MIRKO KUNČIČ Kako je sinica osrečila dobrosrčnega pastirčka. ^^^^¦a večer pred Sveto nočjo je bilo. Zima je bila tisto ^H^B^fH leto ostra in ledena, da je škripalo pod nogami, ^M^lč^flpM kakoir da hodiš po 9m^^9 Priletela je od nekod ptička sinička vsa pre« ^HfPEjfl^H • mrzla in gladna ter potrkala s kljunčkom na okno ^H^br^^aH Ponosne hiše bogatina Oholeža. ^H vl©» | »Trk, trk! 'Kdor je božji in usmiljen, naj mi odpre in nasiti sirotico!« Bogatin Oholež je sedel široko in udobno pri zakurjeni peči, vrtel v velikem zadovoljstvu palca na tolstem trebuhti, pasel oči po mizi; ki je bila v;sa obložena s poticami in gnatjo, ter se ni zmenil za tožbo uboge sinice. Njegovo srce ni poznalo sočuitja do bližnjega. Za takšnole neznatno božjo stvarco, kakor je mala sinica, pa še posebno ni poznal pomilovanja. Da je le njemu prijetno in udobno — kaj mu gorje in beda drugih mar! Koliko mu je koristila uboga sinica čez poletje, ko je ugonabljala mrčes po njegovih vrto^vih, na to bogatin Oholež v svoji skoposti in sdbičnosti ni hotel pon^sliti. Osomo je zarentačil: »Poberi se dalje, potepinka! V moji hiši ni odpadkov, ni drobtin. .Potice so peoene samo zame in za nikogar drugega!« Žalostna je"odletela ptička sinička dalje v ledeni zimski večer in potrkala na okno druge hiše. »Trk, trk! Kdor je božji in usmiljen, naj mi odpre in nasiti siroticoi!« V tej hiši je stanoval črevljar Ponočnjak, nekoč ugleden in spo« štovan ttiož,, zdaj slep oboiževatelj demona Alkohola. Zapil je sproti ves prisluženi denar. Žena mu je umrla od žalosti in pomanjkanja, otroci pa so šli, komaj dorasli in še neizkušeni, po svetu iskat sreoe, ki je niso našli doma. Črevljar Ponočnjak je ostal na stara leta sam In čakal Tavnodušno, kdaj mu razpade nad glavo zadolžena bajta, ki je ni oskrbaval že dolgo vrsto let... Zaman je trkala uboga sinička. Črevljar Ponočnjak je sedel tisti čas v krčmi, popival, klel in robantil, da j>e bilo grdo... Plaha in malodušna je tnkala sinica od hiše do hiše in ni našla nikjer zavetja, nikjer prijazne besede. »Joj, ali je res Ijubezen pri ljudeh umrla?« je zatamala in potrkala, do starti žalostna in onemogla, na okno poalednje hiše v vasi. »Trk, trk! Kdor je božji in usmiljen, naj mi odpre in nasiti sirotico1!« V tej uborni koči je bival s svojo materjo pastirček Andrejček. Čez poletje je pastiroval in s prisluženim denarjem iskromno pre* življal sebe in mater, ki jo je goreče ljubil. Vso skrb je posvetil njej, 126 molil za njeno srečo in prosil Boga, da bi mu jo ohranil še mnogo let zdravo in veselo. Pozimi jima je trda predla; beda se je naselila v njiju kočo; gladovala sta in zmrzovala, da je bilo joj. Sveta noč je trkala na duri — ona dva pa nista imela ne božičnega drevesca ne gnati in ne potic. Le male, a skrbno prirejene jaslice v kotu so ustvarjale skromno praznično ¦razpoloženje v siromašni izbi. Pastirček Andirejček je skočil k oknu, ga odpd in se začudil pozni vasovalki. Srce se mo je kirčilo1 od bolesti in usmiljenja. »Joj, sirotica, odkod in kam v tej niTzli noči? Pridi! Ubog je naš dom, a toliko še imamo, da nasitimo in ogrejemo tebe, ptička!« Vzel je prezeblo sinico v roke in jo izkušal ogreti s toplo sapo. Mati je med tem postrgala s police pest drobtiTi — in ptička je pridno odpirala kljunček, zobala in ju hvaležno gledala z milimi očesci. To dobro delo ni ostalo prikrito Jezuščku v jaslicah. Namignil je angelu kraj sebe. Ta je razpel bele, nevidne peruti, se spel na njih. pod strop, zrastel v nadpritodno velikost, se sklonil neslišno nad pastirčkom AnidTejčkom, njegovo materjo in ptičko 9ini5ko, štel drob* tine in jiH sproti zapisaval v veliko zlato knjigo. Jezušček v jaslicaH pa je blaženo gledal, jim Jjubeče piožil svoje bele rpčice naproti, blagoslavljal in se simehljal... Ko sta se pastirček Andrejček in njeg^ova mamica drugo jutro zbudila, sta široko razprla oči, plosknila z rokami in se na vso moč začudila: polica, na kateri so ležale prejšnji večer same suhe krušne drobtine, se je tedaj — čudo božje — kar šibila pod težo blešoečih sie cekinov in isrebrnikov ... Tako je bila s stoterim poplacana ljubezen pastirčka Andrejčka in njegove Tnamice do uboge sinice.