, ki je prosto dostopen v Digitalni bralnici ZRSŠ na povezavi: https://www.zrss.si/pdf/VescineKriticnegaMisljenja.pdf V priročniku je najprej opredeljeno, kaj kritično mišljenje sploh je, nato pa so po korakih formativnega spremljanja (ugotavljanje predznanja, postavljanje ciljev, načrtovanje poti do cilja in zbiranje dokazov, konstruktivna povratna informacija, samorefleksija) predstavljene konkretne aktivnosti, s katerimi lahko učencem pomagamo, da postanejo kritični misleci. Pomembno je, da kritično mišljenje poučujemo eksplicitno, tako da učenci ozavestijo svoj proces mišljenja. Takšen način je namreč učinkovitejši, kot če učencem le ponudimo priložnosti, da rešujejo probleme, ki zahtevajo višje ravni mišljenja, a o tem, kako so uspešni pri tem in zakaj so ali niso uspešni, z njimi ne govorimo. / 43 44 / SeM@FoRjev utrip Ilustracija: V okviru projekta je nastal tudi priročnik Veščine kritičnega mišljenja. Primeri nalog za spodbujanje kritičnega mišljenja pri različnih predmetih v osnovni šoli: Vesna Gros https://www.zrss.si/pdf/vescine-kriticnega-misljenja-naloge.pdf V njem so zbrani konkretni primeri za razvijanje naslednjih veščin kritičnega mišljenja pri različnih predmetih: 1) prepoznavanje problema, postavljanje vprašanj; 2) sistematično opazovanje in sklepanje; 3) razlikovanje dejstev od mnenj; 4) postavljanje ciljev in načrtovanje korakov do uresničitve cilja; 5) delo z viri; 6) induktivno sklepanje (sklepanje s posameznega na splošno); 7) deduktivno sklepanje (sklepanje s splošnega na posamezno); 8) argumentiranje. SeM@FoRjev utrip Dr. Sonja Merljak Zdovc https://casoris.si/ Some questions to explore: • What are the unique problems that young people face in their digital environment today? • How can we use the lived of experiences of young people to better understand and talk about the so called ‘digital natives’ generation? • What is the role of educators and parents in encouraging and enabling critical thinking around technology? Časoris in njegovi Lovci na lažne novice Kako otrokom razložiti, zakaj kužki jokajo, kako podnebne spremembe vplivajo na našo prihodnost ali kaj pravzaprav pomeni brexit? Časoris, prvi slovenski spletni časopis za otroke, ki je nastal kot skovanka besede časopis in risanje, odgovarja prav na takšna vprašanja. Čeprav je spletni portal namenjen otrokom, pa je hkrati v veliko pomoč tudi učiteljem in staršem. Odrasli mislimo, da moramo zaščititi otroke. To je čisto naravno. Zato jim strašljive novice včasih najraje prikrijemo. A zavedati se moramo, da bodo naši otroci izvedeli, da se dogajajo hude stvari. Zato je bolje, da to izvejo od nekoga, ki mu lahko zaupajo. Prav je, da o njih izvedo na pravi način – tak, ki ne povzroči dodatnega strahu in ki jim lahko pomaga razumeti, zakaj je svet tak, kot je. S Časorisom pa tudi z drugimi dejavnostmi, ki jih izvajamo, otroke ves čas spodbujamo h kritičnemu razmišljanju pa tudi presojanju, ali je medij, ki ga spremljajo, še vedno verodostojen in mu še lahko zaupajo. Vzgojiti želimo novo generacijo bralcev, gledalcev in poslušalcev in otrokom privzgojiti navado uporabe zanesljivih virov informacij. V času, ko imajo lahko lažne novice tako velik vpliv na naše življenje, ko ne ostajajo več samo na spletu, je zelo pomembno, da se o informacijah pa tudi o dezinformacijah poduči mlajše generacije. Le tako bomo v prihodnje ohranili krhke vezi, ki nas povezujejo, sprejemali najtežje odločitve in (p)ostali informirani in aktivni državljani. / 45 mipi.si – Beri MiPi in vedel boš več Petra Zupančič Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije Stegne 7, 1000 ljubljana, Slovenija +386 (0)1 583 63 00 @PortalMiPi #beri_mipi MiPi je portal za promocijo medijske in informacijske pismenosti, s katerim želi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (akosrs.si) širšo javnost ozaveščati o pomenu kritične in premišljene uporabe medijskih vsebin in informacijskih tehnologij. Agencija kot konvergentni regulator izkorišča prednosti povezovanja delovnih področij in med prvimi v Evropi prispeva k uresničevanju svojega poslanstva pri zaščiti končnih uporabnikov, tako pri njihovi uporabi medijskih vsebin kot informacijskih tehnologij. Enega izmed pomembnih pokazateljev, kako uspešna je pri tem naša država, predstavlja tudi zadnje poročilo Evropske komisije za leto 2022 o indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (digitalstrategy.ec.europa.eu/en/policies/desi). Rezultati so namreč pokazali velik digitalni napredek Slovenije in jo na lestvici držav Evropske unije že drugo leto zapored uvrstili nad evropsko povprečje. K temu rezultatu je bistveno prispeval tudi kazalnik meritev, ki zajema digitalno pismenost. Številne aktivnosti agencije na tem področju tako že kažejo prve oprijemljive rezultate. Medijska in informacijska pismenost nimata enotne definicije, danes ju vse pogosteje zamenjujemo s pojmom digitalna pismenost. A je njun pomen bistveno širši in za sodobnega človeka ter družbo izrednega pomena. Razumevanje medijev, njihovega delovanja ter spretno in kritično krmarjenje med vsemi informacijami in informacijsko tehnologijo, ki smo ji vsak dan izpostavljeni, so namreč ključne veščine, ki ne vplivajo samo na naša življenja, temveč tudi na demokratične procese v družbi. Pomembno je, da znamo izkoristiti vse možnosti, ki nam jih ponujajo nove tehnologije, sprejemati informirane odločitve ter se zaščititi pred škodljivimi vsebinami in vplivi. Obenem pa znamo biti tudi sami kreativni in odgovorni ustvarjalci sporočil. Agencija želi tako prispevati h kritičnemu vrednotenju medijskih vsebin, k varni uporabi interneta in informacijsko pismenim uporabnikom storitev. Z razvojem interneta stvari (IoT) in pojavom dinamične podatkovne ekonomije se je močno razširilo tudi tveganje kibernetske varnosti in zasebnosti. Dejstvo je, da manj vešči in neosveščeni uporabniki hitreje podležejo številnim tveganjem, ki jih prinaša uporaba digitalnih virov. SeM@FoRjev utrip / 47 mipi.si – Beri MiPi in vedel boš več Notranji digitalni semafor je tisti, ki usmerja uporabnika na poti razumevanja medijskih vsebin in varne uporabe digitalnih platform ter storitev. Kdaj pa tebi zasveti rdeča luč? • Prepoznaš oglas tudi, ko je ta spretno prikrit? • Veš, kdo stoji za spletnimi ocenami? • Starši veste, katere vsebine so namenjene otroku in primerne njegovi starosti? • Veš, da na spletu puščaš digitalno sled, ki jo oglaševalci spretno uporabljajo za ciljano oglaševanje? • Ločiš med plačanimi in običajnimi zadetki na spletu? • Prepoznaš novico, ki morda ni najbolj resnična, in veš, kje preveriti, kaj je res? • Razumeš, kako delujejo algoritmi Facebooka na tvoji časovnici (»news feed«)? • Se znaš zaščititi pred spletnim nasiljem? In kaj to sploh je? • Uporabljaš storitve, kot so eDavki? • Te skrbi, kaj se dogaja s tvojimi podatki? • Te zelo skrbi tvoja podoba, ki morda ni takšna kot prijateljeva na Instagramu? • Veš, kaj je sovražni govor? MiPi želi sodobnemu uporabniku pomagati razumeti medijske in spletne vsebine ter ga ozaveščati o pasteh digitalnega sveta. Zato so vsebine predstavljene na poljuden in prijazen način. Izhajajo iz aktualnih tematik, tako tistih, ki jih pri svojem delu nagovarja agencija, kot širše, in vsebujejo veliko konkretnih napotkov ter nudijo številna izhodišča za nadaljnje raziskovanje posamezne teme. Te zanima? Razišči na mipi.si. Tam boš našel tudi orodje Gledoskop (gledoskop.si). To je sistem za razvrščanje in označevanje programskih vsebin, ki jih najdeš na televiziji. Starše, otroke, vzgojitelje in druge opozarja, da določena programska vsebina vsebuje prizore, ki so lahko za določeno starostno skupino gledalcev škodljivi. V ta namen uporablja znake, ki vsebujejo starostna priporočila (VS oziroma vodstvo staršev, 12 let, 15 let, 18 let), poleg njih pa tudi piktograme, s katerimi pojasni razlog za starostno priporočilo (nasilje, strah, spolnost, diskriminacija, zloraba drog, alkohola in neprimeren jezik). Pri projektu MiPi sodelujemo s številnimi partnerji, ki ravno tako delujejo na področju medijskega in informacijskega opismenjevanja. V želji povečati doseg svojih vsebin se povezujemo tudi s šolami in drugimi izobraževalnimi institucijami. Če bi sodeloval z nami ali imaš vprašanje, nam piši in skupaj bomo poiskali odgovor oziroma raziskali možnosti sodelovanja. 48 / Public Relations Unit Phone: (123)456 789 Spletno oko : prijava posnetkov spolnih zlorab otrok Urška Valentič Spletno oko Center za varnejši internet Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana Izvleček predstavitve delovanja prijavne točke Spletno oko Jim Matthews (Deputy Chief to Assistant Chief) Kurt Brown (Lieutenant to Commander) Zachary Russell (Lieutenant to Commander) Predstavitev prijavne točke (organiziranost, kako deluje, okviri, namen); Posnetki spolnih zlorab otrok (definicija, trendi); Pregled zakonodaje s področja posnetkov spolnih zlorab otrok (lokalne in globalne oziroma evropske); Izsiljevanje z intimnimi posnetki (kako poteka, ukrepi in nasveti, pravna podlaga); Seksting (in deljenje intimnih posnetkov – kako poteka, ukrepi in nasveti, pravna podlaga); Spletni grooming (kako in kje poteka, dejavniki ranljivosti, ukrepi in nasveti); Pregled statističnih podatkov (število prijav, obravnavano kaznivo dejanje izdelave, posesti, prikazovanje in posedovanje pornografskega gradiva); Pomen prijave posnetkov spolnih zlorab otrok (v lokalnem in globalnem smislu, globalna statistika in pregled področja); Vloga družbenih omrežij / ponudnikov internetnih storitev pri zagotavljanju varnega interneta in pregonu storilcev kaznivih dejanj s področja posnetkov spolnih zlorab otrok. SeM@FoRjev utrip / 49 Po SeM@FoRjevih poteh Rubrika o uspehih in trudu mladinskih knjižničarjev in mladinskih oddelkov širom Slovenije. Postaja 1 | Promocija slovenske str. 52 knjige in knjižnice str. 60 Postaja 2 | BILKA Lavričeva knjižnica Ajdovščina Narodna in študijska knjižnica, Trst 01 02 Knjižnica Lenart 05 04 Knjižnica Ivana Potrča Ptuj 06 03 Knjižnica Velenje Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica str. 65 Postaja 3 | Pikina bralna značka str. 72 Postaja 4 | Knjižni zakladi malega Lovra str. 79 Postaja 5 | Bralni nahrbtnik str. 81 Postaja 6 | Pravljične ure z jogo PROMOCIJA SLOVENSKE KNJIGE IN KNJIŽNICE V VEČINSKO TUJEJEZIČNEM OKOLJU Ivana Soban, bibliotekarka Oddelek za mlade bralce, Narodna in študijska knjižnica Po SeM@FoRjevih poteh IZHODIŠČE Mladinski knjižničarji in knjižničarke vidimo kot največji izziv sodobnega knjižničarstva tisti segment naših zadolžitev, ki nam kot bralcem, ljubiteljem, navdušencem, mogoče celo fanatikom ne bi smel predstavljati večjega napora. Knjige so naš vsakdanji kruh, službe pa nikakor nismo izbrali zaradi višine plač, varnosti javne zaposlitve ali banalnosti izbranega študija. Pa vendar, kljub odličnim predispozicijam, s težavo opravljamo ravno tisto, kar bi nam vsekakor moralo predstavljati največji užitek. Govorim seveda o promociji knjig in književnosti. Vprašanje torej za milijon dolarjev: kaj naj naredimo, da bi pritegnili k branju čim več potencialnih uporabnikov? Kako prepričati petošolca, da je branje zanimivejše početje od igranja videoigric? Kako devetošolko odtegniti od telefona in ji v zameno obljubiti rajske užitke ob razvozlavanju stotin strani črnih znakov na beli podlagi? Težko, kajne? Izziv je nedvomno zahteven, kar tudi upravičuje dejstvo, da se z njim ukvarjajo knjižničarji in knjižničarke po vsem svetu. Če stopnjujemo težavnost zadanega izziva: kako v tujejezičnem okolju prepričati otroka, najstnika, najstnico, da svoj dragoceni čas posveti knjigi, ki je povrh vsega napisana v manjšinskem jeziku? / 53 54 / Po SeM@FoRjevih poteh Sociolingvistična slika S takega izhodišča torej izhajamo knjižničarke v Oddelku za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice (NŠK) v Trstu, ki – upam, da vas nisem zavedla – prav tako nimamo enoznačnih odgovorov na postavljena vprašanja. NŠK je osrednja knjižnica Slovencev v Italiji, njen glavni namen je zbiranje, urejanje, hranjenje in vrednotenje kulturne in znanstvene dediščine Slovencev v Italiji ter pospeševanje bralne kulture, torej promocija slovenske kulture in literature ter slovenskega jezika. To počenjamo v okolju, ki je povečini italijansko govoreče. Trst – s svojimi 50.000 slovenskimi prebivalci največje slovensko mesto z začetka prejšnjega stoletja – je dandanes mesto, kjer v samem centru ni opaziti vidnih napisov v slovenščini. Delujemo v okolju, kjer so slovenskemu prebivalstvu z zakonom zagotovljene pravice, vendar se jih ne udejanja dosledno oz. se jih dosledno neudejanja. V mestu in mestnem zaledju deluje mreža vrtcev, osnovnih in srednjih šol s slovenščino kot osrednjim učnim jezikom. Tako imamo Slovenci v Italiji možnost šolanja v materinščini od 3. do 18. leta starosti¹. Vprašanje materinščine oz. rabe slovenščine v skupnosti govorcev slovenščine kot manjšinskega jezika v Italiji je pereča tematika, s katero se ukvarja marsikateri strokovnjak. Sociolingvistična slika prebivalstva namreč kaže na vedno večjo jezikovno heterogenost družin otrok, ki obiskujejo slovenske šole. Veliko je primerov mešanega slovensko-italijanskega družinskega izvora. ¹ Na tržaškem imamo devet različnih ravnateljstev, kar pomeni 18 vrtcev, 21 osnovnih šol, 7 nižjih srednjih šol in 4 višje srednje šole s skupno 12 številom smeri. Po SeM@FoRjevih poteh ZNANJE IN RABA SLOVENSKEGA JEZIKA Raziskava Iz nedavne raziskave² je razvidno, da ima večina intervjuvancev (mladih med 15. in 29. letom) kar dva materna jezika, polovica intervjuvancev navaja, da pozna italijanščino zelo dobro, le ena tretjina intervjuvancev pa pozna slovenščino na isti ravni. Sporazumevalni jezik Največkrat je – kot logična in naravna posledica – sporazumevalni jezik v mešanih družinah italijanščina, saj ga poznajo vsi družinski člani. V splošno sliko naj vključimo še izposojenke in jezikovne interference, manko strokovnih in specifičnih izrazov: občutno zaznaven vdor italijanskega jezika v vsakdanje sporazumevanje v slovenskem jeziku se kaže v tem, da so nekatere besede popolnoma izpodrinile slovensko ustreznico. ² Jagodic, D., 2019. Znanje in raba slovenskega jezika med mladini v slovenskem zamejstvu v Italiji. V: Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu / uredila Sonja Novak Lukanović. - Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja ; v Celovcu : Slovenski znanstveni inštitut : Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik ; v Trstu : Slovenski raziskovalni inštitut, 2019. - (Mladi v slovenskem zamejstvu ; zv. 4). Str. 67–120. / 55 56 / Po SeM@FoRjevih poteh Poročilo o bralnih navadah in obiskovanju knjižnic BRALNE NAVADE Pa to še ni vse. Rekli smo, da se knjižničarji zavedamo, da je branje na globalni ravni dejavnost, ki ne sodi med najbolj priljubljene dejavnosti otrok, najstnikov in njihovih staršev, kar v večjezičnem okolju še dodatno prilije olje na ogenj. Raziskava iz leta 2017³ pravi, da slovenski dijaki večkrat raje posegajo po literaturi v italijanskem jeziku kot po tisti v slovenščini, saj smatrajo, da ponuja italijanski trg boljšo izbiro in so knjige tudi lažje berljive. POROČILO ³ Bogatec, N., 2017. Poročilo o bralnih navadah in obiskovanju knjižnic. Slovenski raziskovalni inštitut, Trst. Po SeM@FoRjevih poteh ODDELEK ZA MLADE BRALCE Taka je torej v grobem situacija na naši operativni mizi. Oddelek je sicer dokaj mlad, saj obstaja šele dobrih osem let, pred tem pa je bilo otrokom namenjenih le nekaj polic na glavnem sedežu. Dislociranost od osrednje knjižnice ne prispeva k večji izposoji, saj se uporabniki s težavo odpravijo v dve knjižnici, da bi zadovoljili svoje informacijske in bralne potrebe. Prostor, namenjen mladim, je sicer ustrezen, udoben in privlačen, lahko se ga priredi za različne dogodke in potrebe s premikanjem opreme. Skoraj 13.000 enot knjižničnega gradiva, namenjenega mladim do približno 18. leta starosti, je sodobno in strokovno razporejeno na nizke police, v večja korita v obliki barčic in na premične regale. Letno gre v promet med osem in deset tisoč enot, ki si jih aktivni obiskovalci izposojajo predvsem med obiskom raznoraznih dogodkov. Dogodki pa so ključni dejavnik za ohranjanje aktivnosti uporabnikov in za pridobivanje novih. Poleg klasičnih pravljičnih uric, ki potekajo od septembra do maja, izvajamo še druge aktivnosti za različne ciljne skupine: najmlajšim, otrokom do 3. leta starosti in njihovim družinam, so namenjena srečanja Rojeni za branje in Mammalingua (vključeni smo v italijanski nacionalni projekt, ki ga izvajamo bodisi dvojezično bodisi zgolj v slovenščini); poleti lahko uporabniki prisluhnejo slovenski besedi v Sesljanskem zalivu na priljubljenih Pravljicah pod senčnikom, tako rekoč »množično« obiskanem dogodku, kjer imajo mladi poslušalci poleg pravljične urice in kreativne delavnice možnost izposoje gradiva in vračila na plaži. Knjižničarke organiziramo razstave mladinskih ilustratorjev, predstavitve knjig, srečanja z avtorji. V predkoronskem času so se najstniki v knjižnici družili v bralnem klubu Sm figo, čitm knjigo, kjer so si izmenjevali vtise o prebrani knjigi. / 57 58 / Po SeM@FoRjevih poteh Glavnina našega dela in dodatna skrb pa je posvečena prav organiziranim šolskim in vrtčevskim skupinam, saj s kakovostnim bibliopedagoškim delom dosežemo tudi tisti segment populacije, ki bi sicer nikoli ne prestopil knjižničnega praga. Italijanski šolski sistem v primerjavi s slovenskim sistemom, kjer je knjižnično-informacijsko znanje vključeno v šolski kurikul, ne predvideva nič podobnega. Pravzaprav je stanje še slabše, saj zakon niti ne določa, da bi vsaka šola morala imeti knjižnico (!), čemur sledi, da tudi ni namenskih sredstev za njeno delovanje. Šolske knjižnice v Italiji so torej prepuščene prizadevnosti posameznih odgovornih oseb, po večini pa so slabo založene, slabo organizirane ali pa jih sploh ni. Obiskovanje splošne knjižnice je prepuščeno presoji ravnatelja, šolskega koordinatorja ali celo posameznega učitelja. Sistemsko vključevanje otrok v bibliopedagoške programe je torej v Italiji zelo pomembno, saj omogoča, da čim več otrok spozna knjižnico. V ta namen nudimo pedagoškim delavcem različne dejavnosti ob obisku knjižnice. Ob ustaljenih programih, kot je npr. nacionalni Rastem s knjigo, ki pripelje v mladinski oddelek vsako leto od 200 do 300 učencev in dijakov (marsikoga prvič!), nudimo tudi delavnice kreativnega pisanja, kvize, bralne akcije (med drugim sodelujemo pri bralnem tekmovanju Berimo z Rovko Črkolovko, ki je v predkoronskem času poželo veliko navdušenja), izobraževanja o e-virih in delavnice informacijskega opismenjevanja oz. usposabljanja za iskanje knjižničnega gradiva v knjižnici. Za mlajše učence pripravljamo pravljične urice, ki so osredotočene na slovenskih avtoricah in avtorjih, kjer spoznavajo pisatelj*, ilustrator* in druge ustvarjal* tudi s pomočjo avdiovizualnih in drugih učnih vsebin. Po SeM@FoRjevih poteh Večji otroci se lahko udeležijo delavnice Lego zgodbe, kjer s pomočjo lego kock in tablične aplikacije sestavljajo, poslikajo in napišejo svoje pustolovščine. Bibliopedagoške ure so ob vsakem obisku prilagojene starosti in številu otrok, njihovemu znanju in ravni razumevanja. Razvoj delovanja oddelka, usmerjen k spodbujanju otrok in mladostnikov k branju ter nudenju kakovostnih kulturno-izobraževalnih vsebin, je torej v marsičem pogojen z zunanjimi dejavniki. Zaradi pomanjkanja sistemskih ureditev in dolgoročnih strateških načrtov, zaradi pomanjkanja strokovnih vzgibov pri ustvarjanju ključnih smernic, zaradi družbenega perifernega statusa otrok in njihovih potreb pa so prizadevanja, da bi postala knjižnica osrednje kulturno središče, informacijski (epi)center in družbeno stičišče mladih, kar so nedvomno osnovna poslanstva sodobne knjižnice, nemalo otežena. DELAVNICE SREČANJA / 59 Viktorija Kante www.ajd.sik.si/bralni-izziv-lavriceve-knjiznice/ aničšvodjA ecinžijnK eve č i r va L v i z z I ) i n v r a b ( i n l ar B BILKA Po SeM@FoRjevih poteh O nas V Lavričevi knjižnici Ajdovščina (v nadaljevanju Lavričeva knjižnica) izvajamo različne dejavnosti, s katerimi skušamo motivirati uporabnike za sam obisk knjižnice in za uporabo knjižničnih storitev. Otrokom in mladini posvečamo še prav posebno skrb. Že vrsto let tako skrbimo za bralno motivacijo otrok in mladine s pomočjo različnih projektov. / 61 62 / Po SeM@FoRjevih poteh 2 Ura pravljic je v Lavričevi knjižnici najstarejša oblika dejavnosti za mladino. Tradicija pripovedovanja in druženja otrok in staršev se tako nadaljuje že od leta 1975 naprej. Poteka v vseh naših oddelkih enkrat tedensko, na potujoči knjižnici pa po predhodnem dogovoru z vrtci, šolami in posamezniki na določenem postajališču. Z izbiro kvalitetnih tekstov in ilustracij navajamo otroke in njihove starše na dobro knjigo. V vseh oddelkih je osnovnošolcem od leta 1984 dalje na voljo uganka meseca. Skozi akcije izpostavljanja gradiva ob določenih obletnicah, nagradah skušamo vzpodbuditi branje kvalitetnejše literature. Ob prazniku zlatih hrušk vedno opremimo nagrajeno gradivo z nalepko »zlata hruška« in gradivo tudi izpostavimo. Pripravljamo tudi srečanja in pogovore z ustvarjalci in različne počitniške delavnice. V knjižnici otroci tudi berejo s tačkami. Program R.E.A.D. pomaga otrokom izboljšati bralne in komunikacijske sposobnosti s pomočjo posebne metode: otrok bere psu. Namenjen je učencem v prvem in tudi drugem triletju osnovne šole. Vključeni smo v nacionalni projekt Rastem s knjigo in projekt Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz. Občasno v knjižnici pripravimo tudi kakšen literarni natečaj in glasovanje za naj knjigo. Sodelujemo z okoliškimi šolami, vzgojnimi zavodi in vrtci, ki so naši redni obiskovalci. Že sedmo leto zapored sodelujemo tudi v poletni bralni akciji Poletavci, ki jo je zasnovala Mestna knjižnica Ljubljana. Od aprila do novembra že 15 let sodelujemo pri projektu Primorci beremo, ki tradicionalno pritegne odrasle bralce. Mladostniki v naši knjižnici k akciji niso pristopili, čeprav so v zadnjih letih na seznamu tudi knjige, namenjena njim. Večletne izkušnje kažejo, da je vsake toliko časa treba uvesti tudi kakšno novost. Da bi pregnali dolge, temačne zimske večere, smo se konec lanskega leta odločili, da bralcem vseh starosti ponudimo bralni izziv. Poimenovali smo ga BILKA, Bralni (barvni) Izziv Lavričeve Knjižnice Ajdovščina. Potekal je štiri mesece, od 15. decembra do 15. 1 aprila. Po SeM@FoRjevih poteh 1 Naša BILKA je imela liste treh različnih barv in enega nevtralnega. Kdor je želel sodelovati v izzivu, si je izbral eno barvo, znotraj katere so bile vnaprej določene tri različne teme. Sodelujoči je moral prebrati tri knjige, ki so se navezovale na predlagane teme, in četrto knjigo, ki ima platnico v izbrani barvi. Izziv je bil opravljen, ko je sodelujoči prebral vse štiri knjige, njihove naslove in misel o prebrani knjigi zapisal v zgibanko in jo oddal v kateremkoli oddelku Lavričeve knjižnice ali jo poslal po elektronski pošti. Predlagane tematike za odrasle in mladino so se razlikovale. Kot prvo pomoč smo pripravili knjižne police, jih označili z barvami in temami ter na njih ponudili knjige, ki so se navezovale na določeno temo. Bralcev nismo omejevali z žanri in dolžino knjig. Pripravili smo tudi barvne knjižne pakete presenečenja, po katerih so bralci zelo radi posegali. Izposodili smo skoraj 200 paketov. Prejeli smo 88 izpolnjenih zloženk. Med sodelujočimi je bilo 22 osnovnošolcev in ena srednješolka, ostali so bili polnoletni člani. Vsem sodelujočim, ki so oddali zgibanke, smo poklonili drobno darilce, paket bilk, čaja domače zeliščarice z Gore. Čaje smo opremili z nalepkami BILKE. Z odzivom bralcem smo zelo zadovoljni, podobno akcijo nameravamo izpeljati tudi letošnjo zimo. / 63 64 / Po SeM@FoRjevih poteh ČAJ DOMAČE ZELIŠČARICE Paketi bilk Pikina bralna značka Napisala Metka Pivk Srdič vodja projekta Knjižnica Velenje 66 / Po SeM@FoRjevih poteh Zasnova projekta Professional Event Organizers Knjižnica Velenje je s projektom Pikina bralna značka pričela v letu 2012, ko je bilo Velenje partnersko mesto v sklopu Evropske prestolnice kulture (EPK). V letu 2022 torej obeležujemo že 10 let skrbnega snovanja in nenehnega nadgrajevanja projekta. Po SeM@FoRjevih poteh Pikin festival Velenje gosti največji otroški festival, Pikin festival, že 33 let, zato se je zdela odločitev za začetek Pikine bralne značke prav v Knjižnici Velenje smiselna in logična. Leta 2012 so k projektu pristopile knjižnice ostalih partnerskih mest EPK: Mariborska knjižnica, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož in Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Od takrat se je sicer nekaj knjižnic odločilo odstopiti od projekta, a skoraj vsako leto se kakšna knjižnica priključi na novo. Trenutno torej sodelujejo Mariborska knjižnica, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Knjižnica Lenart, Knjižnica Črnomelj in Osrednja knjižnica Mozirje. / 67 68 / Po SeM@FoRjevih poteh Potek bralne značke 6.r Pikina bralna značka traja vsako leto od Pikinega festivala do naslednjega Pikinega festivala, torej od septembra do septembra. Sodelujejo lahko vsi bralci do vključno 6. razreda osnovne šole. Vsak Pikin bralec mora na leto prebrati vsaj štiri knjige s seznama za ustrezno stopnjo. Ko se bralec odloči za sodelovanje, dobi Pikino beležko, v katero zapiše ali nariše kratko obnovo prebranega gradiva. Za knjige, prebrane v enem letu, prejme Pikino bralno značko oz. Pikin gumb (ko bralec sodeluje trikrat, prejme zlati Pikin gumb) in priznanje ter vabilo na srečanje z enim od otroških ustvarjalcev. Ob zaključku Pikine bralne značke smo tako gostili številne pesnike in pisatelje, med njimi Primoža Suhodolčana, Andreja Rozmana Rozo, ilustratorje, med njimi Urško Stropnik Šonc in Uroša Hrovata, čarodeje, lutkovne predstave in animatorje. Otroci sodelujočih knjižnic, ki so v bližini Velenja (Slovenj Gradec in Mozirje), se udeležijo zaključne podelitve priznanj in gumbov ter srečanja s Piko Nogavičko kar v Velenju, ostale knjižnice poskrbijo za zaključek v svojih prostorih, Knjižnica Velenje pa vsako leto poskrbi, da je na prizorišču zaključne podelitve tudi Pika Nogavička, ki otrokom z veseljem seže v roko. Po SeM@FoRjevih poteh Lahko preštejete vse pike? Pa ne si učk zlomit! Organizacijska ekipa Knjižnice Velenje vsako leto v začetku septembra pripravi srečanje knjižničark in knjižničarjev sodelujočih knjižnic. Razdelimo jim Pikine beležke za novo sezono in Pikine gumbe. Že pred srečanjem sodelujoče knjižnice pozovemo, naj s knjižnimi predlogi sooblikujejo Pikino zloženko za novo sezono. V seznam vsako leto seveda umestimo knjige Pika Nogavička, ostale pa se menjajo. Prizadevamo si, da je izbor knjig hudomušen in zabaven, kot je zabavna in posebna Pika Nogavička. Branje knjig s Pikinega seznama naj bi bilo otrokom v zabavo in veselje. Marsikdo že komaj čaka na nov priporočilni seznam, da bo lahko spet prebiral zabavne knjige. V marsikateri knjižnici sodelujejo tudi celi razredi otrok iz osnovnih šol, kar je seveda svojevrstna motivacija. / 69 V desetih letih, odkar poteka Pikina bralna značka, nam je uspelo tudi Piko Nogavičko naučiti, kako se pravilno drži knjigo in jo celo navdušiti za branje, kar ob podelitvah, na svoj hudomušen način, otrokom tudi rada pove. In če zmore Pika, zmore prav vsak! 70 Po SeM@FoRjevih poteh Budget: Location and Rental Expenses Site fee $500 Air conditioning $300 Furniture $600 Stage $400 Lighting $350 Monitors $150 Projector $100 Additional labor $200 / 71 72 / Po SeM@FoRjevih poteh Knjižni zakladi malega Lovra ALI Mojca Plaznik Plavec Kako se lokalna knjižničarka v ruralnem okolju loti vključevanja celotne populacije otrok in vzgojnopedagoškega kadra v bralno spodbujevalni projekt Sem podeželanka. Že od svojega rojstva živim v Makolah, v vasici na obronku Haloz, ki je pred nekaj desetletji postala občina. Krajani Makol in okoliških vasic smo vedno govorili, da imamo vse, kar imajo veliki, dokler nekega dne občinski veljaki niso ugotovili, da nam manjka knjižnica. Nova krajevna knjižnica v prostorih osnovne šole Že res, da je dvakrat mesečno k osnovni šoli pripeljal bibliobus, vendar to ni bilo to. In so se skupaj z vodstvom Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica odločili, da je vredno poskusiti in odpreti v prostorih osnovne šole krajevno knjižnico. Po SeM@FoRjevih poteh Nova enota Makole In smo jo dobili. Novembra 2010 je svoja vrata odprla nova enota Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica Krajevna knjižnica Makole. Posledično je v Makole tudi prenehal voziti bibliobus. Prostor OŠ Sprva je bilo težko, krajanom je bilo potrebno razlagati, da kljub temu, da ima knjižnica prostore v osnovni šoli, ni namenjena le osnovnošolcem, ampak vsem krajanom. Nekateri so vztrajno obiskovali bibliobus na lokacijah izven Makol. / 73 74 / Po SeM@FoRjevih poteh prostor si delita ŠOLSKA IN SPLOŠNA KNJIŽNICA Prav tako je bilo obiskovalce potrebno poučiti o tem, da je knjižnica v Makolah posebna, kombinirana, saj si isti prostor delita šolska in splošna knjižnica. Marsikdo po prvem obisku ravno zato ni več prišel. Kot krajanka Makol in knjižničarka v Krajevni knjižnici Makole sem se trudila in z osebnim pristopom ljudi vabila v knjižnico. Vendar moram povedati, da so se stvari premikale zelo počasi, saj so Makolčani nezaupljivi do novosti. Ljudje so se stežka odločali za obisk knjižnice in vpis vanjo, kljub temu, da me poznajo. Po SeM@FoRjevih poteh Učitelji & vzgojitelji Hkrati sem spoznala, da bom zelo težko v knjižnico privabila učitelje in vzgojitelje makolske šole in vrtca, ki jih smatram za tiste uporabnike, ki so pomembni pri vzgoji bralcev, tako mladih kot odraslih. Zavedala sem se, da lahko odrasle krajane privabim v knjižnico tudi s pomočjo otrok. Otroci Pa sem razmišljala, na kak način bi jih prepričala. In prižgala se je luč, posvetilo se mi je, da je vsem skupinam, ki jih želim pritegniti v knjižnico, skupno eno. In to so otroci. Treba je bilo najti pot, po kateri bodo stopali z roko v roki, hkrati pa bodo pripravljeni spustiti v svojo sredo knjižničarko. / 75 76 / Po SeM@FoRjevih poteh Knjižni zakladi malega Lovra SLOVENSKA BISTRICA In tako so se rodili Knjižni zakladi malega Lovra. Sprva učitelji in vzgojitelji nad sodelovanjem niso bili preveč navdušeni, saj so imeli občutek, da si bodo s sodelovanjem v projektu naložili še več dela. Ob mojem vztrajnem prigovarjanju, pa sta popustili ena od učiteljic prvega triletja in ena od vzgojiteljic. Po nekaj obiskih v knjižnici so me po sodelovanju začele povpraševati tudi ostale vzgojiteljice in učiteljice prvega triletja. Knjižnico pa je začelo obiskovati tudi vse več staršev in starih staršev otrok, ki so bili vključeni v projekt. Knjižni zakladi so končno zaživeli. Po SeM@FoRjevih poteh / 77 Knjižni zakladi malega Lovra je projekt Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica, ki smo ga v letu 2016 pričeli izvajati v krajevni knjižnici Makole. Prebivalstvo se hitro stara, mladi se množično odseljujejo, zato se nam zdi pomembno, da otroke družin, ki ostajajo, spodbudimo k obiskovanju knjižnice. Ker si knjižnica svoje prostore deli s šolsko knjižnico, je še toliko bolj pomembno dobro sodelovanje z obema vzgojno izobraževalnima ustanovama v kraju (šolo in vrtcem). V projektu Knjižni zakladi malega Lovra sodelujemo z Vrtcem Otona Župančiča Slovenska Bistrica, enota Krtek Makole in z Osnovno šolo Anice Černejeve Makole, ki sta v projektu sodelujoča partnerja. Knjižni zakladi malega Lovra je bralno spodbujevalni projekt, v katerem smo k sodelovanju povabili učence OŠ Anice Černejeve Makole in otroke Vrtca Otona Župančiča Slovenska Bistrica, enota Krtek Makole in njihove učitelje ter vzgojitelje. Načrtovanje bibliopedagoških ur poteka v sodelovanju med učiteljem/vzgojiteljem in bibiliotekarko, ki izvaja bibliopedagoške ure v knjižnici. Učitelji in vzgojitelji pri projektu aktivno sodelujejo, saj skupaj z bibliotekarko načrtujejo bibliopedagoške ure in v pripravah vsebino bibliopedagoškega dela povezujejo s svojimi učnimi načrti. Dogovarjamo se o izvedbi in skupaj iščemo rešitve za uspešno izvajanje bibliopedagoških ur v okviru projekta. Finančno nam pri izvedbi priskoči na pomoč Občina Makole, ki ob koncu šolskega leta (posledično tudi zaključku projekta na ravni šolskega leta) prispeva sredstva za izvedbo lutkovne predstave, ki jo podarimo vsem sodelujočim. 78 / Po SeM@FoRjevih poteh zaklad NAHRBTNIK Projekt poteka tako, da otroci s svojimi vzgojiteljicami in učiteljicami vsaj enkrat mesečno za najmanj eno šolsko uro obiščejo knjižnico, poslušajo izbrano zgodbico, ki jo pripoveduje bibliotekarka ali po dogovoru kdo drug (otrok), spoznavajo knjižnico in njeno zgodovino, rešujejo knjižne uganke, se pogovarjajo o knjigah, spoznavajo proces izposoje in se nanj privajajo … Vsakič jim knjižničarka po dogovoru z učiteljico/vzgojiteljico v nahrbtnik – ZAKLAD – pripravi presenečenje (knjige, dvd-je, cd-je, didaktične igre, lutke …), ki ga otroci odnesejo v svoj razred/igralnico. Včasih tema ni določena in otroci sami izbirajo pravljico in gradivo za v nahrbtnik. V Knjižnici Makole smo imeli pred začetkom izvajanja projekta letno 10 do 13 bibliopedagoških ur, v letu 2017 je bilo v okviru projekta Knjižni zakladi malega Lovra v Knjižnici Makole izvedenih 29 bibliopedagoških ur, v katerih je sodelovalo 491 obiskovalcev, izposojenih pa je bilo 1.070 enot gradiva. V nadaljnjih letih, v katerih smo izvajali projekt, pa se je število bibliopedagoških ur povzpelo proti 40. Povečal se je tudi vpis predšolskih in šoloobveznih otrok v knjižnico. Vendarle pa statistični podatki niso najpomembnejši. Najpomembnejše je dejstvo, da otroci v okviru projekta dodobra spoznajo knjižnico, se začnejo v njej počutiti kot doma, vzljubijo knjige in branje, kar je odlična popotnica za vse življenje. Hkrati pa knjižnico v kraju »posvojijo« tudi učitelji in vzgojitelji ter ostali krajani (sorodniki otrok, vključenih v projekt). Projekt ima seveda tudi dolgoročne učinke, saj otroke in mladino vzgaja v dobre bralce in redne uporabnike knjižnice, ki bodo vsekakor aktivni soustvarjalci naše prihodnosti. LAHKIH NOG NAOKROG s Knjižnico Lenart Aleksandra Papež Splošne knjižnice smo uspešno premagale negotovo obdobje, ki je minilo ali pa le miruje. Sedaj vsaj zagotovo vemo, da zmoremo in da lahko najdemo vedno nove poti do uporabnikov, tudi ko so vrata naših ustanov zaprta. Za bralno kulturo se ni bati, dokler imamo knjižničarke in knjižničarji kaj besede pri tem! V Knjižnici Lenart smo se ob 30. obletnici obstoja literarne revije Kekec in 60. obletnici ustanovitve Knjižnice Lenart odločili poudarjeno spodbuditi družinsko branje z novim projektom za mlade bralce: bralnih NOG NAOKROG z LAHKIM nahrbtnikom. Nov izziv za nas in vabljivo bralno spodbudo za naše mlade bralce smo dodali k rednim sredinim pravljičnim uram, bibliopedagoškim dejavnostim v vrtcih, šolah, razstavam, namenjenih otrokom, pravljičnim doživetjem pod kostanji ter Pikini bralni znački. 80 / Po SeM@FoRjevih poteh Projekt smo pričeli izvajati v Tednu splošnih knjižnic 2021 in tako obeležili še Unicefov dan otroka (20. november). S tem načinom bralne spodbude želimo prispevati h kakovostnemu preživljanju prostega časa. V vsak nahrbtnik pa ob skrbno pripravljenem gradivu skrijemo še presenečenje za mladega bralca ali kar vso družino. Pozornost tematsko vežemo na izbrano gradivo. Tako se je ob knjigah o ustni higieni skrivala zobna ščetka, pravljice o jabolku so pospremili jabolčni krhlji, zmeraj dodamo kakšno pobarvanko, knjižno kazalo in seveda letak z vsemi informacijami o projektu ter vsebino izbranega nahrbtnika. Foto: Rosana Lorbek Ker je Knjižnica Lenart leta 2022 obeležila 60 let od ustanovitve in ima »rojstni dan« v juniju, ki je šesti mesec v letu, smo se odločili v obtok dati šest nahrbtnikov v zeleni barvi – barvi Knjižnice Lenart. Vsak nahrbtnik ima tudi obesek s številko od 1 do 6. Ob izposoji polnoletna oseba, starš ali skrbnik, podpiše pripravljeno izjavo ter se s tem zaveže, da bo gradivo in nahrbtnik vrnil nepoškodovan in v celoti. Bralni nahrbtnik po opravljenem vračilu odložimo v poseben zaboj, ga pregledamo, očistimo ter ga pripravimo na ponovno izposojo z novim izbranim gradivom. Uporabnik si lahko naenkrat izposodi samo en nahrbtnik. Trudimo se, da je vsebina raznolika, obarvana v duhu obdobja oz. letnega časa, v katerem se nahajamo. Vsebino nahrbtnikov beležimo, da se ta ne ponavlja. Od novembra lani beležimo 29 izposoj bralnih nahrbtnikov. Najbolj veseli pa smo navdušenja otrok, ko si naš nahrbtnik oprtajo na rame in komaj čakajo, da doma pokukajo vanj. Naj tudi vas v letošnjih poletnih dneh spremlja spodbuda našega projekta: Kdor veselo knjige bere, GRE PO SVETU LAHKIH NOG. (NAŠ) NAHRBTNIK SI NADENE IN JO MAHNE NAOKROG. Pravljice z jogo avtorski projekt L i l j a n e K l e m e n č i č i n S o n j e Tr p l a n i z Kn j i ž n i c e I va n a Po t r č a P t u j – M l a d i n s k i oddelek 82 / Po SeM@FoRjevih poteh TEMELJ Pripovedovanje pravl jic je ena najstarejših dejavnosti, ki se ohranja, neguje in razvija v knjižnicah in sodi med temeljne bibliopedagoške oblike (glej Martina Šircelj, Marjana Kobe, Alenka Goljevšček, 1972: Ura pravljic. Ljubljana: Mladinska knjiga. Zbirka Otrok in knjiga; 1; Darja Kramberger, Maja Logar (ur.), 2006: Splet znanja in domišljije: zbornik ob petdesetletnici knjižničarstva v Mariboru: 1953–2003. Maribor: Mariborska knjižnica. Po SeM@FoRjevih poteh / 83 OBVLADLJIVOST Pred davnimi časi Ljoba Jenče (ur.), 2006: Sedi k meni, povem ti eno pravljico: za ohranjanje slovenskega izročila: zbornik prvega simpozija pravljičarjev: priročnik pripovedovanja pravljic I. Maribor: Mariborska knjižnica). V mladinskem oddelku se je oblikovala avtorska bibliopedagoška oblika leta 1996. Pred davnimi časi, pa ne tako daleč nazaj, je bilo povabilo k prisedanju in poslušanju pravljice enostavno dejanje. Tri desetletja nazaj so bile knjižne in kulturne ponudbe za otroke drugačne in maloštevilne. Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, takrat še Ljudske in študijske knjižnice, je premogel dve sobici z urejeno knjižno zbirko (since 1983), kot običajen oddelek za odrasle, le police so bile nekoliko nižje. V tistih časih so otroci pripovedovalko poslušali mirno in zbrano, potrpežljivo in razumevajoče, radovedno, veselo, zamaknjeno, spodbudno in hvaležno. Tedaj je bila knjižna produkcija za otroke popolnoma obvladljiva in knjižnično zbirko so sestavljale mnoge odlične slikanice, zbirke ljudskih in umetnih pravljic … Toda z leti se je zmožnost poslušanja preproste, mirne pripovedi dramatično zmanjšala. Knjižni trg se je razbohotil z mnogimi slikaniškimi in drugimi knjižnimi oblikami za najmlajše. 84 / Po SeM@FoRjevih poteh Pripovedovanje je vse bolj postajalo še igranje, spakovanje, oponašanje, miganje, da so le otroci sledili tistemu, kar smo poimenovali pravljična urica. Leta 1994 je Mladinski oddelek ptujske knjižnice dobil imenitne nove prostore in pravo, veliko pravljično sobico v kompleksu mali grad, kjer od leta 2000 domuje celotna Knjižnica Ivana Potrča – ta je bila leta 2009 uvrščena na seznam najlepših evropskih knjižnic (glej www.knjiznica-ptuj.si). Novi, namensko in res pravljično urejeni prostori, devet sobic v treh etažah in velika pravljična soba (psihologija barv – vijolična, zelena, rumena; pripovedovalski prostor, rahlo dvignjen za dve stopnički in opremljen z gledališko zaveso, mobilni, oblazinjeni stolčki, majhna klasična okenca, strop s svetilkami kot z zvezdami na nebu …) so privabljali vedno večje število otrok, ki so znova zmogli prisluhniti klasični pravljični pripovedi. A dobro obiskane pravljične urice so počasi, humorno rečeno, postajale bolj cirkuške urice, kar se je odražalo v načinu podajanja in tudi pri izbiri pravljic. Vsekakor je bilo to obdobje pripovedovalsko, pravljično živahno in dinamično, a polagoma se je utrdilo zavedanje, da se ob tem izgubljajo temeljni bibliopedagoški cilji, pripovedovalsko dejanje pa je bilo vedno bolj izčrpljujoče in na nek čutni, a tudi strokovni način, prazno. Mali knjižnični cirkus s pravljičnimi uricami (dobesedno, saj dejavnost traja eno uro, v tem času pa naj otroci slišijo pravljico) je spodbudil mnoga bibliopedagoška, metodična in didaktična razmišljanja v območju knjižničnih, knjižnih in književnih ciljev, ki jim je bilo treba nove umestitve, dograditve v okviru dejavnosti v Mladinskem oddelku knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Vedeli smo, da morajo ostati bibliopedagoški cilji enaki, temelječi na zakladnici ljudske in umetne pravljične zakladnice, splošni in posebni: Po SeM@FoRjevih poteh CILJI Splošni (omikano vedenje, razvijanje odnosa do kulturnih ustanov in vsebin, multikulturno in medgeneracijsko razumevanje, spoštovanje in razumevanje drugačnosti, razvijanje spodobne, potrpežljive in umirjene komunikacije); Knjižnični (motiviranje, pridobivanje in izobraževanje knjižničnih uporabnikov, spoznavanje knjižničnih pravil in zbirk, osnove bibliotekonomije, oblikovanje knjižničnega bontona in udomačenje knjižničnih gradiv, vraščanje knjižničnih prostorov v vsakdanje življenje, pridobivanje novih bralcev in bralna motivacija k leposlovju in strokovnim monografijam za otroke in odrasle spremljevalce otrok, dvig izposoje kvalitetnega izvirnega in prevodnega gradiva, seznanjanje z novitetami, spodbujanje družinske uporabe knjižničnih prostorov); Knjižni (spoznavanje in udomačenje osnovnih knjižnih oblik, osnove bibliologije, spoznavanje knjigric – torej knjig iz blaga in drugih materialov, kartonk, zvočnic, tipank, migank, postavljank in podobnih, skoraj pravih knjig, prijateljevanje z različnimi knjižnimi oblikami, razvijanje ravnanja s knjigami in drugim knjižničnim gradivom, spoznavanje kvalitetne stvarne knjige); / 85 86 / Po SeM@FoRjevih poteh VPRAŠANJA K ako pripraviti pravljično urico? Književni (zbrano poslušanje pravljice, spoznavanje klasičnih in novih kvalitetnih leposlovnih del za otroke, spoznavanje neoporečnih slikanic, spoznavanje proze in poezije, ozaveščanje in spoznavanje literarnih nagrajencev, poudarjanje pomena ljudskega slovstva, spoznavanje ljudskih pravljic, pripovedk in legend z vsega sveta, seznanjanje s kvalitetnimi ilustracijami). Toda kako pripraviti pravljično urico s takimi cilji za skupino okoli 30 poslušalcev, torej otrok in staršev? Kako doseči vsakega poslušalca, majhnega ali velikega, predrznega ali plašnega, željnega pripovedovanja ali takega, čigar starševska hotenja presegajo želje in zmožnosti otroka? Kako dati največ prostora pravljičnim besedam in jih enostavno povleči s knjižnih strani ter jih pripeljati na pravo stran otroškega in tudi starševskega srca? Kako privabiti in obdržati v skupini hiperaktivnega otroka? Kako zdramiti z enostavno besedo poslušalca, ki od tega bučnega sveta ne sliši več tako dobro? Kako homogenizirati skupino tridesetih poslušalcev različne čustvene, miselne in dejanske starosti? In pri tem ravnati varčno v vseh ozirih: časovno, kadrovsko, prostorsko, materialno … Po SeM@FoRjevih poteh Ali lahko majhni otroci vadijo jogo? Včasih so odgovori zelo blizu: navdušena ljubiteljica knjig in knjižnice, defektologinja in inštruktorica joge, Sonja Trplan s Ptuja, je poznala poti in odgovore na zgoraj zastavljena vprašanja – pravljicam je leta 1999 pravo mesto pomagala ustvariti vadba joge za otroke kot bistveni sodel pravljične urice. Pravijo, da je pradomovina pravljic Indija in iz te daljne dežele prihaja celovit (holističen) sistem vadbe Joga v vsakdanjem življenju, ki zaobjema fizično, duševno, socialno in duhovno zdravje, zato ni naključje, da pravljica in joga tvorita ustvarjalno, kvalitetno celoto, ki smo jo v naši knjižnici poimenovali Pravljice z jogo. Zgrajene iz dveh osnovnih enakovrednih delov: pravljičnega in jogijskega, oba delujeta kot vzajemna, skladna, sobivanjsko hvalevredna celota v radost poslušalcev in avtoric ter izvajalk pravljičnih uric. / 87 VADBA JOGE 88 / Po SeM@FoRjevih poteh Ali lahko majhni otroci vadijo jogo? Da, lahko, skozi igro. Tako spoznavajo svoje telo, svoje občutke, misli in cel svet. Vadba joge za predšolske otroke ni namenjena le razvoju motoričnih sposobnosti, gibljivosti in prožnosti posameznih mišičnih sklopov, temveč tudi občutenju in zavedanju lastnega telesa, razvijanju sposobnosti komunikacije s samim seboj, sposobnosti osredotočanja in sprostitve. Ker se otroci predšolske starosti težje osredotočajo na dejavnost, ki traja dalj časa, so pravljice z jogo krasna medsebojna kombinacija. Pravljice vzpodbujajo jogo, gibalne aktivnosti otrok in joga vzpodbujajo in urijo pozornost, ki jo potrebujejo otroci ob poslušanju pravljic, fantazijski in predstavni svet. Oboje – pravljice in joga – se medsebojno dopolnjuje in prepleta. Vaje joge izvajamo na igriv, otrokom bližji način. Vzpodbujamo tudi naravne oblike gibanja. Primer tega je plazenje na vse mogoče načine, kotaljenje, hoja, tek in različni poskoki. Pri vadbi uporabljamo tudi različne predmete, s katerimi se otrok ne more poškodovati. Zelo uporabne so mehke knjige in knjige iz blaga, žoge, valji … Te otroci lahko prenašajo na glavi, na hrbtu ali v iztegnjenih rokah. Joga v kombinaciji z naravnimi oblikami gibanja na naraven način obremenjuje otrokovo telo in pozitivno vpliva na njegov enakomeren in harmoničen razvoj, razvoj ravnotežja in koordinacijo gibov ter pravilno držo. Za gibalne spretnosti in koordinacijo izbiramo vaje za posamezne telesne sklope, recimo za vrat in glavo, roke in noge, trup in hrbtenico. Paziti moramo, da posameznih mišic in sklepov ne obremenimo preveč, položajev ne zadržujemo predolgo, saj otroci v tem obdobju intenzivno rastejo. Koraki Otroke naučimo, da vaje izvajajo počasi. Otrok tako opazuje, kaj se dogaja z njegovim telesom in uskladi gibanje z dihanjem. Ob vajah najprej vzpodbujamo dihanje skozi nos, kasneje pa lahko uporabljamo preproste dihalne vaje. Otroci se postopoma naučijo pravilnega dihanja, tako da opazujejo trebušno dihanje – kako se trebuh pri vdihu dviga in polni kot balon in pri izdihu spušča in prazni. Pri tem lahko posnemamo glas ssssssss. Izdih lahko krepimo s pihanjem kosma vate, lista papirja, ponazarjamo pihanje vetra in se smejemo s trebuhom. Del vadbe joge so tudi vaje sproščanja, ki so kratkotrajne in prilagojene starosti otrok. Otroka umirimo tako, da preusmerimo njegovo pozornost iz zunanjega okolja na občutenje in poslušanje svojega telesa, čutenju bitja srca in spremljanju svojega diha. Otrok lahko pri vajah leži, sedi ali si sam izbere položaj, v katerem mu je najbolj prijetno. Zaželeno je, da pri vseh vajah, še posebej pa pri sproščanju, sodelujejo tudi starši ali spremljevalci otroka, saj se tako počuti prijetno in varno. Nadgradnja tega so tudi osnove meditacije. Z otroki poskusimo meditirati tako, da za nekaj trenutkov zapremo oči in opazujemo, kaj se dogaja v nas. Ozavestimo, kaj občutimo, kako dihamo, kaj razmišljamo, kaj slišimo. Otroka lahko vodimo, da si predstavlja nekaj, kar mu je ljubo in drago. Pomagamo si z umirjeno glasbo in na koncu damo otroku možnost, da pove, izrazi, kaj je doživel. Vseskozi vzbujamo v otrocih pozitivne misli, razumevanje in rahločutnost do drugih, ter njegovo ustvarjalnost. Vodimo ga k razlikovanju vrednot, da se bo razvil v zrelo, samostojno osebnost s pozitivno samopodobo. OBLIKA RITUALA Prvi ritual Pravljice z jogo imajo obliko rituala z vidika ustvarjalk (prvi ritual) in z vidika obiskovalcev (drugi ritual), ne nazadnje je z obredjem mogoče interpretirati ljudske pravljične oblike, z ritmom in ravnovesjem pripovedi, z dramatičnim zapletom in razpletom glavnih junakov, s simbolno pravljično topografijo. Prvi ritual začenja z iskanjem in učenjem pravljice. Ta ne sme preseči 20 čistih pripovedovalskih minut, izbira je prilagojena letnim in prazničnim časom, vendar ne za vsako ceno. Z izbrano pravljico se seznani inštruktorica joge, ki pripravi vadbo joge za otroke tako, da posamezni vadbeni elementi oziroma asane spomnijo na pravljico, ki so jo otroci slišali na začetku ure (npr. posnemanje in dejanja živali iz basni in drugih pravljičnih junakov, vizualizacija narave in njenih zvokov iz pravljice, uporaba pravljičnih junakov, dejanj in predmetov pri izvajanju asan, ozaveščanje pravljičnega prostora pri sproščanju). K prvemu ritualu sodi tudi ureditev prostora, kjer je vedno pripravljena priložnostna tematska knjižna razstava, frontalno v vitrini z oranžnim šalom, za starše oziroma spremljevalce otrok je pripravljen motivacijski, tematski izbor knjižničnega gradiva. Po SeM@FoRjevih poteh / 91 IZVEDBA URICE Drugi ritual Drugi ritual je sama izvedba Pravljice z jogo, kjer v prvem delu, po pozdravu in napovedi ter mali motivaciji, otroci v lahnih športnih oblačilih in praviloma v copatkih ali nogavičkah, sede vsak na svoji oblazinjeni kocki, poslušajo izbrano pravljico. Po pravljici odmaknejo stolčke in si pripravijo vadbene blazine (posebej izdelane za Pravljice z jogo), ki jih vedno čakajo na določenem koncu pravljične sobice. Vadbi joge, okoli 20 minut, sledi pospravljanje blazin in druženje z novimi knjigami in knjižničnim gradivom (knjigrice, didaktične igrače in igrala) iz pravljične sobice. Pravljice se v družbi z jogo in obiskovalci knjižnice počutijo prijetno, saj so sproščeni, gibalno zvedavi in pravšnje koncentracije zmožni otroci (pa tudi odrasli) odlični poslušalci. Podobno velja tudi za pravljičarja, pripovedovalca, knjižničarja. Pravljice, predvsem ljudske, ki doživljajo preporod z vedno daljšimi in pomembnimi potmi na območja psihologije in terapije otrok in odraslih, so ena najbolj priljubljenih besednih oblik. Literarna SVETilka Pripravila mag. Darja Lavrenčič Vrabec MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA, Pionirska – Kompetenčni center za mladinsko književnost in knjižničarstvo LETO ELE PEROCI V MESTNI KNJIŽNICI LJUBLJANA, POKLON NEPOZABNI PRAVLJIČARKI OB 100. OBLETNICI ROJSTVA Literarna SVETilka Prisedite k moji mizici Leto poprej je sodelavka Lavra Tinta, predsednica Sekcije za mladinsko knjižničarstvo pri ZBDS v našo skupno revijo SeM@FoR, ki združuje in povezuje mladinske knjižničarje, napisala prispevek 110 kamenčkov v mozaiku Kristine Brenkove, projekt Kristine Brenkove. Tam je predstavila vse raznolike aktivnosti, ki so v Letu Kristine Brenkove potekale po celotni knjižnični mreži Mestne knjižnice Ljubljana, zlasti v Knjižnici Bežigrad in v Pionirski – kompetenčnem centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Sama sedaj nadaljujem s prispevkom o naslednjem posebnem, jubilejnem letu, ki smo ga v Mestni knjižnici posvetili 100. obletnici rojstva pisateljice (pravljičarke) Ele in v njem pripravili raznolike aktivnosti za strokovno in laično javnost. Kako simbolično in kar neverjetno je, da dve zaporedni leti povezujeta dve izjemni ženski, ustvarjalki, ki sta bili tudi sami človeško (»srčno«, kot prijateljici) in delovno, kreativno povezani (Kristina Brenk kot Elina urednica)! Nekaj zapisov, pisem, kako sta komunicirali med seboj, smo z dovoljenjem založbe Mladinska knjiga tudi vzeli iz knjige Draga Kristina in ga objavili v našem gradivu Prisedite k moji mizici. Knjiga je izšla pri »njeni založbi« v letu 2021 kot poklon in zahvala za vse, kar je Brenkova kot izjemna kulturna delavka in urednica znala in zmogla narediti za slovensko založništvo in mladinsko književnost. / 93 Literarna SVETilka Leto Ele Peroci Ko se oziram sedaj, že v drugi polovici novembra, na vse, kar smo v tem letu pripravili v čast jubilantki, z zadovoljstvom ugotavljam, da je bilo aktivnosti zelo veliko, da smo z njimi uspeli povezati različne generacije bralcev, družine, strokovne delavce v vrtcih, osnovnih in celo srednjih šolah; povezali smo jih ob naši skupni pisateljici Eli Peroci in pridobili bralce novih generacij. Pri tem smo združili svoje kreativne moči z različnimi partnerji, zlasti s Slovensko sekcijo IBBY, založbo Mladinska knjiga, z Društvom Bralna značka Slovenije – ZPMS, revijo Otrok in knjiga in drugimi. Zelo me veseli, ko prav vsak dan prihajajo k meni v Pionirsko poštne pošiljke iz celotne Slovenije, pa tudi iz tujine, v katerih so likovni in literarni izdelki predšolskih otrok ter šolarjev prve triade osnovne šole in so rezultat dveh razpisanih natečajev (likovnega in literarnega). Uradno se že počasi zaključujeta. / 95 96 / Literarna SVETilka Leto Ele Peroci v Mestni knjižnici Ljubljana smo začeli praznovati že z 11. februarjem, njenim rojstnim dnevom, in potem nadaljevali skozi celo leto vse do slovesnega zaključka, 13. decembra, ko je načrtovana manjša razstava njenih izvirnih ilustracij iz njene nove antologije Med pravljice (Mladinska knjiga, 2022), razstava nagrajenih izdelkov obeh natečajev, srečanje z nagrajenci, njihovimi starši, urednicama na Mladinski knjigi, gospo Ireno Matko Lukan in gospo Tanjo Komadino, morda tudi s hčerko in vnukinjo Ele Peroci. Spomladanski vrhunec praznovanj smo osredinili na svetovni dan poezije 21. marca, na prvi pomladni dan, ki je tudi svetovni dan lutk, in na mednarodni dan knjig za otroke, 2. aprila. Pripravili smo bralnospodbujevalno akcijo Prisedite k moji mizici: 100 zgodbic in pravljic za branje, čudenje in kramljanje. Kot je to že običajno, smo pri pripravi sodelovali s Slovensko sekcijo IBBY, letos tudi z založbo Mladinska knjiga, in jo posvetili pisateljici, pesnici, novinarki in pedagoginji Eli Peroci, ki bi 11. februarja 2022 praznovala sto let. K sodelovanju smo povabili pesnika, pisatelja, prevajalca in znanstvenika dr. Petra Svetino, nominiranca za najvišjo nagrado za področje mladinske književnosti v svetovnem merilu, Andersenovo nagrado (uvrstil se je v sam vrh finalistov, med prvih šest kandidatov, za kar mu še enkrat čestitamo). Poprosili smo ga, da bi mlade bralce osebno nagovoril in povabil k sodelovanju. »Kako drugače bi vas lahko nagovoril, če ne z zgodbo, ki je poklon pravljičarki Eli Peroci in njeni vedno živi Muci copatarici?!« Tako nam je napisal kratko zgodbo Če ne boste pospravili knjig, vam jih bodo odnesli otroci. Peter Svetina je pisateljico poznal že kot otrok, saj so bili s Perocijevimi družinski prijatelji. »Teta Ela« je nanj napravila velikanski vtis, ki ga s sabo nosi vse življenje. V novi antologiji Med pravljice, ki jo je v poklon pisateljičinemu 100. rojstnemu dnevu pripravila založba Mladinska knjiga, je napisal prelepo spremno besedo Teta Ela, h katere branju smo povabili otroke. Literarna SVETilka Prijazne besede Prisedite k moji mizici, s katerimi smo poimenovali našo bralnospodbujevalno akcijo, je svojim bralcem v istoimenski pravljici zapisala pisateljica Ela Peroci in jih z njimi povabila v poetično milino svojih pravljic, v svet domišljije in igre. Z istimi besedami smo tudi mi, knjižničarji, v Letu Ele Peroci vabili k branju in občudovanju njene ustvarjalnosti in skušali ob branju tudi povezati različne generacije: mlade bralce, njihove starše, stare starše. V Mestni knjižnici Ljubljana smo si želeli, da bi Leto Ele Peroci odmevalo po vsej Sloveniji, zato smo se ob njenem jubileju povezali s strokovnimi sodelavci iz vse Slovenije (z mentorji branja, vzgojitelji, učitelji, knjižničarji …) in zbirali njihove prispevke, ki smo jih in jih še bomo z veseljem predstavili širši javnosti v teku leta. Za branje, občudovanje in kramljanje smo izbrali 100 kratkih sodobnih pravljic Ele Peroci in jih razvrstili v 10 tematskih sklopov (Igrarije, fantazije; Teta Bajavaja in ostali; Najlepša Ljubljana, O domu, hišah in hišicah; Oživljeni predmeti; Umetnost in ustvarjalnost; Knjige, branje, pripovedovanje, kramljanje; Letni časi in prazniki; Morje na počitnicah; Resničnost, vsakdan). Bralnemu seznamu smo dodali neobvezne predloge za ustvarjanje, kot so likovni in literarni natečaj; pripovedovanje zgodb z risanjem, pisanjem, glasbo, plesom …; reševanje knjižnih ugank; obisk spominske sobe Ele Peroci na Waldorfski šoli v Ljubljani; vabilo na sprehod po »ljubljanskih« pravljicah«; pisanje pisem svojim dragim (s spominsko znamko Ele Peroci, ki jo je v letošnjem letu izdala Pošta Slovenije) … ipd. Vsaka od stotih pravljic je opremljena z vsebinskimi gesli, ki smo jih na koncu združili v predmetno kazalo. To je namenjeno mentorjem branja, učiteljem, vzgojiteljem in staršem, da si lahko sestavijo svoj bralni seznam za različne potrebe in bralne stopnje otrok. / 97 98 / Literarna SVETilka Eline pravljice Zadnji del seznama je namenjen »branju« ilustracij. Likovno galerijo smo z dovoljenjem založbe Mladinska knjiga pripravili iz slikaniških izdaj Ele Peroci in izvrstne jubilejne izdaje Med pravljice (2022). V pravljicah Ele Peroci je najpomembnejši otrok s svojo igro in ustvarjalno domišljijo, iz katerih se rojevajo izvirni pravljični liki (teta Bajavaja, Muca copatarica, Modri zajec …), oživljajo predmeti, rastline, živali in igrače (Jelkin dežnik, šivanka samozvanka, najmanjši čeveljčki, šolska torbica, sončnice …), vznikajo pravljična in resnična mesta (tudi Ljubljana), hiše, ki predstavljajo dom (stare in tiste iz kock), a tudi podoba otrokove resničnosti, ki ni vedno pravljična in harmonična, a jo otrok s svojo domišljijo učinkovito preseže (npr. Smetana, Čebelice, Jaz imam, ti pa nimaš …). V tem smislu so Eline pravljice brezčasne in želimo si, da bi postale del otroštva vseh naših otrok, tako mlajših kot starejših. Pisateljica je svoje pisanje razumela kot intimen, zelo oseben pogovor z otroki, kar je v intervjujih večkrat poudarila z besedami: »Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam.« (Povestice tiktak, str. 189). Bralnospodbujevalno akcijo ob 100. obletnici rojstva Ele Peroci si lahko podrobneje ogledate na domači strani Mestne knjižnice Ljubljana in na spletni strani Slovenske sekcije IBBY. Na domači strani Mestne knjižnice Ljubljana je bilo objavljeno tudi podrobnejše vabilo k sodelovanju na kar dveh natečajih: likovnem (Pripoveduj z risanjem) in literarnem (Napiši pravljico o sebi, za katerega smo kot izhodišče izbrali Elino pravljico V sredo predpoldne). K ustvarjanju smo povabili predšolske otroke in učence prve in druge triade osnovnih šol. Likovne in literarne prispevke smo sprejemali vse do 15. 11. 2022. Želeli smo, da bi se današnji otroci še bolj družili med seboj ob Elinih pravljicah in ob njih bogato ustvarjali. Vabili smo jih, da »prisedejo k naši (knjižničarski) mizici« in da poleg njenih najbolj znanih in priljubljenih vzamejo v roke tudi kakšno Elino manj znano, starejšo, a vedno živo pravljico, ki odmeva v naš čas. Želeli smo, da bi jih brali skupaj s starši, starimi starši, vzgojitelji, učitelji, pa tudi sami, se pogovarjali ob njih in občudovali njihovo brezčasno lepoto. 100 / Literarna SVETilka Leto Ele Peroci je bilo z vsemi aktivnostmi, zlasti bralnospodbujevalno akcijo predstavljeno na marčni Bralni čajanki na daljavo Društva Bralna značka – ZPMS, ki se jo je virtualno udeležilo skoraj 400 udeležencev iz vse Slovenije, ter na aprilskem simpoziju Pionirske v Mestni knjižnici Ljubljana. Opisano je tudi v letošnjem Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2022: Utrip svet(eg)a z uvodnikom dr. Petra Svetine »Okno teta Ela in tri reči za zgodbo«, ki se bere kot literatura, zgodba. Kot članica uredniškega odbora revije Otrok in knjiga sem pridobila veliko prispevkov različnih avtorjev, s katerimi je 113. številka revije Otrok in knjiga, ki bo izšla vsak čas, vsekakor do simpozija Bralne značke Slovenija – ZPMS, ki po posvečen 50. obletnici revije Otrok in knjiga. S tem smo tudi v reviji pripravili lepo obeležje jubileju Ele Peroci. Katere članke vse bo prinesla številka revije, pa boste ugotovili, ko jo boste prelistali in uživali v njeni strokovni raznolikosti. Naj bo to prijetno presenečenje in darilo za praznični december. Tudi sama bom s prispevkom »Pisateljica Ela Peroci in naš čas« nastopila na omenjenem simpoziju na 38. slovenskem knjižnem sejmu. 115. številko revije, ki bo izšla na začetku leta 2023, bo predvidoma krasila kultna naslovnica najbolj prepoznavne ilustracije Marlenke Stupica iz Eline slikanice Moj dežnik je lahko balon, ki jo nosimo v našem kulturnem spominu. Počaščeni smo, da bo tako velik dogodek, kot je letošnji 38. slovenski knjižni sejem, posvečen spominu na našo Elo Peroci. Vnaprej se že veselim slovesnosti 13. decembra, kjer bomo z razstavama in lepim dogodkom ter druženjem zaključili res bogato Leto Ele Peroci v Mestni knjižnici Ljubljana. Tričlanski strokovni komisiji bosta do tedaj tudi izbrali vseh 10 nagrajencev. Literarna SVETilka / 101 Dogodki v Letu Ele Peroci Naj za zaključek še kratko in jedrnato strnem dogodke v Letu Ele Peroci po celi mreži knjižnic MKL: 8.2.2022 lutkovna predstava Muca Copatarica v izvedbi Lutkovnega gledališča FRU-FRU (preko spleta) in ustvarjalna delavnica izdelovanja lutk v Knjižnici Bežigrad, 2.4.2022 razstava Med pravljice v Knjižnici Prežihov Voranc, bralnospodbujevalna akcija – natečaja (celo leto), v aprilu ure pravljic Ele Peroci v Knjižnici Jožeta Mazovca, 21.4.2022 ustvarjalna delavnica Dajmo jim vetra: labirint Muce Copatarice v Knjižnici Ig, 5.5.2022 ustvarjalna delavnica Dajmo jim vetra: labirint Muce Copatarice v Knjižnici Škofljica, 21. 3. – 30. 4. 9. 5. – 2. 9. 5. 9. – 28.10. 11.5.2022 25.5.2022 24.8.2022 razstava Ela Peroci v Knjižnici Bežigrad, razstava Ela Peroci v Knjižnici Črnuče, ustvarjalna delavnica Dajmo jim vetra: labirint Muce Copatarice v Knjižnici Brezovica, ustvarjalna delavnica Dajmo jim vetra: labirint Muce Copatarice v Knjižnici Podpeč, ustvarjalna delavnica Dajmo jim vetra: labirint Muce Copatarice v Knjižnici Prežihov Voranc, 13.12. – 30.1. otvoritev razstave na Oddelku za otroke in mladino v Knjižnici Otona Župančiča. 102 / Literarna SVETilka Poklon Eli Peroci Leto Ele Peroci se bo rahlo nadaljevalo še januarja 2023 z razstavo na Oddelku za otroke in mladino v Knjižnici Otona Župančiča, s čimer bo spomin na zelo bogato Leto Ele Peroci v MKL še živ tudi prihodnje leto; njegovo toplino, izjemne odzive v javnosti, med mladimi bralci, strokovno javnostjo bomo ponesli še naprej v prihajajoče in naslednja leta. Postalo bo zapisano med naše najljubše spomine. Lepo je bilo, bogato in vredno. Hvala Eli Peroci za vse, kar nam je dala, različnim generacijam, sedanjim in prihodnjim na Slovenskem in na mednarodnem prostoru. Večno je. MESEČNI NOVIČNIK SeM@FoRček Sekcije za mladinsko knjižničarstvo pri ZBDS ARHIV 2. LETNIKA Kazalo vsebine 3 8 11 14 17 20 23 26 29 32 35 December 2021 Januar 2022 Februar 2022 Marec 2022 April 2022 Maj 2022 Poletna izdaja - jun/jul 2022 Avgust 2022 September 2022 Oktober 2022 November 2022 December 2021 / 03 04 / December 2021 December 2021 / 05 06 / December 2021 December 2021 / 07 08 / Januar 2022 Januar 2022 / 09 10 / Januar 2022 Februar 2022 / 11 12 / Februar 2022 Februar 2022 / 13 14 / Marec 2022 Marec 2022 / 15 16 / Marec 2022 April 2022 / 17 April 2022 / 19 20 / Maj 2022 Maj 2022 / 21 22 / Maj 2022 Poletna izdaja - jun/jul 2022 / 23 24 / Poletna izdaja - jun/jul 2022 Poletna izdaja - jun/jul 2022 / 25 26 / Avgust 2022 Avgust 2022 / 27 28 / Avgust 2022 September 2022 / 29 30 / September 2022 September 2022 / 31 32 / Oktober 2022 Oktober 2022 / 33 34 / Oktober 2022 November 2022 / 35 36 / November 2022 November 2022 / 37 38 / November 2022 November 2022 / 39 SeM@FORE 143 ANEKDOTE IN PRIGODE, KI JIH VSI DOBRO POZNAMO SeM@FoR SEKCIJA ZA MLADINSKO KNJIŽNIČARSTVO SeM@FoR 3 ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ Sekcija za mladinsko knjižničarstvo GLAVNA UREDNICA Urška Bonin UREDNIŠKI ODBOR Lavra Tinta (predsednica), Urška Bonin, Lea Hedl, Maja Kenda, Primož Potočnik JEZIKOVNI PREGLED Mojca Vilfan in Lija Gantar Verbič OBLIKOVANJE Urška Bonin FOTOGRAFIJE Fotografije so objavljene z dovoljenjem lastnika KONTAKT mladinske@zbds-zveza.si NOVEMBER 2022 w w w. z b d s - z v e z a . s i ISSN 2738-6252