Iz Gornje Radgone porocilo. (Konec.) Slišim, da nekdo godrnja: Wratschko ni gospod, Wfatscliko je kmet! No ogiejmo si g-a malo, ali ni po gosposko oblečen ? Kako bo tudi obman breguže nosil! On smodke kadi, slovenski ne zna, tako sam pravi, ker je »pregmajn špralia« in nemški tudi ne. Siromak nekaj vendar govori, ko toliko žlobudra, saj ne laja! Pač Radgonski »kuheldajč« prav dobro govori, skoraj tako dobro, kakor Radgonski kmetje — ej — gospodje, sem hotel reči, ki sedijo ž njim v okrajnem zastopu. On ne obdeluje svojega polja in vendar ima zmiraj kakšni groš za kakšen poliček. Glejte, to je gospodar, svojih otrok ne vzgojuje in vendar so pridni in pobožni. On ima tudi visoke prijatelje med gospodo; celo pri uradih, z adjunktom Kus ga pijeta skupaj in stuhtata marsikatero pametno; s sodnijskimi slugami in s sodnijskim kanclistom se tiče, v sodniji je, kakor doma: tu in tamkaj še sme skozi okno s kakira miraogredočim malo pokramljati, z gospodom sodnikom gresta skupaj na komisijo; ali ni to gospod? Kmet kmeta — tedaj proč z gospodom Wratschko! Ravnokar se domislim. da gre tukaj govorica, da se Wratschko skoraj ne bi za obmana potrdil in da je jako težavno šlo. FrejSnji glavar Mac-Novin moral je vse žile napeti, da mu je pridobil najvišjo potrjenje za obmana; neki kazenski paragrafi so bili pre huda ovira — ne sme se pač vse zapisati, kar se govori. 0 naši šoli ste tudi gotovo že slišali; ta Radgonskim purgarjem kaj v oči bode, je neki preveč slovenska! Ali kaka bi naj bila za slovensko doco, nemška ka-li? Kaj pa se bodo otroci v nemški šoli učili, nemSki mislite? Ali ste res prepričani, da se bodo nemški naueili ? Jaz ne; — šolal sem se v stari Soli, ko je bilo vse nemško; ne ene bcsedice slovenske se niso oLroci učili in mislite, da smo se kaj naučili nemščine? Nič, par besed smo znali in te smo ludi pozabili, slovenski pa tudi nismo znali; saj še živijo taki ljudje, ki so se šolali v stari, popolnoma nemški šoli, vprašajte jih, vsak bo rekel: nie! NaSi Radgonski purgarji so leto 1848 prespali in še vedno mislijo, da jim mora kmet raboto delali, da so oni gospodje, kmet pa njih suženj; tako tudi sedaj trdijo: Ker imamo mi gorice v (iornjeradgonskem okraju, imamo mi jedini pravieo določiti, kako naj se podučuje v šoli in ker znamo mi samo na.š »kuheldaju« in ker smo mi v naši prevzvišenosti preleni, da se slovenskega jezika naučimo, zaukažemo, da se mora vse ljudstvo v Gornjeradgonskem okraju nemški učiti, — in to se mora zgoditi takoj! rfluge Wratschko, Erschenjak, Šeiina itd. slišijo te oblastnc besede svojih obožanih mogotcev Radgonskih, klanjajo se jim globoko. Vaša volja, prevzvišeni gospodje, nam je zapoved, v eni noči bo vse nemško; Slovenci bodo izginili s sveta. Hajdi na delo, vsi občinski zastopi se skličejo in tam se Ijudem pravi: Šolski ogleda Ranner je naročil, da se v naši Soli samo slovenski uči, nič nemškega več; vi siromaki ne boste več mogli vaših rečij mestjanom prodati, nič od njih kupili in tako boste morali poginiti, ker nemški ne znate! Tako z lažmi vznemirjajo ljudi, da nazadnje podpišejo pismo, s katerim tirjajo čisto nemško šolo, ker otroci že tako slovenski znajo! Radgonski purgarji pa se smejejo in si manejo roke od veselja: Zopet smo neumne krnete opeharili; manje ko se učijo, boljše je. V tem časn, ko se s trdo nemščino ukvarjajo, bi si otroci preveč drugih njim bolj koristnih znanostij pridobili in bi se preveč naučili, ker so bistre glave in bi potem preveč Slovencev boljših služb dobilo, ki jih sedaj mi in naši olroci imajo; kmet naj ostane kmet, više ne sme, za boljše reči smo mi Nomci ustvarjeni; zaradi tega naj se kmetski otroci v Ijudski šoli namesto z važnejšimi in bolj koristnimi, za življenje potrebnimi vednostmi raje z nemško »špraho« trudijo. Naučili se je tako ne bodo, in ker se tako v Soli ničesar ne bodo učili, ostali bodo tako neumni, kakor poprej, ko še niso v šolo hodili. Zakaj bi se inaee Nemci, ki se za nas ravno ne zmenijo veliko, nasprotno nas iinenujejo »neumne kmete«, za naše šole toliko brigali? Ker se bojijo, če se naši otroci, ki so bolj bistre glave, kakor njihovi, v ljudski šoli dovolj znanostij na podlagi domačega jezika pridobijo, se polem ludi lažje drugih jezikov naueijo in iako njih otroke iz mastnih služb izpodrinejo. Ali ni tako? Zakaj pa vi, Nemci, ne privolite, da bi se vaši otroci v ljudski šoli še drug jezik učili, ko trdile, da je tako potrebno, naj se otrnk še drugega jezika nauči? Kaj ne, da dobro voste, da se to v ljudski šoli doseči ne more, da se tc urp, ki se porabijo za učenje drugega jezika, kakor pri nas za nemškega, le kradejo drugim predmetom, ki so nam za življenje bolj potrebni, kakor teh par nemškib besed, ki se jili naueijo otroci za silo na pamet, da jili v par mesecih po izslopu iz šole zopet pozabijo, saj vemo, da samo hočete to, da zaostanemo v izobrazbi za vami, da si vzdržite gospodarstvo erez nas »neumneže«, ki smo se v Soli manje učili, kakor vi. ISodimo ledaj oprezni in varujmo si sami naše pravicp, varnjmo si naSo šolo, vravnojmo si jo po vzgledu Nemcev, ki ne pripuščajo ne ene tuje bpsede v svojo Solo, ker dobro vejo, da se otrok v tem času koniaj lo nauči, kar mu je najpotrebnejše od vednostij za življcnje in da so ne more v lem kratkem času otroku še drug jczik v glavo vbijati! Varujmo si naše praviee, in glpjmo, da se bodo naši otroci, kolikor mogoče, v šoli nekaj naučili in sicer na podlagi materinega jezika. Višje Sole so za lo tukaj, da se luji jcziki ueijo, v Ijudskih Solah se pa naj samo lo uči, kar je za življenjc najpotrebnejšc in lo nialo se v lem kratkpm času, ko obiskajo otroci ljudsko solo. težko doseže, ne da bi se otroci še s tujimi jeziki mučili. Kmelje varujte si svojo Solo, ne dajte jo tujcem v rokc!